GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO VXVII. - ST. 9-10 - 3. OKTOBER 1985
Opiranje na lastne moči
ZA DELOVANJE SUBJEKTIVNIH DEJAVNIKOV V ZDRUŽENEM DELU:
Stališča in usmeritve
Komaj je malo pojenjala poletna vročina, že je nastopila vroča družbenopolitična aktivnost, ki ji osrednji ton daje politična akcija, katero skupaj z vsemi subjektivnimi močmi vodi Zveza komunistov Slovenije »opiranje na lastne moči«. Kaj vse se skriva v tem delovnem naslovu in kaj vse obsega, čujemo in beremo iz dnevnega časopisja in drugih informacijskih virov. Ker našo delovno organizacijo še ni posebej predramila ta akcija — morala pa nas bo, je prav, da v kratkem uvodniku spregovorimo o ciljih in nalogah te pobude.
Potreba po družbenopolitični akciji, katera bi vzbudila vse subjektivne dejavnike za premagovanje vse bolj zahtevnih pogojev gospodarjenja, je še posebej prisotna, odkar ciljev gospodarske stabilizacije ne uresničujemo po sprejeti in že-Ijeni dinamiki. Vračanje dolgov tujini pobere največji del ustvarjenega narodnega dohodka in ga še bo, gledano dolgoročno. Izvoz je poleg kvalitetne proizvodnje tudi za domače tržišče naša glavna obveznost. Ker je dolgoročno gledano izhod iz te krizne situacije samo v kakovostnem gospodarjenju in umnem vlaganju v posodabljanje posebno za izvoz, to pomeni, spodbujati kakovost, strokovnost In ustvarjalnost. Kako priti do boljših rezultatov gospodarjenja, do večje kvalitete dela in do večje ustvarjalnosti ni treba posebej poudarjati. Vsak in vsi moramo na svojem delu dosegati največ kar se da. Analizirati moramo naše rezultate dela in ugotavljati, kje smo šibki in zakaj. Do boljših rezultatov našega skupnega dela bomo prišli z večjo strokovnostjo in ustvarjalnostjo. Razmere gospodarjenja z delovnimi materiali, delovnimi sredstvi, posebno pa še z denarnimi sredstvi se zelo zaostrujejo in zahtevajo kar najodgovornejši odnos do njih.
Ni namen tega sestavka naštevati negativnosti, ki jih o-pažamo pri našem delu, marveč dati spodbudo delovni vnemi in kritično ocenjevati ter se z znanjem angažirati za napredek.
Naša delovna organizacija je že večkrat pokazala svojo delovno moč, poslovno in politično zrelost, da premaga in premaguje ovire, ki so pred njo. Kljub temu pa menim, da so pred nami zelo zahtevne naloge, ki posebno težko vplivajo ob pomanjkanju investicijskih naložb v ožjem in širšem gospodarskem prostoru.
Aktivnost nosilcev družbenopolitičnega in gospodarskega dela se bo morala v bližajoči jeseni in zimi poglobiti in zaživeti v vseh svojih oblikah. Ne smemo zaostati za drugimi, ki so se že ostro spoprijeli s težavami. Spoznanje, da lahko le z lastnimi silami uspešno in trajno ter zanesljivo rešimo svoj družbeni in socialni položaj, mora preiti v prepričanje slehernega delovnega človeka — slehernega med nami.
Odgovorni urednik Franc Berginc
Predsedstvi OK ZKS in OS ZSS Celje sta po temeljitih razpravah in oceni o gospodarjenju v prvem polletju v celjski občini pripravili predlog stališč in usmeritev za delovanje subjektivnih dejavnikov v združenem delu v zaostrenih gospodarskopoli-tičnih razmerah. O tem je tekla beseda tudi na tiskovni konferenci v avgustu letos z novinarji časopisnih hiš in iz združenega dela.
V celjski občini ne moremo biti povsem zadovoljni s polletnimi poslovnimi rezultati, čeprav so nekateri kazalci gospodarjenja spodbudni, njihovi trendi pa kažejo na pozitivna gibanja, kot na primer zunanjetrgovinska menjava. Gospodarstvo v glavnem nima svojega pravega razvojnega zamaha, tehnološko zastareva, konkurenčnost peša, ubada pa se tudi s sorazmerno visokimi izgubami in velikimi zalogami. Že dlje časa stalno pada ekonomičnost poslovanja OZD, saj stroški naraščajo hitreje kot prihodki, akumulativna in reproduktivna sposobnost pa sta še vedno pod republiškim poprečjem in nezadostni za dinamičnejšo gospodarsko rast.
Glede na zatečeno stanje ter realnost pričakovanj, da
se bodo posebej v OZD, ki so ob polletju izkazale izgubo, še bolj zaostrile gospo-darsko-politične in politično varnostne razmere, na pobudo MS ZKS predlagata predsedstvi OK ZKS in OS ZSS za delovanje subjektivnih dejavnikov v združenem delu naslednje:
Predsedstvi zadolžujeta vse subjektivne sile v združenem delu, da svoje politično delo intenzivirajo v tistih OZD, kjer:
—	poslujejo z izgubo in na pragu rentabilnosti ter ne dosegajo načrtovane dohodkovne uspešnosti;
—	izkazujejo visoke zaloge gotovih proizvodov;
—	se soočajo s stalno nelikvidnostjo in sorazmerno visokim primanjkljajem kvalitetnih virov poslovnih sredstev;
—	so slabi izvozni rezultati;
—	ne izvajajo dovolj učinkovito stabilizacijskega programa;
—	ne iščejo rešitev in izhodov v okviru lastnega kolektiva in kjer
—	stagnira razvoj in ni ni-kakršn h kvalitetnih premikov na področju inovacijske dejavnosti.
Predsedstvi terjata od vodstev, družbenopolitičnih orga-
nizacij in samoupravnih organov v vsaki OZD, da temeljito preanalizirajo in ugotovijo, kako se v doseženih rezultatih kažejo napori za:
—	zmanjševanje proizvodnih stroškov;
—	zmanjševanje režije;
—	povečanje produktivnosti;
—	izboljšanje poslovnosti;
—	doseganje večje izvozne prodornost ;
—	prestrukturiranje proizvodnega programa in
—	strokovno kadrovsko krepitev delovnih kolektivov.
Omenjena vodstva in organi, še posebej pa zveza komunistov in sindikat, so dolžni ostro začrtati ločnico med objektivnimi in subjektivnimi vzroki za nedoseganje načrtovanih ciljev. Rešitve in izhode morajo iskati v svojih delovnih okoljih in se odločno spopasti z lastnimi subjektivnimi slabostmi.
Vse TOZD, ki so ob polletju poslovale z izgubo, so dolžne izdelati v skladu s predpisano zakonodajo kvalitetne sanacijske programe, v katerih morajo še posebej nakazati način razreševanja problemov v zvezi z doseganjem planirane realizacije, skratka programi morajo biti
(Nadaljevanje na 2. strani
Pogled na pravkar zgotovljene stanovanjske bloke v celjski soseski Hudinja — tokrat s ptičje perspektive. Foto: Vlil Šuster
(Nadaljevanje s 1. strani) dovolj realni in podati morajo sprejemljive rešitve.
Delovne organizacije, v katerih se pojavljajo motnje v poslovanju, morajo še pravočasno — predno zaidejo v nelikvidni položaj — pričeti s saniranjem razmer. Praksa kaže danes drugače.
Družbenopolitične organizacije morajo stalno posvečati svojo pozornost in skrb OZD, ki poslujejo na pragu rentabilnosti, nenehno pa morajo bdeti tudi nad njihovim razvojem.
Člani 00 ZKS in OO ZSS morajo zahtevati od odgovornih vodstvenih in strokovnih delavcev predlagane rešitve glede urejanja odnosov, ki so se še zlasti zaostrili v zadnjem času in se manifestirali bodili v prekinitvah dela bodisi v izsiljenih sestankih bodisi v drugih pojavnih oblikah, skozi katere so delavci izražali svoje nezadovoljstvo. Pri oblikovanju rešitev se mora upoštevati dejstvo, da gre za večjo tenkočutnost delavcev do problemov v posameznih delovnih okoljih. V večini primerov predsedstvi ugotavljata, da manjka mehanizem za spremljanje in izvajanje dogovorjenih sklepov.
V združenem delu se mo-
rajo subjektivne sile zavedati, da je za poslovno uspešnost OZD v določenem obdobju odločilnega pomena proizvodni program. Če naj proizvodni program za OZD predstavlja usoešno rast in njen razvoj, mora biti raznolik in temeljiti mora pretežno na lastnih sposobnostih.
Vsaka DO mora ugotoviti svoje primerjalne prednosti, te pa so lahko pri nas zagotovo v prvi vrsti kvalitetni in prizadevni delavci.
Predsedstvi ugotavljata, da se v marsikateri celjski OZD notranja organiziranost poslovnega procesa še ne u-pošteva dovolj kot dejavnik uspešnosti gospodarjenja. Kot kažejo nekateri primeri uspešnih OZD, bi morali v OZD preseči s subjektivnostjo v programski politiki organizacije in TOZD bi se morale z vodstvi osredotočiti na tehnologijo in proizvodnjo, o-stale funkcije pa organizirati na ravni DO.
Skozi analizo vzrokov za minule prekinitve dela in druge oblike izraženega nezadovoljstva delavcev predsedstvi ugotavljata, da se pojavljajo nekatere nove oblike in tendence. Predvsem se vse pogosteje opažajo pritiski na o-sebne dohodke brez upravi-
čenih osnov v doseženih boljših gospodarskih rezultatih.
Predsedstvi se še posebej zavzemata za drugačen odnos do nagrajevanja delavcev, še zlasti do vprašanja poračuna (kar je še posebej prisotno v družbenih dejavnostih), ki močno izkrivljajo gibanje normalnih mesečnih osebnih dohodkov v posameznih OZD. Vprašanje prerazporejanja sredstev za izplačilo OD (poračun) bi morali povezati predvsem z doseženimi rezultati poslovanja v določenem časovnem obdobju in jih smiselno upoštevati pri normalnih akontacijskih izplačilih v izogib prevelikega poračunavanja.
V OZD morajo DPO skupaj s samoupravnimi organi zahtevati v vodstvih nujne kadrovske spremembe, če so se vodstva pokazala nesposobna za obvladovanje poslovnih procesov. V OZD se morajo dobro zavedati, da se nov način dela vnaša z novimi delavci, z novimi metodami, pri čemer pa je nujna diferenciacija. Subjektivne sile se morajo zavzeti za večjo notranjo diferenciacijo kadrov glede na prispevek h gospodarjenju.
Sklepi delavskega sveta
Na šestem rednem zasedanju delavskega sveta delovne organizacije je bila v ospredju informacija o poteku o-bravnav in sprejemanja rezultatov poslovanja za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1985.
Ugotovljeno je bilo, da so v vseh temeljnih organizacijah obravnavali uspešnost polletnih rezultatov na zborih delavcev, delavskih svetih in v družbenopolitičnih organizacijah.
V TOZD GO Žalec je bila ugotovljena izguba, ki je bila s solidarnostjo delavcev drugih TOZD začasno pokrita, da delavcev v TOZD GO Žalec ne bi prizadelo omejevanje izplačila osebnih dohodkov. Istočasno je bil sprejet sklep o sanaciji TOZD GO Žalec.
In kako delati v bodoče, da bodo rezultati boljši?
Največji poudarek je potrebno dati izboljšanju kakovosti dela in doseganju zastavljenih rokov, pa tudi znižanju stroškov in odpravi ne-kurantnih zalog, česar se mora na delovnem mestu zavedati vsak delavec.
Letos smo dvigovali osebne dohodke trikrat, vendar še vedno zaostajajo za drugimi dejavnostmi. Zavedati se moramo, da jih bomo lahko dvignili zopet samo, če bo-
mo ustvarili z delom večji dohodek.
Glavni direktor delovne organizacije je seznanil delavski svet o tem, da je podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi konzorcija za skupen nastop v Republiki Malti.
S tem sporazumom se naši delovni organizaciji odpirajo nove možnosti za nastopanje v tujini, zlasti z našim kvalitetnim kmetijskim programom.
Delavski svet je obravnaval tudi inovacijsko dejavnost ter sprejel sklep, da strokovne službe do konca letošnjega leta pripravijo ustrezne predloge za skrajšanje postopka za izplačevanje nagrad za inovacije. Prav tako so bile odobrene nagrade za inovacije vsem inovatorjem, za katere je oblikoval predloge odbor za inovacije in tehnične izboljšave.
