Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJ EV ČRNOMELJ, N OVO MESTO IN TREBNJ LETO I- — Stev. 41 NOVO MESTO, 9. decembra 1950 Izhaja tedensko Volili bomo 17. decembra znova stopamo svobod-no na volitve. Volili bomo delegate v okrajno skupščino, v najvišji organ ljudske oblasti okraja. Ker bodo naši predstavniki zastopali delo in težnje ljudstva ter dajali pomoč nižjim organom oblasti, moramo resno izbirati kandidate. Marsikdaj si očitamo že po končanih volitvah, da smo predlagali in izvolili v od* bore nedelavne, nepoštene in socialistični graditvi nenaklonjene ljudi, ki nimajo razumevanja, do skupnosti, so pristranski in delujejo raje za osebne koristi, kot pa za skupnost. Dobra izbira i\\ uspeh pri volitvah pa zavisi od političnega dela partijskih iti množičnih brganizacij z ljudskimi množicami v mestu in na vasi. Njihovo delo in delo aktivistov je, [da pouče o pomenu teh volitev slehernega državljana v še tako zakotni tvasi, da se ne bo dogodilo, da se poedinci še na dan samih volitev sprašujejo kedaj, kje in kakšne so volitve, kot se je to zgodilo v nekaterih primerih pri naših zadnjih volitvah v osnovne organizacije fronte. Ljudske množice so zdrave in so pripravljene sodelovati v najtežji borbi. To nam dnevno potrjujejo naši delovni kolektivi z novimi zmagami, bodisi v našem kmetijstvu ali industriji, Prav to nam je dokaz, da ljudstvo zahteva in da je željno političnega dela, to je, dobro pripravljenih sestankov na vasi, na katerih se bo razpravljalo o bodočem narodnem socialističnem gospodarstvu, o \ položaju doma in v svetu in s čimer bo odpadlo vse tisto nepotrebno razburjenje posameznikov, ki so še zastrupljeni od strani reakcionarnih elementov, zaradi odkupov planov in oddaj. Če se vprašamo, kako pomembne so volitve v le ljudske organe, moramo nujno ugotoviti, da je politično delo z množicami, nezadostno. Ljudski odborniki imajo danes zelo važno vlogo, mogoče bolj kot kdaj koti, saj stoj0 pred okrajnim ljud-< skim odborom mnogo širše, težje in odgovornejše naloge. Odgovornejše in širše naloge so pa predvsem zato, Izer iz dneva v dan raste socialistična graditev, raste industrija in poglablja se demokratičnost. Ta demokratičnost se kaže v vedno večjem soodločanju ljudskih množic v gospodarstvu. Nepravilna bi pa bila trditev, da so bili vsi odborniki enaki. Mnogi so izpolnili težke naloge. Še uspešnejše pa bi bile, če bi bil sam sistem dela drugačen, K takemu sistemu dela pa pristopamo prav danes. Mi vsi smo že slišali o decentralizaciji in demokratizaciji nase državne uprave. Kaj naj to pomeni? Državna uprava in družbeni aparat sta se zmanjšala. Dalo se je več pristojnosti in možnosti odločanja najnižjim organom oblasti, bodisi oblastnih ustanov ali družbenih organizacij. Ta demokratičnost pa se ra)zume tako, da odgovornost in delo Prehaja v roke delovnih množic. Okrajni ljudski odbor je zasedal Okrajni ljudski odbor je na svojem rednem zasedanju 30. novembra razpravljal o zelo važnih vprašanjih okraija Novo mesto. Kljub .močnemu neurju, ki je divjalo prejšnjo noč po Suhi Krajini in tudi drugod po okraju, se je zbralo tri četrtine odbornikov na zasedanje. V uvodnem govoru je tovariš predsednik Izvršnega odbora Sm.it Stane nakazal pot razgovora tega zasedanja. Najvažnejše vprašanje, to je vprašanje prehrane, je v našem okraju rešeno le delno na zadovoljiv način. Odkupi, zaradi katerih ljudje najbolj tarnajo, niso bili izvršeni, kakor bi morali biti. Zavedati se moramo prav mi, ki smo skoraj izključno kmetijski predel, da od pravilnega zadoščanja odkupnemu planu zavisi tudi izvršitev načrta o izgraditvi težke industrije, torej naše samostojnosti. Prav vsi gledajo na našo industrializacijo s precej sovražnimi pogledi. Vzhod kakor tudi zahod prav dobro vesta, da nas bo prav industrializacija okrepila, da nas bo gospodarsko dvignila in s tem tudi osamosvojila. Nič več ne bomo odvisni od raznih izkoriščevalcev in nič več nam ne bo mogel katerikoli škodovati v izboljšanju naših življenjskih prilik. Pa ni samo to gonilna sila, ki nas sili k izpolnitvi našega odkupa. Pomisliti moramo na to, da nas je zadela huda gospodarska nesreča. Suša, ki je bila v naši državi na jugu še hujša, kakor pri na® v Sloveniji, je pripeljala naše vodstvo do izdanja zelo važnih odredb, s katerimi je zavarovana preskrba ljudi z živili. Ce bi teh ukrepov ne bilo, bi naši sovražniki dosegli svoje. Naše delovno ljudstvo bi Se teže premagovalo ogromne napore za dosego boljšega življenja. Prav je, da smo zaprosili za pomoč, toda tudi sami moramo poiskati vse vire doma, da odvrnemo nesrečo. Varčevai-nje mora postati naša lastnost, postati mora naša stalna in nenehna borba za dosego izboljšanja prilik. Toda poglejmo, kako so nekateri protiljudski posamezniki izrabili to našo trenutno gospodarsko nesrečo. Star špekulant Miklič, mlinar iz Vrhpeči, KLO Mirna peč, je skrival preko 7000 kg žita, moke in dtugih prehranitvenih predmetov, da bi gospodarsko nesrečo izkoristil v svoj prid. Prav tak špekulant in protiljudski element je Glavan, mlinar iz Kota KLO Dvor, ki je skrival 3000 kg žita in moke, ter Mlakar iz Skocjana. Taki krvosesi so krivi slabih pirehranitveinih pi i lik in jih mora ljudsko sodišče onemogočiti. Najdejo se še celo celi odbori, ki zavirajo prehrano ljudskih množic, ker nočejo pravilno razdeliti odkupnih planov na posamezna kmečka gospodarstva. Da bodo vsi kmetovalci seznanjeni z izpolnitvijo odkupnega načrtai, je tov. poverjenik za državne nabavke postregel s številkami in primeri. Pomislimo na milijone ljudi, ki čakajo na hrano Za leto 1950 imamo v načrtu 626 ton mesa, ki ga moramo odkupiti. Izpolnili smo ga 85%. Svoj časovni plan so presegli Kamence, Stopiče, Smihel pri Novem mestu, Zagrad, Zbure, Skocjan, Prečna, Ajdovec, Globodol, Gaberje in Brusnice. Ti KLO so se zavedali svoje naloge ki je v tem, da preskrbijo delovnemu ljudstvu vsakodnevno hrano. Marsikdo od najhujših kričačev obenem pa tudi najdrznejših črnih klavcev zagovarja neizpolnjevanje oddaije mesa, češ da bo prekomerno oddajanje živine ohromilo našo živinorejo. Saj ni oddaja mesa mišljena samo za govedino, ampak tudi za meso svinj, drobnice, perutnine itd. Temu so seveda krivi Krajevni ljudski odbori, ki ne navajajo ljudi na take odredbe in tudi sama zavirajo odldiajo. Poglejmo ss.mo' predsednika Smarjete, Goloba, ki je načrt odkupa ohromil tako, da so Smarječani v zaostanku za 40 prašičev mršavcev, za 1002 kg masti, 10.317 kg žita itd. Takim ljudskim odborom kot je ta, bo potrebno do skrajnosti zavreti klanje živine za prosti trg, za veselice, posebno pa še ostro nastopiti proti črnim zakolom. Odkup masti je