Delavski svet je potrdil tudi sklepe odbora za gospodarjenje v DO, da se dvignejo cene izdelkom in uslugam TOZD IGM Medlog, TOZD Mehanizacije Celje in TOZD Prevozi Ljubljana.
Delegati v delavskem svetu so bili seznanjeni s potekom izdelave osnutka samoupravnega sporazuma o skupnih merilih in osnovah za de-
litev čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO GIP Ingrad Celje. Referendum o tem zelo pomembnem samoupravnem aktu bo predvidoma pred koncem leta.
Prav tako so bili delegati seznanjeni s pripravami za izdelavo osnutka novega samoupravnega sporazuma o skuonih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih vprašanj v DO GIP Ingrad Celje, katerega sprejemanje bo potekalo istočasno s prej navedenim SaS.
Sprejet je bil sklep, da se pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju domov učencev srednjega u-smerjenega izobraževanja v Skupnost domov SR Slovenije in da se sprejema Statut Skupnosti domov SR Slovenije.
Domski delavci ocenjujejo, da je skupnost odigrala doslej pomembno vlogo pri koordiniranju dela, dvigu strokovnosti in tudi na drugih področjih vzgoje in izobraževanja.
Zaradi sprememb samoupravnega sporazuma o u-resničevanju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, katere se nanašajo na osnove za izplačilo nadomestil za čas bolezni, je delavski svet začasno sklenil, da se osnova za izračun nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni poveča za odstotek rasti povprečnega mesečnega o-sebnega dohodka na zaposlenega delavca v TOZD in DSSS v tekočem letu do meseca pred nastankom začasne zadržanosti z dela.
Delavcu, ki je z dela odsoten zaradi bolezni več kot mesec dni, se osnova za na-
domestilo valorizira vsak nadaljnji mesec odsotnosti z odstotkom rasti povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v prejšnjem mesecu.
Ugotovljeni odstotek rasti povprečnega OD na delavca se zaradi tega, da nadomestilo OD za čas bolezni ne bi bilo višje kot če bi delavec delal in pa da uskladitev ne bi povzročila povečanje bolniškega staleža, korigira s korekcijskim faktorjem 0,90. Ta sklep velja od 1. 7. 1985 pa do sprejema SaS o delitvi sredstev za OD.
Delavski svet je soglašal z imenovanjem Bojana Okro-garja, dipl. inženirja gradbe-
ništva za vršilca dolžnosti direktorja sektorja priprave procesov.
Sprejet je bil sklep, da se pobuda delavskega sveta TOZD Mobilia za ugotovitev točnih obveznosti na osnovi svobodne menjave dela in sredstev obravnava v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti.	Goran Hočevar
Komisija za delovna razmerja v TOZD IGM Medlog je zaradi odhoda inž. Bojana Okrogarja na drugo delovno dolžnost, na dela in naloge tehničnega vodje TOZD IGM Medlog razporedila z dnem 30. 8. 1985 dipl. gradb. inženirja Franca Skoka.
Delegat razmišlja
Spoštovani tovariš urednik, oglašam se v našem listu po dolgem premoru in upam, da boste našli kakšen kotiček za objavo tega dokaj grobega in slovnično neizbrušenega sestavka. Tudi naši izdelki so povprečne kvalitete, v katerih se zrcali naša strokovnost. Seštevek odličnih in zadovoljivih daje povprečje.
Prepričan sem, da demokratična razmerja niso v tem, da se vsi in zmeraj strinjajo z menoj ali zmeraj jaz z drugimi, da sem potemtakem ravno jaz ali kdorkoli drug najpametnejši. Tako je govoril priljubljeni politik in pisatelj Beno Zupančič.
Tudi demokratičnih razmerij ni, če si sam, ampak lahko nastopijo takrat, ko živiš še s kom, ko moraš z njim sodelovati, ko ga moraš spoštovati, če pričakuješ, da bo spoštoval tudi on tebe.
Zavedam se, da v demokratičnih razmerjih moraš glede interesov, prepričanj, predlogov ipd., ki jih prinašaš s seboj ali se ti rojevajo iz soočenj z drugimi, računati s tem, da bodo zdaj prevladali, zdaj ostali sami ali v manjšini, da bodo zdaj prepričljivi in docela ali deloma uspešni, zdaj popolnoma jalovi, da bodo zdaj pritegnili za seboj druge, zdaj pogoreli v spopadu z močnejšimi interesi ali argumenti.
Delim prepričanje, da je politično delovanje najboljše, če je kolikor mogoče javno.
Praksa, v kateri se ljudem nič ne prikriva, da se jim natoči čistega vina, se je doslej tudi v mnogo težavnejših položajih, še vedno izkazala za dobro. Za to se ji tudi danes ne smemo odreči, kajti le tako je mogoče zagotoviti aktivno vključevanje ljudi v odpravljanje težav.
Prizadeval si bom zoper vse, kar bi se lahko sprevrglo v nadomestek za demokratično izvoljene organe, zoper vse, kar bi lahko dišalo po političnem spiritizmu, tako priljubljenem pri resničnih oblastnikih.
Praksa nas uči in opozarja na to, kaj vse se lahko dogaja tudi v imenu sprejete politike ali pod plaščem »političnih aktivov«, kako je mogoče s svojevoljno izbranim krogom somišljenikov ustvarjati podjetje v podjetju, politike v politiki in odrivati na slepi tir druge člane iste organizacije ali celo celotne organizacije. Ko pravim »politični oblastnik« mislim s tem na delavce, ki se vedejo ali počutijo kot popolni lastniki svojih organizacij, družbenih sredstev itd.
»Politični oblastnik« si lahko dovoli čisto vse — da vodi ljudi za nos, da neprestano briše meje med osebnim in skupnim, da ne bi preprost delavec opazil, kaj se dogaja ali gre resnično za skupne ali samo za osebne interese ali še za kaj drugega.
V obrambo zakaj nisem uspel kot delegat upravičiti zaupanje kolektiva.
Naša zgodovinska podrejenost predstavniški politični kulturi je bila prevelika, da bi jo mogli hitro preseči. Po več kot 35 letih se srečujemo s podložniško miselnostjo, z bici-klistično naravnanostjo, ki krivi hrbet navzgor in pritiska navzdol.
Revolucija je izoblikovala nove vrednote, vprašanje pa je, ali jih dosledno nadaljujemo.
Politična kultura, ki izhaja iz politično predstavniških odnosov v naši družbi in v naši konkretni sredini, ne sodi med pokopane kulture.
Sperans je zapisal, da smo imeli na Slovenskem »mizerno meščansko politično tradicijo.« Politične kulture, ki ni v skladu s samoupravljanjem, pač ni mogoče iztrgati kot minuli dan iz koledarja. Očitno je vprašanje politične kulture tisto področje, kjer bodo »mrtvi še dolgo vlekli žive za noge«. Tudi delegatski odnosi bodo še nekaj časa pod vplivom determinant predstavniške demokracije. Hkratno napredovanje samoupravljanja ob etatističnih pojmovanjih je tisto kar nas na eni strani pasivizira, na drugi strani pa spravlja v dilemo in razmišljanje.
Živo mi je v spominu razmišljanje sociologa Dr. J. Zupanova, ki trdi, da imamo delavski razred v ustavi in ZZD. Mi smo pravice delavcev zapisali v pravilnike. Izdelali smo čudovite poslovnike, ki so naravnani tako, da vsakdo živi od dela svojih, ne tujih rok. Kaj se resnično dogaja in zakaj sem v vlogi delegata neučinkovit, bom pojasnil v naslednjih številkah glasila.	»Delegat«
ORGANIZIRANOST DELOVNE ORGANIZACIJE
Uspešnost organizacijskih ukrepov
Na področju organizacije poslovanja v tem letu že prihajajo do realizacije mnoge ideje in oblikovani predlogi iz preteklih let. V mesecu februarju je izdelan pregled aktivnosti, ki so jih kot predloge oblikovali v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb, za odpravo pomanjkljivosti v poslovanju z namenom, da izboljšamo stanje v delovni organizaciji na vseh področjih.
Vodstvo delovne organizacije je na svoji seji marca letos zadolžilo strokovne službe, da se izvrši analiza stanja organiziranosti vseh organizacijskih enot v TOZD in DSSS z namenom, da odpravimo organizacijske in kadrovske pomanjkljivosti. Do tega časa je izdelana analiza v vseh TOZD in vseh sektorjih ter izpostavah DSSS, oblikovani so že predlogi za spremembe, ki jih ni malo. Do konca tega leta bodo predlagane spremembe obravnavane na sejah samoupravnih organov in verjetno v pretežni večini tudi sprejete. Organizacijska opredelitev organizacijskih enot je tudi osnova za analitično o-cenitev vseh del in nalog, si-stemiziranje delokrogov, določitev števila potrebnih delavcev za posamezna področja dela in končno tudi za ustrezno nagrajevanje po rezultatih dela.
Ne smemo zatiskati oči pred resnico, da smo se znašli v neugodni situaciji, da je dela premalo za tako število zaposlenih. V zadnjih letih se je število proizvodnih delavcev iz različnih razlogov, predvsem pa zaradi pomanjkanja dela in tudi osebnih dohodkov, močno zmanjšalo, stroški za režijska dela in fiksni stroški, ki niso v odvisnosti od količine proizvodnje in storitev, pa so ostali na približno isti višini kot prej pri večji proizvodnji. Ugotavljamo, da se stroški na enoto proizvoda in storitev veča-
jo, kar bi lahko delovno organizacijo privedlo še v slabši položaj.
V gospodarskih razmerah, ki se v naslednjih letih najbrž ne bodo bistveno spremenile na boljše, bodo težave pri pridobivanju dela enako velike ali celo večje. Izhod iz teh težav je predvsem v tem, da izboljšujemo kvaliteto dela, da hitro obračamo razpoložljiva finančna sredstva, da gospodarno ravnamo z materialom, predvsem pa, da znižujemo stroške na enoto proizvoda in storitev.
Z analizo stanja v TOZD in DSSS smo ugotovili, da imamo resnično veliko možnosti za zmanjševanje stroškov, predvsem pa imamo velike rezerve v kvaliteti in obsegu intelektualnega dela.
Pripravljamo program ukrepov, ki imajo v pretežni večini dolgoročni značaj. Od nas vseh je odvisno ali bomo predlagane ukrepe ustrezno oblikovali, temeljito obravnavali na sejah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacijah, jih sprejeli in prevzeli odgovornost za izvajanje. Naloge bodo jasno oblikovane, imenovani bodo nosilci nalog in določen rok za izvedbo. Za DSSS nameravamo pripraviti ukrepe predvsem za učinkovitejši razvoj proizvodnje in poslovanja v delovni organizaciji.
Investirali smo znatna sredstva za računalniško o-premo, vendar nam le-tu ne bi koristila, če ne bi uspeli bistveno spremeniti metod in tehnik dela v poslovanju, predvsem pa miselnosti, da to kar smo nekoč znali in je bilo uspešno, danes ne zadošča v bistveno spremenjenih pogojih življenja in dela. V programu imamo predvideno med drugim tudi zelo zahtevno nalogo, to je oblikovanje, testiranje in uvajanje poslovno-informacijskega sistema za delovno organizacijo s pomočjo nove raču-
nalniške opreme. Kvalitetne in pravočasne informacije dajejo možnost za pravilno poslovanje in samoupravne odločitve, zlasti za hitro ukrepanje.
Ugotovitev, da naš sistem nagrajevanja ni vedno in pri vseh zaposlenih spodbuden, ni nova, vendar to vprašanje ni tako preprosto kot si ga marsikdo predstavlja.
V tem času oblikujemo predloge za proizvodna dela in dela v DSSS, ki bi omogočili ugotavljanje uspešnosti skupin in posameznikov pri izvajanju predvidenih nalog. Imeti moramo merila (kriterije), po katerih bomo objektivno ugotavljali in ocenjevali ter tudi nagrajevali uspešnost posameznika, oziroma skupine delavcev.
Avtomatična pridobitev stimulacije, ne glede na dosežene učinke, je vsekakor bolj škodljiv kot koristen način nagrajevanja, in teh primerov danes ni malo.
Pred nami je zelo zahtevna naloga, saj bomo še v tem letu obravnavali in sprejemali normativne akte (samoupravni sporazum, pravilnike, spremembe statutov) sistemizacijo delokrogov, analitično oceno, ukrepe za izboljšanje poslovanja, organizacijske spremembe, več organizacijskih predpisov za učinkovitejše poslovanje in drugo.
Potrebno bo veliko trezne presoje vseh zaposlenih, saj je naš končni in edini cilj, da bi izboljšali položaj vseh zaposlenih v delovni organizaciji za daljšo obdobje vnaprej. Ozke opredelitve osebnih interesov ali interesov ožjih skupin in organizacijskih enot bi lahko povzročile hude motnje tako v obravnavi in sprejemanju sprememb, zlasti pa v realizaciji. Zato pričakujemo razumsko reagiranje in kreativno sodelovanje v korist interesov in ciljev delovne organizacije.
Viktor Opaka
Novi proizvodni prostori za Juteks Žalec. Foto:	Vlil Šuster
KARIKATURA
Avtor: Milan Alaševič
NOVICE Z INOVACIJSKEGA PODROČJA
Plaketa
Inovator Celje'84 za naša delavca
Kot smo že objavili v glasilu, smo ustvarili lani od i-novacij gospodarski prihranek blizu 14.241.295 din. Izplačana nadomestila inovatorjem so bila 473.309 din ali 3 odstotke od prihranka.
V časopisu pa še nismo pisali o posameznih najzaslužnejših inovatorjih. Ugotavljamo namreč, da je bilo največ inovacij v TOZD IGM Medlog. Zato želimo ob tej priložnosti nekaj več besed nameniti dvema najbolj prizadevnima inovatorjema iz te TOZD.
Miran Verdel
Mnogim izmed nas sta znana kot zelo prizadevna delavca Miran Verdel in Andrej Verdel. Poleg skupnega priimka imata tudi veliko skupnih nalog in skrbi na področju vzdrževanja. 2e vrsto let skupaj rešujeta in posodabljata vrsto naprav za prezračevanje, za preskrbovanje s toplo vodo, na transportnih napravah, na dvigalih in na betonarnah. Zadnji dve leti sta bila zelo angažirana na izboljšavah tehnologije izdelave IN-AS oken. Avtorja sta namreč izdelala in vpeljala v tehnološki proces obračalne mize na komprimiran zrak. S tem sta dosegla, ob isti proizvodnji oken po številu, ukinitev dveh delovnih mest. Obračalne mize, po-ganjane s komprimiranim zrakom, so tudi bolj varne za delo kot električne. Seveda je bilo potrebno pred tem za uvajanje komprimiranega zraka rešiti veliko tehničnih problemov. Že prihranek na času, ki je ustvarjen z u-vajanjem novih obračalnih miz, je prinesel 9.682.200 din.
Za to inovacijo, ki je dejansko sestavljena iz šest inovacij in za številne inovacijske predloge v preteklosti, sta naša inovatorja Miran in Andrej Verdel dobila PLAKETO INOVATOR CELJE '84. Plaketo in denarno nagrado sta prejela na proslavi v počastitev dneva samo-upravljalca, 27. junija letos.
Odbor za inovacije je pripravil predlog za delavski svet delovne organizacije, po katerem bi avtorji izvedbe nove tehnologije IN-AS oken dobili ustrezna nadomestila
Andrej Verdel
v skladu s samoupravnim sporazumom o inovacijah. Med avtorji tega predloga so: Andrej in Miran Verdel, Franc Komeričkl, Ignac Jošt, Branko Sambolj in Alfonz Kovše, vsi iz TOZD IGM Medlog.
Pomembne uspehe na i-novacijskem področju v letu 1985 je dosegel Edi Tratnik iz TOZD Mehanizacija, ki je prijavil že štiri inovacije, ki jih je uvedel na betonarnah Ingrada.
V tem težkem stabilizacijskem obdobju v našem zapisu ne smemo prezreti inovatorje, ki so samoiniciativno uvedli armaturne mreže, namesto klasičnega železa pri izdelavi ABK elementov ter tako prihranili 9610 kg železa samo v letu 1984. To so: Miha Kronovšek, Franc Skok in Leon Bratina, prav tako vsi iz Medloga.
Inovacijske predloge je obravnaval delavski svet DO in odobril predlagane nagrade. Našim sedanjim kot tudi bodočim inovatorjem pa želimo še naprej ustvarjalno delo.
Milisav Mandič
Samoupravni sporazum
O skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo
Kot smo že v prejšnji številki »GLASILA« najavili, pričenjamo danes z razlago nekaj najbolj bistvenih značilnosti iz omenjenega sporazuma. Objava tega sestavka naj bi bila prvi korak k informiranju o vsebini soorazuma, vse to pa z namenom, da bomo v času javne razprave znali trezno presojati posamezne rešitve iz predloga sporazuma.
V prvem poglavju so zajete določbe o planiranju in razporejanju dohodka in čistega dohodka. Čisti dohodek se ugotavlja na podlagi dohodkovnosti in rentabilnosti, temu ustrezno pa tudi del čistega dohodka na osebne dohodke. To pomeni, čim višji bo čisti dohodek na delavca in čim večja bo akumu-
lacija, toliko večji del čistega dohodka lahko nameni za osebne dohodke delavcev.
V tem poglavju se uvaja tudi takoimenovani točkovni sistem. Vsako delo in naloge bo na podlagi analitične ocene del in nalog ovrednoteno z določenim številom točk. Vrednost točke se določi z letnim planom na osnovi planiranih rezultatov, ob periodičnih obračunih pa se vršijo poračuni in določajo nove akontacijske vrednosti točke.
Po sporazumu je posebej poudarjeno tako imenovano načelo solidarnosti med TOZD pri zagotavljanju sredstev za osebne dohodke vseh delavcev v DO GIP »INGRAD«. Po tem načelu vse TOZD v DO GIP »INGRAD«
sprejemajo obveznost, da pomagajo tisti TOZD, ki je zašla v izgubo, ima motnje v poslovanju ali pa z dinamiko osebne in skupne porabe zaostaja za ostalimi TOZD. Da pa to načelo solidarnosti ne bi prešlo v t. im. lažno solidarnost, je v sporazumu vgrajena odgovornost za slabše rezultate gospodarjenja. Po 12. členu citiranega sporazuma se OD temeljni organizaciji, ki ima izgubo, oziroma motnje v poslovanju, pokrijejo po načelu solidarnosti v 1. mesecu do višine 100 procentov članske vrednosti točke. Nato se morajo ugotoviti vzroki in povzročitelji izgub. Na podlagi analize vzrokov delavski svet DO odloči o nadaljnji upravičenosti OD.
Sporazum tudi dopušča temeljni organizaciji, ki doseže večji dohodek od planiranega, da del teh sredstev nameni za OD, vendar sredstva za OD v tem primeru ne smejo presegati 10% planske vrednosti točke. Delitev OD po tem načelu pa se lahko opravi le, če je TOZD pokrila vse svoje obveznosti iz načela solidarnosti, če je oblikovala minimalno planirano akumulacijo in da delež sredstev za OD iz naslova presežene akumulacije znaša največ 70%
Pri ugotavljanju osebnih dohodkov za opravljanje živega dela se predlagajo naslednja merila:
1.	ugotovitev OD, ki ga prejme delavec iz analitične vrednosti del in nalog (osnovna postavka na uro),
2.	z ugotovitvijo OD, ki ga prejme delavec za dosežen učinek in se meri na tri načine:
—	individualni ali skupinski normativni del,
— učinek vplivnosti in odgovornosti,
—	osebna ocena delavca, kjer ni mogoče uporabiti prej navedenih meril.
Analitična vrednost del in nalog se ugotavlja z metodo relativnega vrednotenja zahtevnosti del in nalog. Po tej metodi se ocenjujejo: usposobljenost, delovna doba, odgovornost, napor in pogoji dela.
Vsak od navedenih kriterijev je ocenjen z določenim številom točk, seštevek vseh točk pa pomeni osnovni OD delavca.
Razen navedenih elementov se posebej ocenjuje še naslednje elemente:
—	deficitarnost poklicev in pomembnost posameznih delokrogov na nivoju TOZD, o-ziroma DO. Listo deficitarnosti spejme delavski svet DO, velja pa za dobo enega leta, nakar se unravičenost do OD po tem kriteriju ponovno ugotavlja;
—	delavci v proizvodnji, ki sicer nimajo potrebne formalne izobrazbe za dela, na katera so razporejeni, dela pa uspešno opravljajo, imajo pravico do osnovne postavke na uro, kot če bi imeli zahtevano strokovno izobrazbo;
—	delavci, ki občasno o-pravljajo dela skupinovodij, imajo za čas takega dela pravico do 10% dodatka;
—	delavci, ki nimajo opravljenega strokovnega izpita, pa se ta izpit zahteva za o-pravljanje teh del, imajo 10% manjšo osnovno postavko, e-nako velja za delavce v režiji, če nimajo zahtevane strokovne izobrazbe.
Za ugotavljanje OD delavcev, ki so po sporazumu u-pravičeni do učinka vplivnosti in odgovornosti, se urejajo z merljivimi in ocenjevalnimi kriteriji. Ti kriteriji bodo podrobneje urejeni v pravilniku TOZD.
Pri osebni oceni se ocenjuje: kakovost in točnost delavca, samostojnost in iniciativnost, individualna angažiranost, odnos do dela ter delovna disciplina.
Novost sporazuma je tudi nagrajevanje minulega dela.
Del OD po tem kriteriju ni
več odvisen samo od let delovne dobe, temveč tudi od akumulativnosti, to je od razmerja med akumulacijo in povprečno uporabljenimi sredstvi v preteklih treh letih. Torej je ta del OD odvisen od skupne delovne dobe, od delovne dobe v DO GIP Ingrad in od stopnje akumulativnosti.
Sporazum uvaja tudi nekatere druge oblike nagrajevanja predvsem z željo, da se na področju doseže več samoupravnega reda. Uvaja se t. im. ugotavljanje delovne uspešnosti po priučni, oziroma uvajalni dobi. Uvajalna doba je odvisna od del in nalog in od zahtevane stopnje izobrazbe. V sporazumu so zajeti kriteriji, ki se ocenjujejo po načelu, da se o-sebni dohodek delavca poveča za določen odstotek, če je uspešno ocenjen. S tem želimo doseči to, da v tej dobi obvezno ocenimo vse novo-sprejete delavce in temu ustrezno tudi nagradimo.
Pomembne so tudi določbe o spremembi postavk v okviru vrednostnega razreda in v razporejanju delavcev iz enega razreda v drugega.
V	50. členu so vsebovani kriteriji kdaj se delavcu lahko spremeni osnovni del OD in sicer če gre za povečan obseg dela, nadpovprečno kvaliteto, vpliv na poslovni uspeh, vpliv na zasedenost kapacitet itd.
Razporejanje delavcev iz razreda v razred se lahko predlaga le, če je delavec razporejen k novim delom in nalogam, če za ta dela izpolnjuje pogoje in če dela niso zasedena.
V	predlogu se uvajajo tudi druge oblike nagrajevanja. Ena izmed teh je nagrajevanje projektnega dela. Do tega nagrajevanja so upravičeni delavci, ki so vključeni v projektni sistem dela, kar pomeni, da ■'oleg rednih del in nalog ooravljajo še zadeve v okviru določene oro-jektne naloge. Urejeno je tudi nagrajevanje mentorjev pripravnikov. Mentorji imajo za čas opravljanja tega dela pravico do posebnega dohodka, ki znaša od 6—12%, odvisno od števila učencev, oziroma pripravnikov. Pogoj do tega izplačila je uspešno o-pravljen izpit pripravnika.
Delavec, ki več kot 30 dni delno nadomešča začasno odsotnega delavca, ima za čas nadomeščanja pravico do 10% dodatka. Nadomeščanje lahko traja največ 1 leto.
V	posebnem poglavju so navedeni dodatki in nadomestila iz sredstev za OD. Tako znaša dodatek za nadurno delo 50 %, za delo v izmenah 10 %, za nočna dela 50 %, za dela ob nedeljah in praznikih pa 50 % osnovne postavke na uro.