posebno pereč. Celoten načrt odkupa je 98 ton, izvršenega pa je le S takim načinom organizacije ljudskih odborov se bo dalo veliko več možnosti izvršnim odborom za kolektivno reševanje in dajanje pomoči krajevnim ljudskim odborom. To se pravi zadolžitve in uspehi bodo le takrat uspešni, kadar bomo kot dobri člarii fronte vsi pravdno razumeli novi način in novi sistem, ki so ga naši voditelji v svojih govorih in v praksi že pokazali. Je in bo tudi tako ostalo, da bodo ljudske množice občutile težave, kjer bodo ljudski odbori in politične organizacije slabe. Ker pa ne želimo, da bi se še v bodoče ponavljale ene in iste napake, je naša osnovna dolžnost, da bomo zbrali res prave ljudi v bodoče ljudske odbore in jih res na volitvah 17. decembra stoodstotno potrdili. Potočar Janez 26%. Ali res mislite, da je krivda v pomanjkanju prašičev? Prav gotovo ne! Samo poglejte Zbure, St. Jernej, Zagrad in Ajdovec, kjer so načrt odkupa prekoračili, pa kraje, kjer so rejeni prašiči doma, kakor Prekopa, Dobrava, St. Jurje, Šmarje, Prečna itd., ki niso izpolnili odkupa, ampak so raje delali pritožbe, prošnje in drugo, samo da bi zavlačevali odkup. Govoričenje, da poletje ni primerno za pitanje, je samo izgovor, ki nikakor ne drži. To dokazuje dejstvo, da tudi mršavcev niso oddali, kateri bi morali v državnih pitališčih biti vsaj, do septembra, kjer bi jih izpitali in s tem izpolnili zahtevo delovnih ljudi po maščobi. Odkup krompirja bi moral hiti 158 vagonov, izpolnjen je pa dosedaj 90%. Odkup bi moral biti izvršen že pred 14 dnevi. Kje bi naj pa bila krivda, da še ni tako? — Zopet slaba organizacija, slab razgovor s kmetovalci in še slabša zavest nekaterih špekulantskih kmetovalcev. Vsled poedinih odbornikov je moral biti odložen prosti odkup krompirja in je moral nastopiti predpisani. Dobri odborniki so imeli tudi dobre uspehe. Tako v Ajdovcu, Zburah, Zagradu, Smolenji vasi, Globodolu, Birčni vasi, Mirni peči. Najslabši je bil KLO St. Jurij, kjer je odkup izpolnjen samo s 60%. To ni prav nič čudno. Namesto da bi tov. tajnik sedaj najbolj delal na odkupih, se je vozil po svatbah in le redko prišel na odbor. Prav tako je odkup slabo izpolnjen v Beli cerkvi, St. Petru, Podturnu in Šmarju. Odkup mleka je izpolnjen 80%. Da je izpolnitev tega plana slaba, je krivda na kmetovalcih, veliko pa tudi na kontroli, ki ni kontrolirala izpolnitev plana. Ni pa samo v izpolnitvi plana težava, še veliko bolj bi bilo potrebno paziti na kakovost. Maščoba mleka naših krav bi morala biti najmanj' 3,5 do 5%. Pri kontroli pa se je ugotovilo, da je maščobnost veliko nižja, ponekod celo do 0,9%. Ali nam je res tako malo mar zdravja naših otrok in starčkov ali pa ozdravljenja naših bolnikov, ki bi naj čimprej zasedli zdravi in čili svoja delovna mesta? Take prestopke je potrebno najstrože kaznovati. Daj nam naš vsakdanji kruh . . . Dokončni plan belih žit smo prejeli pred žetvijo, in to znižanega od prvotno postavljenih 108 vagonov na 80 vagonov. Ta načrt je izpolnjen 90%. Ker pa se je vprašanje odkupa belih žit v zvezi z nastalo sušo iz-premenilo in poostrilo, je ostal v veljavi prvotni plan. Nekateri odbori, ali bolje leceno odborniki, niso hoteli razumeti novo nastalega vprašanja, zato niso pravočasno pregledali obremenitve in je tudi niso iz-premenili, zato je odkup pri sedanjih