Nadomestila za čas odsotnosti z dela vsebujejo določbe o nadomestilih za čas letnega dopusta, za odsotnost zaradi osebnih okoliščin, odsotnost zaradi izobraževanja, vojaških vaj, mladinskih akcij. Te odsotnosti se plačuje na podlagi povprečja OD zadnjih treh mesecev. Nadomestilo OD za praznične dni za opravljanje javnih funkcij, civilno in narodno zaščito,
Poslovno tehnični objekt za Kompas Ljubljana v zaključni fazi. Foto: Vlil Šuster
V Žalcu Je bila 14. septembra 1984 slovesna otvoritev Kulturnega doma. Foto: Vili Šuster
športne in kulturne akcije, pa se plača povprečna mesečna akontacija dosežena v mesecu, v katerem je nastala odsotnost.
Pri nadomestilih OD za čas bolezni se predlaga, da znaša nadomestilo za prve 3 dni 75 %, od 3—15 dni 80 %, od 15—30 dni 85%, nad 30 dni pa 90 °/o od osnove. Osnova je v tem primeru povprečni OD delavca iz preteklega leta. Novost pri tej obliki nadomestila je v tem, da se osnova iz preteklega leta u-skladi z odstotkom povprečne rasti OD na zaposlenega v TOZD v tekočem letu do meseca pred nastankom zadržanosti z dela. To pomeni, da se nadomestila za čas bolezni sproti povečujejo v skladu s porastom poprečnega OD na delavca v TOZD v tekočem letu.
V	posebnem poglavju so obdelana tudi izplačila sredstev iz naslova skupne porabe. Sredstva skupne porabe se oblikujejo po zaključnem računu na osnovi 75 % povprečnega OD v SRS in števila zaposlenih delavcev. Tako ugotovljena masa (75 % povprečje krat število zaposlenih delavcev) se poveča ali zmanjša za dosežen odstotek rasti dohodka. Iz sklada skupne porabe se krijejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, za izobraževanje, regres za letni dopust, nagrade ob delovnih jubilejih, nagrade ob upokojitvi in od-pravnia, solidarnostne pomoči in financiranje drugih izdatkov skupne porabe.
Izplačila skupne porabe so usklajena s sporazumom v gradbeništvu SRS, posebno višina teh izplačil, vendar s pogojem, da v DO dosežemo tak ostanek čistega dohodka, da bomo lahko pokrili izdatke v predlagani višini.
Regres za letni dopust lahko znaša največ 50 % povprečnega OD v SRS v 9 mesecih preteklega leta.
Nagrade ob delovnih jubilejih prejmejo delavci, ki dosežejo 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe.
V	skladu z usmeritvami, ki jih zagovarjajo sindikati in določbami branžnega sporazuma, se predlagajo jubilejne nagrade za skupno delovno dobo, torej ne več samo za delovno dobo v DO GIF Ingrad. Nagrade znašajo za 10 let do 60%, za 20 let do 90%, za 30 let do 110% povprečnega OD v SR v 9 mesecih preteklega leta.
Nagrade ob upokojitvi in odpravnine za primer smrti delavca znašajo do 20 let delovne dobe 2, nad 20 let pa 3 povprečne OD v 9 mesecih preteklega leta v SRS. Enak znesek pripada tudi v primeru smrti delavca ožjim članom družine.
Verjetno ste že opazili, da v sporazumu ni več določil o izplačilih iz materialnih stroškov. Naj v zvezi s tem povemo, da teh določil ne vsebuje več branžni sporazum. Določila o materialnih stroških bodo predmet posebnega pravilnika, ki ga sprejema delavski svet TOZD.
Predlagan sporazum bomo sprejeli v DO GIF Ingrad do konca tega leta. Njegova določila bi pa naj začela veljati s 1. 1. 1986.
Stefan Gruškovnjak
Jubilanti 1985
Objavljamo spisek delavcev Ingrada, ki v tem letu praznujejo svoj delovni jubilej. Letos bo prejelo priznanja in nagrade 438 delavcev, in sicer: za 35 let delovne dobe 3, 30 let 29, 25 let 51, 20 let 54, 15 let 136 in za 10 let 165 delavcev. Prosimo, da vaše morebitne pripombe takoj sporočite v kadrovski oddelek v DSSS.
35 LET
MEHANIZACIJA
Zdolšek Jože — bagerist
DS SKUPNE SLUŽBE
Turnšek Franc — inštruktor učencev
PREVOZI
Strajnar Alojz — čuvaj
30 LET
GO CELJE
Kolman Franc — zidar, Lovrič Vlado — zidar, Pepelnik Franc
—	zidar, Pokupec Marjan — zidar
GO SLOVENSKE KONJICE
Kovač Hilda — pom. direktorja
GO ŽALEC
Drolc Stanko — skladiščnik, Mlakar Bruno — zidar, Pusov-nik Ivan — zidar
GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Arzenšek Avguštin — delovodja
MEHANIZACIJA
Glinšek Stanko — žerjavist, Horvat Alojz —buldožerist, Kram-žar Vinko — strojnik, Kitak Janez — šofer, Novak Jože — kontrolor gradbene mehanizacije, Teržan Anton — šofer, Verbovšek Alojz — kompresorist
IGM MEDLOG
Luc Stjepan — skladiščnik, Obrez Jože — železokrivec, Videc Franc — čuvaj, Žerovnik Karel — delovodja
LESNI OBRATI
Hindel Vinko — delovodja
DS SKUPNE SLUŽBE
Borovšak Ivan — tehnolog, Čuješ Franc — laborant, Grabner Rafko — vodja družbenega standarda — upok., Križnik Janez — ref. per. inv., Zupanc Anica — tehnolog
GO LJUBLJANA
Kličič Ibrahim — strojnik, Pintarič Ivan — čuvaj, Trontelj Jože
—	zidar
25 LET
GO CELJE
Kenda Pavel — delovodja, Kostanjšek Jože — zidar, Lan-geršek Ivan — strojnik, Vincelj Josip — tesar, Žutič Ivan
—	zidar, Rumiha Stanislav — tesar
GO ŠENTJUR
Premužak Vjekoslav — zidar
GO SLOVENSKE KONJICE
Kutnjak Franc — strojnik, Voh Anton — skladiščnik, Ledinek Jožica — čistilka
GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Jurak Franjo — delovodja, Kranjec Alojz — zidar, Podhra-ški Vinko — delavec
MEHANIZACIJA
Grum Jože — šofer, Klevže Jože — šofer, Lesjak Jože — šofer, Lesjak Anton — nab. prod. ref., Pajič Esad — strojnik, Uplaznik Anton — vodja elektr. del., Verdnik Stanislav
—	šofer
IGM MEDLOG
Grahovar Alojz — miner, Kresnik Martin — strojnik, Krivec Stanko — strojnik, Operčkal Melkior — strojnik
PROIZVODNI OBRATI
Borinc Jožef — klepar, Dečman Ivan — klepar, Kužner Ivan — delovodja, Speglič Anton — vodja obrata, Žvegler Jože — strojni ključavničar
LESNI OBRATI
Golavšek Milan — vodja obrata, Knez Jože — delovodja
DS SKUPNE SLUŽBE
Deisinger Marta — knjigovodja, Drame Terezija — tajnica, Kolar Ljudmila — čistilka, Makuc Ivakna — čistilka, Penič Jože — koord. nab., Sevčnikar Franc — vodja kadrovskega oddelka, Novosel Nikola — telef. rec., Semolič Sonja — referent za socialno zavarovanje
GO LJUBLJANA
Bečkanovič Bečir — strojnik, Jagodič Franc — delovodja, Josipovič Zdravko — zidar, Kitner Drago st. — delovodja, Murič Muharem I. zidar, Polgar Djuro — delovodja, Režek Ljudevit — železokrivec, Rogan Jože — serviser, Smrečki Stjepan — zidar, Vučko Andrej — delovodja
PREVOZI
Feher Rudi — vodja avtomeh. del., Oven Ivan — strojnik
20 LET
GO CELJE
Dogdič Nesib — tesar, Harinski Vincenc — delovodja, Kotnik Ivan — zidar, Stagoj Jakob — zidar, Šumiga Stjepan — železokrivec, Turk Stefan 1945 — delovodja
GO LAŠKO
Stančin Vladimir — zidar
GO ŠENTJUR
Strnad Frančišek — delavec, Škreblin Milan — tesar
GO SLOVENSKE KONJICE
Grajžl Anton — zidar, Hrčan Andrija — zidar
GO ŽALEC
Petak Drago — zidar, škreblin Josip — zidar
GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Bukovski Dragutin — tesar, Bobek Magdalena — vodja gradbišča, Jazbec Josip — tesar, Juričan Alojzij — zidar, Ko-ražija Alojz — zidar, Pavlič Karlo — zidar, Rebič Stjepan — zidar, Surina Ljudevit — tesar, Valjan Zdravko — delovodja, Zakošek Ivan — zidar
MEHANIZACIJA
Gradišnik Peter — kovinostrugar, Knez Franc — šofer, Kitak Jože — šofer, Marn Roman — skladiščnik, Racanovič Slobodan — bagerist, Rom Karel — nabavni referent
IGM MEDLOG
Nežmah Anton — čuvaj
PROIZVODNI OBRATI
Kumer Jernenj — tehnolog, Kovač Stanislav — ključavničar, Ojstrež Emil — skladiščnik, Ojsteršek Oto — delovodja, Sivka Franc — delovodja, Zupan Peter — delovodja
LESNI OBRATI
Pintar Franc — žagar
DS SKUPNE SLUŽBE
Aškerc Anton — pomočnik glavnega direktorja, Glančnik Marjeta — tajnica, Gorjup Marija — kuharica, Golner Hubert
—	direktor plana procesa, Ifšek Adolf — skladiščnik, Jankovič Karel — tehnolog, Tkalec Mirko — vodja varnostne službe, Pungarčič Nataša — tehnolog
GO LJUBLJANA
Aleksič Nikola — zidar, Cojkič Ljubica — čistilka, Dolenc Stane — zidar, Felekar Franjo — zidar, Nuhanovič Derviš — zidar, Samerdžič Mujaga — zidar, Štefe Jože — delovodja, Urban Franjo — delovodja
PREVOZI
Jeram Janko — šofer
15 LET
GO CELJE
Alihodžič Redžep — železokrivec, Čater Jernej — delovodja, Dujič Ivan — vodja gradbišča, Gornik Karol — tehn. vodja, Subotič Branko — zidar, Vukovič Branko — zidar, Mandir Jožo — zidar, Milinkovič Mirko — zidar, Mujčič Ibrahim — zidar, Mandir Stipo — zidar, Rojšek Marko — vodja gradb.
GO LAŠKO
Cosič Dževad — tesar, Markovič Milan — zidar, Milanez Evgen —- delovodja, Pintarič Feliks — zidar, Sakušič Šalih
—	zidar
GO ŠENTJUR
Beltram Danijel — delovodja, Čuš Anton — zidar, Galamič Branko — zidar, Ivanovič Mirko — zidar, Kotnik Marjan
—	direktor TOZD, Novački Peter — tesar, Žlavs Ivan — delovodja
GO SLOVENSKE KONJICE
Kutnjak Stjepan — zidar, Nurič Ibrahim — tesar, Posilovič Stjepan — skladiščnik, Rošer Anton — tesar, Tosič llija — zidar
V Slovenskih Konjicah hitijo z zadnjimi deli za otvoritev hotelskega objekta za občinski praznik (V. Š.)
GO ŽALEC
Albijani Franc — zidar, Arh Pavel — tesar, čerkezovič Alija
—	delavec, Djukič Miloš — zidar, Kanjir Andrija — zidar, Korenjak Stanislav — delovodja, Klančnik Olga — gradbeni tehnik, Novak Tomislav — zidar, Omerovič Ibro — tesar, Pečnik Janez — skladiščnik, Romih Mihael — tesar, Varga Stanislav — zidar, Varga Stjepan — zidar, Zoffel Robert — vodja gradb.
GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Artič Alojzij — zidar, Bele Stefan — zidar, Cesarec Josip — zidar, Čuček Milan — tesar, Drozg Stanislav — zidar, Fijač-ko Mijo — zidar, Glišič Mladen — tesar, Horvat Katarina
—	čistilka, Ivič Mirko — zidar, Jesih Stanislav — zidar, Ko-ražija Vladimir — zidar, Kučiš Anton — delavec, Križan Franc — skladiščnik, Mešiček Dominik — zidar, Novak Martin — zidar, Polajžar Jožef — zidar, Pirš Franc — vodja gradb., Rebič Milan — zidar, Stančič Julijus — zidar, Sve-čak Dragutin — zidar, Sinko Branko — skladiščnik, Šket Franc — zidar, Šumak Dragutin — tesar, Vešligaj Mirko — delavec
MEHANIZACIJA
Agrež Anton — kovinostrugar, Alihodžič Mustafa — žerja-vist, Apotekar Ivan — inštruktor učencev, Artank Rajmund šofer, Brišnik Viktor — šofer, Džafič Sačir — čuvaj, Dorn Alojz — šofer, Dovečar Alojz — buldožerist, Esih Ludvik
—	žerjavist, Inkret Maks — šofer, Jerič Vincenc — kovač, Mirnik Stanislav — elektrikar, Muhedinovič Hasib — šofer, Potočnik Jožef — strojnik, Skamen Frančiška — knjig, obrač., Stožir Marjan — strojnik, Spigler Leopold — žerjavist, Srimpf Avguštin — kovač, Turk Jože — šofer
IGM MEDLOG
Jurak Marcel — železokrivec, Jahič Salko — betonerec, Križan Ferdinand — železokrivec, Kores Jožef — železokrivec, Kerbavec Franc — vod. del. enote, Matovič Dragoljub
—	strojnik, Medved Zvonko — zidar, Mihaljčič Milorad — železokrivec, Salkič Čamil — železokrivec, Verdelj Miran
—	vodja vzdrževanja, Višič Svetko — železokrivec
PROIZVODNI OBRATI
Golež Jožef — vodovodni inštalater, Padežnik Franc — monter centralne kurjave, Trobiš Ivan — skladiščnik, Tur-ščak Stanko — elektroinstalater
LESNI OBRATI
Pinter Emil — mizar
PROJEKTIVNI BIRO
Kosaber Anica — projektant, Teskera Tomislav — projektant, Vengust Vida — odgovorni vodja proj.
DS SKUPNE SLUŽBE
Kenda Marjana — vodja labor., Ograjenšek Marta — ref. DPO, Prevoršek Alojz — vodja menze, Vehabovič Mujo — kurjač — upok., Ahčan Nevenka — vodja izp. KPS LJ, Januš Alenka — kalkulant, Martinuč Milojka — vodja pon. in prod. oddelka, Zeželj Alojz — obr. ref.
PREVOZI
Abdič Adil — strojnik
GO LJUBLJANA
Brezinščak Ivan — tesar, Dornik Alojzija — čistilka, Drobac Mile — delavec, Družanovič Arif — čuvaj, Džinič Šalih — čistilec, Erceg Duro — zidar, Hamudič Mehmed — zidar, Jašič Saban — zidar, Jeremič Rade — zidar, Jovič Krsta
—	tesar, Ignjič Risto — zidar, Kučiča llaz — zidar, Kur-tovič Husnija — tesar, Markovič Slobodan — tesar, Mile-ševič Slobodan — zidar, Muharemovič Mehmed — železokrivec, Novak Andrija — vodja tesarstva, Tomič Spasoje — delavec, Tosič Zlatko — delavec, Vidovič Peter — delavec, Vinčič Milutin — delavec, Zabelaj Zenel — delavec, Zabeli Isa — čuvaj
MOBILIA
Juroševič Branko — skladiščnik, Pustovrh Franc — skladiščnik, Šajn Vinko — mizar.
10 LET
GO CELJE
Arsenič D urad — gradbeni delavec, Božanovič Milivoje — tesar, Hankušič Mehmed — zidar, Jakeševič Stipan — zidar, Kahvedžič Smail — zidar, Kranjc Edvard — zidar, Lazič Simo — skladiščnik, Letič Nenad — strojnik, Mustafič Mustafa — gradbeni delavec, Nedič Rajko — zidar, Planko Franc — gr. delovodja, Remič Hasan — gradbeni delavec, Sedlanič Izidor — strojnik
GO LAŠKO
Dedič Miloš — zidar, Djurkas Ante — zidar, Harinski Ivanka
—	tajnnica, Klarič Frano — zidar, Križnik Vinko — vodja gradb, Latinovič Milan — gr. delovodja, Medjič Saban — tesar, Sakušič Alija — zidar, šakušič Ras im — zidar, Ziv-kovič Radomir — zidar
GO ŠENTJUR
Bekič Rajko — zidar, Cvek Slavko — strojnik, Jurički Josip
—	tesar, Pejič Franjo — zidar, Pejič Mija — zidar, Valek Branko — zidar, Valek Branimir — monter, Zučko Mirko — gradbeni delavec
GO SLOVENSKE KONJICE
Bečič Sajd — zidar, Horvat Valentin — zidar, Marčeta Pejo — tesar, Mencinger Antun — zidar, Vrenko Izvan — obrač. tehnik
GO ŽALEC
Bačinovič Čamil — zidar, Džinič Nedo — zidar, Kralj Aleksander — zidar, Kralj Josip — zidar, Kralj Vjekoslav — zidar, Mikulaj Franjo — zidar, Muherina Fehim — zidar, Orehov Peter — zidar, Solaja Ivo — zidar, Varga Alojz — zidar, Vrtarič Ivan — zidar
GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
Čančala Frančišek — zidar, Halužan Franjo — zidar, Lo-renčak Anton — zidar, Lugarič Josip — zidar, Prslja Marko zidar, Simič Drago — strojnik, Šket Franc — zidar, Bračun Mirko — skladiščnik, Delfabro Marjan — skladiščnik, Krklec Miran — direktor, Skaza Anton — vodja gradbišča, Stjepanovič Čedo — skladiščnik, Struna Helena — administratorka, Tonjko Rafael — vodja gradbišča
IGM MEDLOG
Doler Janez — vodja nabave, Dumitraškovič Aleksander — betonerec, Fijavž Dušan — strojnik, Filipovič Bogdan — železokrivec, Humski Josip — betonerec, Jelenčič Dušan — strojnik, Jošt Ignac — elektrikar, Keblič Stanko — strojnik Kores Anton — betonerec, Kovač Jurij — strojnik, Krklec Slavko — betonerec, Krsnik Branko — tesar, Luc Franjo — strojnik, Markovič Gojko — del. pri pak. oken, Planinšek Alojz — miner, Predič Stojko — železokrivec, škalički Milan — železokrivec, Strelec Janez — strojni ključavničar — upok.
MEHANIZACIJA
Černoša Robin — elektrikar, Farkaš Borislav — varilec, Haj-der Dušan — elektrikar, Letič Milorad — žerjavist, Miklav-žič Ivan — obratni elektrikar, Pobežin Janez — strojnik, An-doljšek Janez — šofer, Ašengerger Franc — šofer, Brečko Janez — skladiščnik, Čirič Dragiša — žerjavist, Cokle Silvester — šofer, Čuček Josip — strojnik, Dolinšek Milan — šofer, Hribar Rudolf — vzdr. cev. odr., Klarič Marko — valjar, Knez Ivan — žerjavist, Križnik Silvester — šofer, Mastnak Milan — elektrikar, Memčič Osman — strojnik, Orešnik Stanislav — monter žerjavov, Švab Jože — šofer, Velenšek Milan — strojni ključavničar, Volf Marjan — avtoelektrikar PROIZVODNI OBRATI
Fijačko Edvard — soboslikar, Fiket Dragutin — elektrikar, Kovačeč Katarina — fakturist, Mitič Boro — stavb, klepar, Rakanovič Boro — elektrikar, Rakanovič Cvjetko — elektrikar, Videnšek Konrad — stavb, kij., Žižek Feliks — sliko-pleskar
LESNI OBRATI
Lipovčič Dragutin — tesar, Orožim Vladimir — mizar
PROJEKTIVNI BIRO
Kolšek Alojzija — projektant, Šupek Vlasta — projektant
DS SKUPNE SLUŽBE
Brišar Irena — ref. za del. razmerja, Čebela Edita — vodja odd. izobr., Dragič Radislav — inštruktor učencev, Golež Marija — saldakonist, Golob Janko, glavni direktor, Jošt Marica — tajnica, Juras Ljuba — kuharica, Košenina Bogdan
—	tehnološka dela, Ledinšek Alojzija — organizator dela, Martinšek Milan — vodja skup. per. inv., Mešiček Zvonko
—	kurir, Močič Miladin — receptor, Mravljak Alojzija — knjigovodja, Pezerovič Helena — bilancist, Pišorn Srečko — vodja odd. prod. obj., Tarabič Dušan — tehnnolog, Turk Stane — last. invest., Vanovšek Vera — administrator, Visto-ropski Lidija — blagajnik, Simič Trivun — receptor — upok. PREVOZI
Fister Franc — šofer, Malkič Osman — šofer
GO LJUBLJANA
Abdič Sulejman — delavec, Barišič Mato — zidar, Bičanič Ivan — zidar, Bundalo Risto — delavec, Burzič Jusuf — delavec, Čižmič Osman — delavec — upok., Djurič Vitomir — delavec, Dodlek Franjo — voznik, Drača Simon — zidar, Dragojevič Stevo — laborant, Hasanovič Refika — delavka, Kadič Ethem — delavec, Kovačevič Husein — železokrivec, Kurtovič Husnija — tesar, Mahnič Hamdija — delavec, Muj-kanovič Jusuf — delavec, Mukaljič Ferid — delavec, Nuha-novič Refik — voznik, Parič Tima — čistilka, Pavlovič Borislav — zidar, Plažanin Pero — zidar, Odobašič Hasan — tesar, Oručevič Huhibija — delavec, Rašič Slobodan — čuvaj, šakič Omer — železokrivec, Trivkovič Stevan — delavec, Turkeš Halim — voznik
MOBILIA
Bečiri Bečir — varnostnik, Halilovič Adem — varnostnik.
Nov objekt za PTT v Šmarju pri Jelšah (V. š.)
Izpiti
po novem
Strokovne izpite tehničnih strok, ki so obvezni po Zakonu o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 27 z dne 26. 7. 1985) je Republiški komite za industrijo in gradbeništvo poveril Zveznemu centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 27. Omenjeni center opravlja v zvezi s strokovnimi izpiti vsa administrativno tehnična opravila. Prijave na zahtevanem obrazcu s prilogami in dokazili zbirajo 20 dni pred razpisanimi roki. Stroški po kandidatu so 14.000,00 din in je potrebno vplačilo dokazati s kopijo virmana ob prijavi.
Novi pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po zakonu o graditvi objektov določa program in način opravljanja izpitov delavcev, ki izdelujejo investicijski program, delavcev, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, odgovornih vodij del, nadzornih organov nad deli pri graditvi objektov ter republiških in občinskih gradbenih inšpektorjev, in sicer za: diplomirane inženirje in inženirje vseh strok oziroma smeri in delavcev s končano štiriletno srednjo šolo tehničnih smeri ter diplomirane ekonomiste in diplomirane pravnike.
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del. Splošni del je enak za vse kandidate, posebni del pa obsega pisni in ustni del, razen za diplomirane ekonomiste in pravnike, ki opravljajo izpit samo ustno.
Izpitni roki so: pisni — 19. oktober, 16. november 1985, 11. januar, 15. februar, 22. marec, 24. maj, 20. september, 18. oktober in 15. november 1986; ustni — 5.—7. november, 3.—5. december
1985,	28.-30. januar, 4.-6. marec, 8.—10. april, 10.—12. junij, 7.—9. oktober, 4.—6. november in 2.—4. december
1986.
Izpitni roki za pravno In ekonomsko stroko so: 22.—23.
oktober, 12.—14. november 1985, 11.—13. marec, 17.—19. junij in 14.—16. oktober 1986.
Pripravljalni seminarji za strokovne izpite posameznih strok so še vedno v pristojnosti strokovnih društev in so ostali že objavljeni termini nespremenjeni.	-mj
celje - celje - celje - celje - celje
PRVO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE PO POČITNICAH — Mesec september je prinesel v delegatsko življenje na vseh ravneh novih pobud in veliko delo. Tako so se že konec septembra, sicer pa 26. v devetem mesecu leta, zbrali na ločenih sejah delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine, četudi je osrednja pozornost veljala poročilu o izvajanju resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prvem polletju letos, se besede niso ustavljale samo pri minulih rezultatih, marveč predvsem, kaj napraviti, kaj izboljšati, da bodo rezultati gospodarjenja ob koncu leta boljši. V tej zvezi je tudi izvršni svet občinske skupščine predlagal več pobud, ki zadevajo prav vse delovne organizacije v občini, še posebej pa tiste, ki so v prvih šestih mesecih letos poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti. Gre za predloge, ki bi jih morali z največjo mero odgovornosti proučiti v vseh organizacijah združenega dela in sprejeti tudi konkretne zadolžitve.
SKUPŠČINE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI — V času od 8. do 17. oktobra bodo redne seje skupščine vseh devetih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Celje, ki bodo v osrednjih točkah dnevnih redov razpravljale o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1986—1990. O teh pomembnih dokumentih pa bodo razpravljali tudi na sejah skupščin drugih nosilcev združevanja sredstev v istem obdobju. Na vsak način gre za razprave in dokumente, ki živo zadevajo v organizacije združenega dela, zato bi o njih morali razpravljati ne samo v ustreznih delegacijah, marveč v prvi vrsti na sejah samoupravnih teles. Saj gre na koncu koncev tudi za denar, za prispevne stopnje, za vsebino dela teh skupnosti in še za marsikaj drugega.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST — Redna seja njene skupščine se pravi zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, bo 28. oktobra. Tudi na tej seji bodo med drugim odločali o samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986—1990. V predlogu dnevnega reda pa so tudi številna finančna poročila, spremembe raznih pravilnikov, prednostne liste do stanovanj splošnega sklada in stanovanj za upokojence in tako naprej.
SESTALA PA SE BO TUDI SKUPŠČINA (29. oktobra) za-moupravne občinske komunalno cestne skupnosti občine Celje, kjer bo tudi beseda med drugim tekla o novem temeljnem planu za srednjeročno obdobje 1986—1990.
18. MEDNARODNI SEJEM OBRTI — Pred kratkim zaključeni osemnajsti mednarodni celjski sejem obrti, sicer pa v času od 13. do 22. septembra, bo našel v kroniki tradicionalnih sejemskih prireditev drobnega gospodarstva vsekakor posebno mesto, morda tudi ločno. Predvsem gre za dejstvo, da je bil prav ta sejem prvi korak k predstavitvi jugoslovanskega drobnega gospodarstva, da se je na njem uveljavila poslovnost (še posebej na za to posebnih dnevih 11. in 12. septembra, torej pred uradno otvoritvijo sejma), da se je uveljavilo povezovanje lesarjev, da je bil izreden poudarek inovacijam in ne nazadnje predstavitvi nekaterih obrtnih dejavnosti, to posebej mladini. Kako priljubljena je ta prireditev, je pokazala še številka, da si je sejem ogledalo več kot 200.000 ljudi.
V	PESKOLOMU STRANICE
Kolona avtomobilov je dolga kot kača žalostno ozira se v nakladača.
Nakladač pa v šupi tam stoji pesek nakladat’ si želi.
Nakladat pa Karl ne pusti, ker potem deponijo si skazi.
Avto pa pod silosom stoji, pa čeprav v keson nič ne leti,
Ker dež drobilec zamaši.
Ko po 2 urah poln pred pisarno priropota, takrat pa Karlu srce zaigra.
Po gostilnah pa pravijo, da Ingradovi šoferji štrajkajo, to pa noben štrajk ni, če nakladanje, tak dolg trpi.
V	Libojah pa meljejo vsak dan, deponija se veča iz dneva v dan.
Tam pa nakladač cel dan ropoče pa kaj, ko materiala nobeden noče.
Rafi se v pisarni žalosti ker pač prave odpreme ni.
Vi pa, ki ste v pisarni
Bog ne daj, da bi kaj popravili.
Ker tudi nam diši,
da na šihtu spočijemo si mi,
pa čeprav nam plača dol drsi!
ŠOFERJI
Ob zaključku turistične sezone
V	počitniškem domu v PIRANU je letos do 12. 9. le-tovalno 210 gostov (v letu 1984 303). Izkoriščenost doma (nočitve) je bila približno enaka kot prejšnja leta, s tem, da so bile letos izmene vsakih 10 dni, prejšnja leta pa vsakih 7 dni in je zato število gostov manjše. Pripombe gostov so zelo redke in se nanašajo na dodatno počitniško in športno-rekre-acijsko opremo. Nekateri predlagajo nabavo ležalnih stolov za teraso ter miz za namizni tenis. Skoraj vsi gostje pa hvalijo prehrano in čistočo v domu. Letos je bila na stolpiču počitniškega doma narejena nova fasada, kar kaže, da vlagamo v izboljšanje teh zmogljivosti vsako leto precejšnja sredstva.
BAŠANIJA — do 7. 9. 1985 je v Bašaniji letovalo 331 gostov, leto poprej jih je v celem letu letovalo 366.
V	Bašaniji gostje priporočajo, da bi namestili mreže proti mrčesu na oknih. Predlog IO konference sindikata je, da bi letos pred zimo temeljito pregledali vse instalacije in opravili vsa nujna vzdrževalna dela na hišicah.
Še vedno prihajajo pripombe, da nekateri uporabniki ne znajo za seboj počistiti in pospraviti ter pravilno u-porabiti hišic, vendar pa te pripombe niso opremljene s konkretnimi imeni in priimki. Ker se očitno v Ingradu držijo linije »nezamere«, ne pomislijo pa na to, da s tem podpirajo uničevanje skupne lastnine vseh delavcev Ingrada. Ta pripomba velja za vse naše počitniške zmogljivosti, ker se tudi drugod marsikaj med sezono razbije in pokvari, pa to še v knjigo pripomb ni vpisano. Ali je res dolžnost strokovne službe, da kupi nov krožnik (ali drugo opremo) namesto razbitega, ali pa je to dolžnost tistega, ki je ta krožnik razbil? Menimo, da je vsak, ki je napravil kakršnokoli škodo dolžan to tudi popraviti na svoje stroške. Zato je izgovarjanje na strokovno službo nesprejemljivo!
Že v analizi uporabe počitniških zmogljivosti v poletni sezoni 1983 smo napisali vprašanje: koliko časa še bomo delavci GIF Ingrad združevali ustvarjena sredstva in
mirno gledali, kako bodo nekateri s skrajno malomarnim in neodgovornim ravnanjem uničevali naše skupne počitniške zmogljivosti?
Služba bo v skladu z materialnimi možnostmi popravila obstoječe zmogljivosti do naslednje sezone, vendar se bojimo, da bo na ta način zmanjkalo sredstev za uresničitev vse bolj potrebnih izboljšav in nakupov morebitnih novih zmogljivosti.
O tem se bomo morali dokončno pomeniti letos na konstitutivni seji konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov GIF Ingrad. Pričakujemo, da bo služba dala svoj prispevek, prav tako pa tudi vsi delavci našega kolektiva preko svojih izvoljenih delegatov.
V	počitniškem domu PORTOROŽ je letos doslej letovalo 214 gostov, lani v celem letu 207. Pripombe uporabnikov se nanašajo na souporabo skupne kuhinje, ker prihaja večkrat do nezaželenih nesporazumov. To odprto vprašanje bo vsekakor poti ebno čimprej rešiti, vendar pa moramo pristaviti, da so letos bila vložena precejšnja sredstva za izboljšanje sanitarij in prenovo kanalizacije ter opornega zidu.
Pripombe se nanašajo tudi na vzdrževanje čistoče v kuhinji in drugih prostorih, ker nekateri uporabniki ne pospravijo za seboj tako, kakor se spodobi. Nekateri u-porabniki so predlagali, da bi vsak hladilnik, omarico, štedilnik, pomivalno korito itd. oštevilčili s številko sobe, kateri pripada ter da se na hladilnike namestijo ključavnice. Na cesto je potrebno namestiti tudi smerokaz.
V	počitniških hišicah v MIHOLJANšČICI na otoku CRESU je letos doslej letovalo 178 gostov, lani pa v celem letu 211
Pripombe uporabnikov se nanašajo na zunanjo ureditev okolice hišic, zlasti bi želeli, da bi bilo v okolici zasejanih več dreves in grmovnic, pa tudi sence pod senčniki in mize ter stole za teraso. PRIKOLICE:
Čamp prikolice so bile letos bolj obiskane kot lani, saj je do sedaj v njih letovalo 390 gostov, lani pa v celem letu 352.
Počitniška hišica v Bašaniji — enoti št. 9 In 10
Pripombe se nanašajo skoraj pri vseh prikolicah na polomljene oziroma na neuporabne dele opreme, kar bo potrebno, v skladu z materialnimi možnostmi, nadomestiti.
V	N O VALJI (avtokamp »Straško«), so se uporabniki prikolic najbolj pritoževali nad hrupom bližnjega zabavišča in restavracije ter hrupom gradbišča. V naslednji sezoni bo potrebno za te prikolice v campu poiskati boljši, oziroma mirnejši prostor.
Uporabniki imajo tudi predloge za izboljšanje ponudb, zlasti glede športno-rekre-ativnega dela oddiha. Tako za Bašanijo, Cres, Portorož in Piran predlagajo, da bi naredili betonske mize za namizni tenis in uredili »kotiček« za otroke, podobno kot v Portorožu.
V	brunarici na Rogli je v juliju in avgustu letovalo 53 gostov. Pripombe uporabnikov se nanašajo na to, da ni pragov pred vrati, ki vodijo v enoto, da je zid razkopan in več manjših drugih pripomb. Zlasti pa so potrebna nekatera popravila na žlebu in strehi, pa tudi izboljšanje zunanje ureditve.
M. O., G. H.
Novo v knjižnici!
Knjige:
S področja organizacije poslovanja:
— Planiranje, organiziranje, tehnologija, upravljanje;
— Organizacija poslovanja, kadri;
— Organizacija Gradevins-kih radova.
S področja komerciale:
— Normativi i standardi rada v Gradevinarstvu;
— Gradbene norme Gi-poss.
S področja projektiranja In statike:
— Teorija površinskih nosača;
— Približna teorija spreg-nutih i prethodno napregnu-tih konstrukcija;
— Betonski mostovi II;
— Zbirka prepisa u ma-šinstvu;
— Gradevinska fizika — projektiranje i primena.
S področja tehnologije gradbenih materialov:
— Akumulativni problemi savremene tehnologije betona I primena novih materiala u gradevinarstvu — knjiga
1,	II.;
— Armirani lahkoagregatni betoni.
Nove tuje revije:
— The architectural revievv
2,	3, 4.
Nove domače revije:
— DGA 1, 2, 3, 4;
— Jugoslovansko pronala-zaštvo 1, 2;
— Savremeni materiali 1,2;
— Gradevinar 3.
Vse navedene knjige in revije si lahko ogledate ali izposodite v naši tehnični knjižnici.
Nataša Pungeršič
Rafko Grabner upokojen
Dne 26. junija 1985 je bil zadnji uradni delovni dan našega Rafka. Kot vsak prejšnji delovni dan, je tudi zadnjega delal vestno in pedantno, le zadnjo urico smo se delavci kadrovsko pravnega sektorja vsedli skupaj z njim. Ni bilo čutiti kot slovo od dolgoletnega sodelavca, bili so trenutki spominov na prehojeno pot v gradbeništvu — pri Betonu, pri Ingradu.
Rafko je bil eden tistih članov delovnega kolektiva, ki je več kot 32 let delil z njim dobro in slabo. Tako kot je vestno lepil inventarne številke na osnovna sredstva in skrbel za točnost inventurnih zapiskov, tako je bil on ves Ingradov. Če danes moderno rečemo, da moramo imeti gospodaren odnos do družbenih sredstev, potem je tak odnos Rafko imel. Svoj vesten odnos do dela in sredstev je imel priliko kaliti v težkih pogojih gospodarjenja in dela, ki je posebno bilo značilno za gradbeništvo prva povojna leta.
Rafko je kot višji gospodarski pomočnik s končano meščansko šolo in z izobrazbo ob delu dobil trdne osnove za uspešnega ekonoma-go-spodarja in vodjo oddelka družbenega standarda. Skupaj z gospodarsko, ekonomsko in organizacijsko rastjo delovne organizacije je rasel
Skupna disciplinska komisija je v mesecu avgustu na petih sejah obravnavala 37 kršiteljev delovne obveznosti. Izrekla je 5 opominov, v 6 primerih je ustavila postopek, ostali ukrepi pa so:
Javni opomin:
Krk Ljubo, zapuščanje dela med delovnim časom, TOZD Proizvodni obrati; Zu-bak Zvonko, neopravičen i-zostanek z dela 1 dan, TOZD GO Celje; Koren Stanislav, odstranitev z dela zaradi vinjenosti; Musič Hamid, vinjenost na delu; Stankovič Nemanja, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, vsi TOZD GO Šentjur.