številkah le 67% izpolnjen. Povsem neopravičeno in trdovratno so zastopali stališče ne-Izvršitve odkupnega načrta Krajevni ljudski odbori Gradišče, Dobrava, St. Jurje, Straža in Dolž. Ce bi bilo res tako težko zaradi belih žit, potem bi prav tako težko izvršili odkup Zbure, Zagrad, Dvor, Ajdovec, St. Jernej, Žužemberk, Globodol in Karteljevo. Toda ti Ljudski odbori so se zavedali svoje dolžnosti, pa so odkup izvršili 100%. Ker nekateri odborniki ali pa Krajevni odbori niso pravočasno in stalno vodili odkupnega dela, so se nekateri, posebno večji kmetje, okoristili z izmikanjem obvezni oddaji. Posebno izraziti špekulanti so: premožni kmet Kralj Franc iz Jelendola pri Skocjanu, kmet IV. skupine Barborič Franc iz Savinjka in prav tak kmet Mlakar iz Skocjana. Oba sta zatrjevala, da nimata toliko žita, ljudska inšpekcija pa je izvohala, da imata oba spravljenega precej žita po sodih v kleteh, v slami in še celo pri bajtarjih, ki jih izrabljata kot delovno silo. Prav gotovo bi ne bilo takih špekulantov kot so iz krajevnega ljudskega odbora Prekopa: Rebselj, Jordan, Cekuta, Bučar Uršula in Luzar Marija, če bi ne imeli podpore pri brezvestnih odbornikih, kakor so Metelko, Crtalič iz Grobelj in Kuzma iz Ostroga. Odbornik Gregorčič iz Bele cerkve ni dopustil izvedbe odkupov v svoji vasi, čeprav so bili na mlatilnicah ugotovljeni hektarski donosi 1300 pa do 2400 kg. Prav gotovo niso s takimi špekulantskimi kmeti zadovoljni njihovi sovaščani, ker z njima gre glas, da je njihova vas proti izvedbi našega samostojnega gospodarstva. Prav take brezvestneže mora ljudsko sodišče ostro prijemati, kajti ti so krivi, da prehrana ne gre tako, kakor bi morala in da peša delovna sila premnogim, ki ob strojih ustvarjajo lepše in boljše življenje našemu delovnemu človeku. Koruza je odkupljena 66%. Ta številka pa je zato tako nizka, ker še ni vsa koruza dovoljno suha in bo potrebno, da se to čimprej izvrši. Odkup ajde je izpolnjen s lil«/©, odkup prosa pa. s 539%. Kaj sedaj ukreniti? Delovno ljudstvo čaka na hrano in treba jo bo zbrati. Odborniki so soglasno sklenjli, da bo odkup izvršen do konca decembra. Zato bodo člani okrajnega ljudskega odbora sklicali sestanke, posebno pa še zbore volivcev, na katerih se bodo temeljito pomenili. Nič več ne bodo dopustili, da bi plane razdeljevali kar administratorji ali pa evi-dentičarji, ampak vsi vaščani. Da ne bo več takih zaostankov, pa bodo Krajevni ljudski odbori čimprej izpolnili gospodarske in odkupne liste. Kmet mora vedeti že sedaj, kaj bo moral jeseni 1951. leta oddati in kaj mu bo ostalo za proste viške. Odborniki so povedali v razgovoru, da so ljudje željni razgovorov in točnih ugotovitev. Prav s tem, če se bodo sestavljali fn razdeljevali načrti odkupov na zborih volivcev, se bodo ti zavedali, da so izvrševalci svoje oblasti in tudi svoji zakonodajalci.