Denarna kazen
Kajtna Bojan, neprimerno obnašanje do nadrejenega (5% OD) TOZD IGM Medlog; Horvat Janez, neupravičena uporaba prevoznega sredstva (10% OD) TOZD Mehanizacija.
tudi njegov delokrog — njegove izkušnje. Delo je opravljal z njemu lastno natančnostjo in predanostjo, tako da je pustil globoko vtisnjene spomine na opravljeno de-
lo.	Včasih mu je katera od sodelavk »po pomoti stopila na žulj, pa je morala počakati do drugega dne na kuli, ki ni več pisal«. Zaradi tega ga je nežni spol še posebej imel rad. Ni tu mesto, da bi naštevali, kaj vse je Rafko opravljal, vendar je dejstvo, da ni nikdar odoovedal.
Posebno je bil nepogrešljiv pri organiziranju posebnih, občasnih in večjih akcij. Takrat še posebno ni poznal delovnega urnika in največkrat tudi ne plačanih nadur. Da, bil je eden od tiste generacije delavcev, ki je poznala predvsem »veliko dela« in ga je merila z moralno družbenimi vrednotami. Tak kot na delovnem mestu, je bil tudi pri drugih dejavnostih, pri delu v samoupravnih organih, sindikatu in ne na koncu pri športnem društvu Ingrad, kjer še sedaj nimamo drugega gospodarja velikega števila športnih in drugih trofej.
Rafko Grabner se lahko s ponosom, skupaj s svojimi številnimi prejšnjimi in sedanjimi sodelavci, ozre nazaj na prehojeno pot. Pričel je v skromnih razmerah, ko so besede družbeni standard, rekreacija, samski dom hotelskega tipa, počitniške hišice, poslovni center, fotokopirni stroji in še bi lahko našteval, bile resnične tujke.
Danes je obilo tega zapustil mlajšim rodovom v upravljanje in gospodarjenje.
Pri pisanju teh vrstic nas vseskozi preveva občutek, da je odšel le na daljši dopust, še na tistega iz lanskega leta in da se še vrne. In vendar Rafko, na mnoga zdrava leta ti želimo tvoji bližnji sodelavci.
Prenehanje delovnega razmerja
— pogojno
Lovrek Janko, neopravičen izostanek z dela 32 delovnih dni (pogojno na 6 mesecev), TOZD Proizvodni obrati; Žur-bi Branko, vinjenost in odstranitev z dela žerjavista (pogojno na 1 leto), TOZD Mehanizacija; Lesjak Davorin, neupravičena uporaba prevoznega sredstva in povzročitev večje materialne škode (pogojno na 1 leto in povračilo škode), TOZD Mehanizacija; Kovačevič Novak, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in večkratna vinjenost na delu (pogojno na 6 mesecev); Koražija Jože, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, 2 X predčasni odhod in neprizadevnost na delu (pogojno do 31.	12.	1985) oba TOZD
Gradbeništvo Rogaška Slatina.
— dokončno
Kunštek Milan, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni; Mušič Akif, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni; Oštra-kovič Sejdalija, neopravičen izostanek z dela 21 delovnih dni in pretep na delu, vsi TOZD IGM Medlog; Roškarič Maks, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni; Mušič Nusret, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, oba TOZD Proizvodni obrati; Blazinšek Vili, neopravičen i-zostanek z dela 23 delovnih dni, TOZD GO Celje, Strbac
V	mesecu juliju in avgustu smo na novo kadrovali 116 delavcev, od tega sta 2 povratnika iz JLA.
V	istem razdobju je odšlo 93 delavcev, od tega 7 v JLA.
UPOKOJENI SO BILI: Invalidsko:
Jezernik Andrej, tesar iz Slovenskih Konjic, roj. 30.11. 1929, delo je združeval od 18. 6. 1954 do 8. 7. 1985, stalno bivališče ima v Vrati-šincu, Križovec 114.
Kitak Rudolf, knjigovodja iz Rogaške Slatine, roj. 8. 4. 1929, delo je združeval od 20. 8. 1962 do 8. 7. 1985, stalno bivališče ima v Rogaški Slatini, Stritarjeva 4.
Novkovič Boško, tesar iz Ljubljane, delo je združeval do 15. 7. 1985.
Simič Trivun, receptor v naselju, roj. 15. 2. 1934, delo je združeval od 2. 4. 1975 do
11.	8. 1985, stalno bivališče ima v Sibovski, Donja Ilova 88.
Predčasno:
Sabol Drago, strojnik iz Žalca, roj. 2. 11. 1926, delo je združeval od 25. 3. 1952 do 31. 8. 1985, stalno bivališče ima v Goričanih, Skolska ul.
Starostno:
Firulovič Jovan, železokri-vec iz Medloga, roj. 18. 8. 1925, delo je združeval od 24. 4. 1969 do 18. 8. 1985, stalno bivališče ima v Brzi Palanki, Velika Kamenica 22.
Ob boleči In nenadomestljivi Izgubi najine ljubljene žene In mamice CVETKE AN-DOLJSEK, se Iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste Jo pospremili na njeni zadnji poti, Ji prinesli cvetje v slovo In nama Izrekli sožalje.
ZAHVALA
Ob prerani Izgubi najinega očeta ALBINA LESJAKA, se zahvaljujeva vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nama ustno ali pisno izrazili sožalje ali kako drugače pomagali v teh težkih trenutkih.
Metka In Vinko Lesjak
Milan, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Šentjur; Kotnik Le-pold, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konjice; Lazič Stanko, neopravičen i-zostanek z dela nad 30 delovnih dni; Barič Ignac, neopravičen izostanek z dela nad 10 delovnih dni; Pod-hraški Vinko, neopravičen i-zostanek z dela 9 delovnih dni; Ivič Mirko, večkratna vinjenost na delu, vsi TOZD Gradbeništvo Rogaška Slati
Strelec Janez, strojni ključavničar iz Medloga, roj. 22.
12.	1924, delo je združeval od 4. 8. 1975 do 29. 6. 1985, stalno bivališče ima v Celju, ul. Bratov Dobrotinškov 18.
Umrli so:
Andoljšek Cvetka, tajnica iz Lesnih obratov, roj. 7. 1. 1953, delo je združevala od
3.	1. 1974 do 26. 7. 1985, stalno bivališče je imela v Žalcu, Cankarjeva 5. Zapustila je moža Bogomirja in sina Mateja.
Brišnik Karel, šofer iz Mehanizacije, roj. 28. 8. 1934, delo je združeval od 1. 4. 1977 do 11. 7. 1985, stalno bivališče je imel v Braslovčah, Parižlje 54. Zapustil je ženo Rozalijo in hči Simono.
Juraja Josip, zidar iz Rogaške Slatine, roj. 13. 11. 1929, delo je združeval od 1. 4. 1963 do 24. 7. 1985, stalno bivališče je imel v Pristavi pri Mestinju, Bezgovica
3.
Korošec Miroslav, vodja mizarske delavnice iz Lesnih obratov, roj. 29. 5. 1931, delo je združeval od 23. 3.1953 do 7. 8. 1985, stalno bivališče je im?l v Braslovčah, Kamen-če 9. Zapustil je ženo Stanislavo, sinova Mirana in Tomaža ter hči Stanislavo.
Manasijevič Vlado, delavec iz Ljubljane, delo je združeval do 4. 7. 1985.
Konec avgusta je bilo na delu v Alžiriji 47 delavcev.
Se posebej se zahvaljujeva vodstvu TOZD Lesni obrati Gomllsko za poslovilne besede In vso pomoč, ki so Jo nama nudili v najtežjih trenutkih.
ZAHVALA
Ob boleči Izgubi mojega dragega očeta FRANCA GROBELNIKA se Iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Mehanizacije za darovano cvetje, Izraze sožalja In spremstvo na njegovi zadnji poti.
Milena Doler
MIRAN KOROŠEC
Le nekaj dni Je minilo od pogreba naše tajnice, ko Je na Gomilskem zopet zazvonil navček. To pot Je zatisnil oči Miran Korošec.
Neozdravljiva bolezen ga Je pokosila le malo po 54. obletnici rojstva. Bil Je torej v letih, ko Je lahko s svojim znanjem In sposobnostjo odločilno vplival na organizacijo In uspešnost poslovanja enote, na čelu katere Je bil celih 25 let.
Na Lesnih obratih se je Miran zaposlil kot mlad mizar, željan še širiti obzorje. Z njemu lastno energijo sl je pridobil novega znanja tako, da Je že leta 1958 opravil mojstrsko preizkušnjo. To, In njegova organizacijska sposobnost sta bili odločilni pri Imenovanju za vodjo poslovne enote. Celoten kolektiv o-bratov mu Je kot razgledanemu In prizadevnemu zaupal tudi več nalog In samouprav-Ijalskih funkcij. Bil je delegat In predsednik delavskega sveta delovne organizacije, predsednik raznih komisij, vodja delegacije v zboru združenega dela pri Skupščini občine Žalec, član sindikata lesarjev itd.
Na vseh področjih In pri vsaki nalogi Je bil dosleden In zanesljiv. Kot tak Je bil v veliko oporo vodstvu TOZD pri kreiranju politike gospodarjenja v Lesnih obratih. Vsi, ki smo z njim delali, smo ga zaradi tega cenili In spoštovali. Za njim bo ostala vrzel, ki Jo bomo težko zapolnili.
Slava njegovemu spominu.
Kolektiv Lesnih obratov
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta MIRANA KOROŠCA se Iskreno zahvaljujem celotnemu kolektivu Ingrad, še posebej pa njegovim sodelavcem Iz TOZD Lesni obrati Gomllsko za pomoč In tolažbo v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali In bodrili med njegovo zahrbtno boleznijo In vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Stanka In otroci
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene In mame SILVE ČREPINŠEK se Iskreno zahvaljujeva delavcem GIF Ingrad za Izrečena sožalja, podarjeno cvetje, govor In spremstvo na njeni zadnji poti.
Mož In sin Blaž
kršitve delovnih obveznosti
na.
Štefka Krušič
kadrovske vesti
Marija Ugovšek
ZAHVALA
Božo In Matej Andoljšek
IN MEMORIAM
Dne 23. Julija smo delavci In učenci Doma Dušana Finžgarja obnemeli ob žalostni novici, da nam Je kruta usoda Iztrgala iz naše sredi-
ne učenca In prijatelja DUBRAVKA VUKOVIČA. Sredi prijetnih In zasluženih počitnic, ki jih Je preživljal v svojem domačem kraju, Je v 16. letu tragično preminil pod kolesi tovornjaka.
Največkrat o umrlih govorimo najlepše, čeprav sl to nekateri za življenja niso zaslužili, toda o Dubravku resnično lahko govorimo samo v superlativih. Tako pridnih u-čencev je malo. Tudi takrat, ko se mu je godila krivica, ni ugovarjal. Vsako nalogo Je opravil vestno in pravočasno. Bil je zelo urejen, njegova soba In omara sta bili najlepše urejeni v domu In zgled ostalim učencem.
Kot zgleden mladinec, prijatelj In tovariš nam bo Dubravko ostal v večnem spominu.
Rajko
PRIPIS
Dne 14. avgusta 1985 smo sprejeli zahvalo staršev našega učenca Vukovič Dubravka, ki se Je ponesrečil.
»Od srca se zahvaljujemo radnicima I učenlclma Doma Dušana Finžgarja, te radnoj organizaciji Ingrad Iz Celja što su došll posjetlti vječno prebivalište pokojnoga Dubravka I okitili ga vijencem.
Zahvalni roditelji I sestra pokojnika«.
mladih
Videti Benetke in umreti
S tem pregovorom smo se odpravili na izlet. Bil je petek, pa še trinajstega povrhu, kar pa nikakor ni skazilo dobre volje. Tako smo v u-dobnem avtobusu zajadrali proti našemu Jadranskemu morju in Ingradovemu domu v Piranu. Po nastanitvi v sobah, ki so čudovite s pogledom na morje, smo prisedli k večerji — okusni in bogati, za kar gre vse priznanje tovarišicama Ančki ter Veri. Po večerji pa vsi spat — o to pa že ne in že smo se znašli v čudoviti restavraciji ob morju, kjer smo pričarali pravo karnevalsko vzdušje peli smo čudovito, vsak v svojem duru, zaplesali pa smo celo sambo na naš način. Ugotovili smo, da bi že bil skrajni čas, da tudi v In-
gradu ustanovimo lasten mešani pevski zbor, saj je takih, ki imajo veselje do pe-teja, zelo veliko. Po tem u-spelem koncertu na prostem pred širokim avditorijem, smo se znašli v posteljah. Znašli že, zaspati pa ni bilo moč, saj nas je Blaž zbudil že ob 5. zjutraj, tako da smo nadaljevali z dnevom, Da bi se pa sobota in s tem izlet v Benetke začel tako kot je potrebno, smo kar v avtobus vzeli carinico, ki pa nam ni delala težav. Več težav smo imeli nato na mejnem prehodu Fernetiči, kjer je Egi-dij skoraj ostal brez brade, pa tudi Gorana so zelo čudno gledali. Vodstvo po Italiji je tako prevzel Goran, ki pa je mesto vodiča prevzel tako resno, da je kmalu čez
[jRpi&a
.

Ena od znamenitosti Benetk — most Rlalto
	W m$\ r M m 1*1 M	
		
Potem, ko so si mladinci Ingrada ogledali poglavitne znamenitosti Benetk, so se za spomin še skupaj fotografirali pred baziliko Sv. Marka
Malico srn imeli kar s seboj v avtobusu
Za prijetno razpoloženje med vožnjo so skrbeli glasbeniki In pevka ansambla Ingrad
mejo že skoraj ves avtobus
—	hvalabogu razen šoferja
—	spat. Tisti, ki smo poslu-čajno bili budni, moramo skupno priznati, da je Goran resnično vztrajen, vendar nam še danes ni jasno, zakaj cn dela pri Ingradu in zakaj ni pri Kompasu.
Tako smo se počasi bližali Benetkam, ko nas nenado-mo nekaj strese — ne, ni se Vili prebudil, ampak je počila guma. Nekateri so že videli nov naslov našega izleta, in sicer »Obstati pred Benetkami in živeti«. Vendar nas je šofer vseeno razveselil in že smo bili na Rimskem trgu v Benetkah. Vkrcali smo se na njihov avtobus, ki se od našega razlikuje po tem, da vozi po morju — Canal Grande — se pravi, da ves promet poteka po vodi — tako osebni čolni, taksiji, avtobusi, tovorni čolni... Naenkrat je glasove avtobusa preglasila muzika in že se nam je nasproti pripeljala gondola z nevesto in ženinom in še več drugih gondol čudovito okrašenih. Dragica si je takoj zaželela poroke v Benetkah, zato bodoči ženin, čuvaj se, ta poroka bo precej stala.
Pristali smo na Markovem trgu, središču Benetk in turistov. Tukaj smo si ogledali Doževo palačo, baziliko sv. Marka in zakristijo, od daleč pa še palačo z galerijami ter razstavnimi paviljoni. Po ozkih ulicah smo nato peš odšli ob spremljavi visoko o-cenjenih izdelkov beneških trgovin (cena malega piva je 450.—) do znamenitega Pon-te Rialta. V ozadju pa smo pustili Most vzdihljajev, saj je Goran rekel, da je pod njim treba vzdihovati v italijanščini, mi pa to seveda nismo znali in smo vzdihovali ob astronomskih cenah kar v slovenščini. Z vaporetom
—	to je ta avtobus na vodi
—	smo se nato vrnili do avtobusa. Ker smo ogromno hodili po soncu, ki je neumorno pripekalo, so se dekleta že ogledovala, katera
je bolj rjava, na koncu pa smo ugotovili, da je najbolj rjav Rajko, ki pa je povedal, da je prej jedel Braunemon tablete za porjavenje.
»ARRIVEDERCI ROMA, GOOD BAY, AUF VVIEDER-SEHEN ...« smo zapeli in se odpeljali po sončni cesti nazaj proti domovini. Dušan je ugotovil, da mu je doma zmanjkalo kave in ni nam preostalo drugega kot, da smo se v Trstu ustavili in ga počakali, da je to kupil. Medtem ko smo čakali nanj, smo tudi drugi kupovali — v glavnem žvečilne gumije, čokolado, coca colo, razne drobnarije kot so viski, tranzistorje, kavbojke... Ko se je Dušan vrnil, smo zapustili Trst in vsi prestrašeni prišli na mejo na Debelem rtiču. Tukaj so nas pričakali zelo razgreti in veseli cariniki (zdelo se je kot da so imeli trgatev), ki so nas spustili dalje pod pogojem, da jim peljemo enega carinika domov. Tudi to smo rade volje storili, saj smo bili vsi enotnega mnenja, da bi se ta carinik v temi lahko tudi izgubil, saj je izgledal kot nebogljeno dete.
V Piran smo prišli odlične volje, vse smo povečerjali in se takoj odpravili — nekateri v mesto, nekateri spat, drugi pa kartat. Ko je Rajko zjutraj prenehal igrati karte, je ugotovil, da je pridobil še več sivih las, pa tudi glava ga je čudno bolela. — Čudno, saj je rekel, da je pil samo sok — ni pa povedal iz česa je bil.
Nedelja se je pričela zelo pozno, je pa bila zato vsa oblita s soncem. Toplo morje je kar vabilo in tako smo se kopali vse do kosila. Po okusni hrani smo se odpeljali proti Celju, kamor smo prispeli v popoldanskih urah. Kar žal nam je bilo, da je tako kmalu prišel konec. — Rekli pa smo si, da se prihodnje leto zopet vidimo. Pa arrivederci! CIAO!
Blaž Lilija
Letošnje podaljšano poletje v septembru Je bilo kot nalašč za organiziranje izletov. Mladinci Ingrada so se med drugim ogledali Benetke. Foto: Vlil Šuster
MODRA KRONIKA
Naša delavka M. K. je med malico skočila do občine, med skokom pa je tako nesrečno oplazila nekaj anten na strehah blokov v stanovanjskem naselju Na zelenici, da stanovalci že ves teden ne morejo dobiti drugega programa RTV Ljubljana. Zaradi ogromne psihične škode so se sestali hišni sveti soseske in razpravljajo ali naj pokličejo mehanike ali ne. Dogovori so v teku.
Med prebiranjem gradiva za sejo, se je K. K. tako razjezil, da je le-tega vrgel v kot. V kotu pa se je, na nesrečo, ravno v tistem trenutku nahajal tudi del noae tovariša L. K. Zaradi dvojnega zloma golenice se zdravi v bolnišnici.
Dežurni kronik
POPRAVEK
Naš kronist je v naglici, ki preganja nas vse, naredil majčkenega pisalnega škrata. Podpisal se je kot dežurni kronik, kar pa še zdaleč ni. Za (ne)ljubo pomoto se opravičujemo.	Op. ur.
VI. POHOD PLANINCEV GIPOSS
Na vrh Gorjancev
Rana ura — zlata ura, toda navzlic temu je bil odhod avtobusov ob pol šestih nekaterim zaspancem le pre zgodaj. Zato nas je od /3 prijavljenih krenilo na pot »samo« 67.
Jutranja megla ob Savinji in Savi je najavljala lep po-znopoletni dan. Kvaliteta cestišča na dolenjski betonski magistrali in ne čisto novi avtobusi niso privoščili spanca pred turo. Dremež je pregnala še jutranja kavica in svež zrak ob postanku proti Novemu mestu.
Zbor pred novomeško »Piavo laguno«, kratek postanek in nadaljevanje avtobusne vožnje mimo Rateža, Mokrega polja v dolino Pendirjev-ke. V ozki soteski se cesta konča in Savine gume zamenjajo Pekovi, Alpinini, Adi-dasovi in drugi podplati.
Dolga kolona pohodnikov Gipossovih planincev zagnano zakorači na dobro shojeno konjsko tovorno pot. Ta se čedalje bolj vzpenja, oži, zgineva in nazadnje zgine. Sprva smo imeli razgled še na sosednji hrib, nato v nebo, potem pa le še v hrbet ali nahrbtnik predhodnika. Prireditelji pohoda so nas sklenili popeljati na cilj po malce bolj nenavadni poti, ki pa se je izgubila v preraslih posekah. Ampak, mi vsi smo planinci in se ne damo.
Med veselimi domislicami in spodbujanjem grizemo kolena skozi goščavo in po krepkih dveh uricah pridemo na gozdno cesto. Nekaj časa po njej, nato pa čez pašnik in strmo skozi bukov gozd — »Pragozd« imenovan — najvišji vrh Gorjancev, na Trdinov vrh (1181 m).
Počitek, manjše okrepčilo pod TV stolpom, razgled po sončni Dolenjski, vse to dobro dene preznojenim popotnikom.
Spust proti Miklavžu je lahek in prijeten, noge kar same hitreje stopijo, ko se od koče zaslišijo veseli zvoki ansambla »Arkade«. Golaž s polento, zalit z nekaj požirki žlahtne kapljice je prvo plačilo za trud.
Po kratkem uvodnem na govoru organizatorja nas »Pionirjeve!« kar ne pustijo počivati, kajti pripravili so pisano paleto družabnih igric in tekmovanj. Iz Trdinovih bajk so poslali na prizorišče Luciferja kot vrhovnega sodnika na tekmovanju.
Vse članice Gipossa so seveda hitro sestavile tekmovalne ekipe, ki so se pomerile v polšjem grizljanjnu o-bešenih hrušk, skakanju čarovnice (z metlo seveda), iskanju zaklada, zbiranju smeti, lovu na petelinja peresa, streljanju na pečene kokoši, maskiranju čarovnic, metanju kamnov in drugo. Vse igre, ki jih je hudomušno povezal Toni Gašperič, so imele svojo osnovo v Trdinovih pripovedkah. Nagrade v obliki lončenih majolik (polnih kajpak) bodo lep spomin na nepozabno srečanje Gipossovih planincev na Gorjancih.
Na takem shodu se dan kar prehitro prevesi v večer, ko se je treba raziti. Vračali smo se preko Krvavega kamna, Gabrja, Brusnic in Šentjerneja na štajersko stran.
Organizatorjem čestitke za prijetno srečanje. Zal je lahko tistim, ki so ostali doma.
Drugo leto se dobimo na Kozjaku še v večjem številu.
Alojz Krajnc
Ustreljena pečena kokoš je Imenitno teknila
M	i m!
Obujanje »mrtve« kraljične. Tekmovalci so s težo zadnje plati pritiskali na tlačilko In polnili balon. Zmagovalec je s poljubom obudil kraljično (noga na sliki je kraljičina).
POSTANITE SODELAVCI GLASILA INGRAD
• h
na kratko
PRIZNANJA INGRADU
Na otvoritvi Kulturnega doma, 14. septembra 1985, v Žalcu, v prisotnosti množice občanov, je Občinska kulturna skupnost Žalec Izrekla priznanje Izvajalcem del In podelila diplomi GIP Ingrad, temeljni organizaciji GO Žalec In temeljni organizaciji Lesni obrati Gomilsko za prispevek k Izgradnji Kulturnega doma Žalec.
—0—
Temeljna organizacija GO Žalec je v zadnjem času sprejela še eno priznanje. Podelila JI ga Je Tekstilna tovarna Prebold za uspešno In pravočasno izvedena dela pri izgradnji medfaznega skladišča v Preboldu.
—0—
Krajevna skupnost Rogaška Slatina Je ob svojem prazniku 16. septembru podelila PRIZNANJE tudi delovni organizaciji Ingrad za vsestransko sodelovanje pri razvoju Rogaške Slatine.
Vili Šuster
Proslava ob 20-letnici SOZD Glposs bo 14. novembra 1985 v Ljubljani.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Delo v tujini in sodelovanje s tujino je potreba današnjega dne in v ospredju se vedno bolj poraja rek »več jezikov znaš, več veljaš«. Tako bo znanje tujega jezika prej ali slej rabila tudi večina delavcev v Ingradu. Eni si morajo znanje obnoviti in poglobiti, drugi se bodo začeli učiti od začetka.
V začetku meseca oktobra bodo s tečaji tujih jezikov pričeli na Delavskih univerzah ter na Srednji družboslovni šoli Celje.
Vsem, ki se bodo vključili ter nam dostavili potrdilo o uspešno opravljenem tečaju, bodo stroški tečajnine povrnjeni.
Zato vas vabimo, da se seveda z vztrajnostjo pričnete tudi vi učiti enega izmed svetovnih jezikov.
Služba za Izobraževanje
»Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grič, tehnični urednik: Vlil Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk In klišeji: AERO Celje.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).