- Stran 2 »DOLENJSKI; LIST« Štev. 41 Dvignimo hektarski donos Nič ni čudnega, da se je na skupščini razpravljalo tudi o kmetijstvu. Odkup in dviganje hektarskega donosa gre pač skupaj. Največje težave dela pa živinoreja. Suža je povzročila velikansko vrzel v prehrani naše živine. Ze veliko se je razpravljalo in pisalo o tem, kje bomo dobili prepotrebrao krmo. Vendar pa še danes zelo nezadovoljno gledajo kmetje na pripravljanje silosov, uporabe koruznice in drugih rastlin za našo živino. In vendar še danes vidimo v Smihelu nepo-košeno travo. Kaj je temu kmetovalcu padlo v glavo, da jo je pustil v nemar? Ali nevednost ali špekulantstvo ali pa namerno zniževanje živinske krme? Napačno bi bilo, da bi gledali pri sedanjem stanju, povzročenem po letošnji suši, samo na sebe, pri tem pa pozabili na južne republike, ki so še bolj pri- zadete kot pa Slovenija. Ce ne bomo pomagali južnim republikam, lahko pride do velike katastrofe v našem živinorejstvu ob padcu živine v okviru naše države. Nekateri Krajevni ljudski odbori so gledali na fond sena zelo koristolovsko, ko so se upirali popisu sena in slame. Posameznih koristolovskih in zanikrnih kmetov niso videli, ko so imeli še nepokošeno travo in nepobrano koruznico. Take kmetovalce bi ne smeli ščititi, ampak jih predložiti v kaznovanje po uredbi o varčevanju. O čem bi bilo še Ob zaključku zasedanja je spregovoril še tov. predsednik'ljudskega odbora Zugelj Martin. Ugotovil je, da se je prav veliko razpravljalo o kmetijstvu in odkupih, kar je popolnoma pravilno, vendar je še ogromno drugih vprašanj, ki bi jih moral rešiti okrajni ljudski odbor. Zelo malo So se odborniki dotaknili prosvetnih in kulturnih vprašanj. Prav ta vprašanja so prav za prav temelj vsega dela. Poučen kmet in razgledan kmetovalec bo z lahkoto razumel današnje gospodarske prilike in bo tudi razumel, da je tak način vodenja gospodarskih prilik edino pravilen, če hočemo zgraditi sami sebi samostojnost, t. j. socializem. Nismo se dotaknili šolstva, ki je posebno vprašanje našega okraja. Prav tako se nismo dotaknili lokalnega in komunalnega gospodarjenja. To so prav za prav zadeve, ki najbolj živo zadevajo našo vas, našega kmeta in njegov življenjski dvig ter zadostitev njegovih potreb. Samo en odbornik se je dotaknil 'elektrifikacije našega podeželja in vendar je vedno govora prav o tem. Tudi trgovfna je važno vprašanje. Samo poglejmo, koliko je naš kmet zaslužil samo z odkupom. 29 milijonov 200.000 dinarjev je dala naša država našemu kmetu. On pa je potrošil od tega po vezanih cenah V nedeljo 2(5. novembra so se člani okrajnega zbora OF zbrali na prvem zasedanju — najvišje politično peirdstavništvo Fronte v okraju je začrtalo smernice dela za prihodnje mesece. Od 185 izvoljenih članov jih je prišlo 135. Res je^ da nekateri od 50 manjkajočih ruso mog'lli ta dan v Novo mesto; nekaj se jih je opravičilo, nekatere je zadržalo morda slabo vreme. Nikakor pa ni lepa slikaj za pravkar izvoljene delegate, da so manjkali že na prvem zboru. Vsi, ki pa so prišli, so bili zadovoljni s potekom in sklepii ki so jih s svojim sodeltovanjemi na ^bortu pomagali postaviti. Zboru je prisostvoval kot gost tudi član IO OF Slovenije in sekretar Oblastnega komiteja KPS tov. inž. Jože Levstik, opazili pa smo tudi člane okrajnega komiteja, OLO, mestnega ljudr *kega odbora in MO OF. Kaj je novega; v življenju Fronte? Oblika okrajnih zborov — najvišjih predstavnikov fnašfei enotne politične organizacije. Dvakrat na leto, po potrebi pa tudi večkrat, se bodo odslej sestajali člani okrajnega zbora in sklepali o delu, napredku in pomanjkljivostih frontnih organizacij. Dvig hektarskega donosa je bil uspešen le pri Kmečkih obdelovalnih zadrugah, pa še tu le v posameznih panogah kmetijstva Dobra posestva so Graben, Struga, Šmarješke toplice. Ce se da tu nekaj narediti, potem bi se lahko tudi drugje. Samo treba je več odgo-vornostnega čuta in boljše delovne discipline in organizacije. V privatnem gospodarstvu ni videti posebnega zanimanja za dvig hektarskega donosa. So le posamezni primeri, kakor Peter Durjava iz St. Jerneja in drugi. Posebno poglavje v našem kmečkem gospodarstvu je sadjarstvo in vinogradništvo. Letošnjo zimo moramo napeti prav vse sile za zatiranje ameriškega kapar j a, ki ogroža naše nasade. Stanje sadjarstva je, lahko bi rekli, obupno. Ta ogromni vir dohodkov na sadju, se nam bo popolnoma izmaknil, če ne bomo z vso silo začeli zatirati kaparja. Zelo dobro so začeli borbo s kaparjem v St. Jerneju, kjer imajo posebno dobrega sadjarja in organizatorja v šolskem upravitelju Marinču Martinu. Prav gotovo seže njegov vpliv tudi na Brezovico, kjer je sadjarstvo vzorno. Prav tako je skrb novomeškega mestnega odbora velika, ker so zadolžili za borbo proti kapar-ju odlične sadjarske generale Lilijo, Adamiča, Zagorca in druge. Prav dobra je bila misel, naj se na šolskih vrtovih urede drevesnice, ki bi imele dvojen namen: 1. šoloobvezni otroci bi v pionirskem krožku imeli obilo dela in zanimanja; 2. naši sadovnjaki pa bi dobili nov vir mladega drevja. Prav isto je z vinogradništvom. Nzlši vinogradi se vedno bolj izpopolnjujejo s samo-rodnico in izgubljajo star sloves dobrih cvičkov. Ali je temu kriva zanemarjenost ali neznanje ali cena. Ne bi rekel ne eno ne drugo, ampak padanje interesa za dobro vinogradništvo. Ali si morete misliti, da je neki kmet iz Ajdovca pustil vinograd neoplet in neokopan in trte nepovezane. Trta je rodila sama in ko je grozdje dozorelo, ga ni hotel pustiti potrgati niti nekomu, ki je ponujal zanj 18.000 din. Dejal je: »Bog ga je dal, bog ga naj pa še vzame.« Ne zato, ker nam je odtegnil toliko litrov pijače, ampak zato, ker je pustil tako kruto neobdelan vinograd in bil povzročitelj gnezdišča za najrazličnejše bolezni trsa. Tudi zanj naj bi veljal star rek: »Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo.« Jaz pa bi dodal še nekaj poleg: »Bog ti žegnaj pijačko, ki si si jo pripravil za nebeške poljane.« treba razpravljati v naših trgovinah za 18,784.000 din. V prosti trgovini je porabil 792.000 din, kar zopet kaže, da je v glavnem porabil denar za blago po nižjih in prostih cenah, kar se pravi, da je oskrbovan po nižjih cenah. V kmečkih rokah je zdaj še vedno 7,000.000 din. To so številke samo za one predmete, ki jih je prodal po odkupnih cenah. Koliko pa je še denarja iz prostih virov. Ce vse to izračunamo, nam stoji jasno pred očmi, da je tarnanje o slabem gospodarskem stanju le parola za ljudi, ki hočejo našemu človeku samo slabo. Vedno govorimo, da ni nikjer ničesar dobiti. Poglejmo še to plat. Blagovnega prometa je bilo samo 80 %, to se pravi da je ena petina blaga na zalogi. Blaga, ki ga je mišljeno prodajati samo po garantiranih cenah, je izrabljeno samo 62 %, blaga po vezanih cenah 58 % in blaga po prostih cenah je izrabljenega 96%. Kaj nam kažejo te številke? Te številke nam kažejo, da je kupni fond našega ljudstva zelo narastel in da ljudstvo kupuje blago po vezanih cenah in garantiranih le takrat, kadar je najnujnejše. Pa še nekaj. Blago garantirane potrošnje je navezano na odkupe, ki pa, kakor smo že prej videli, ne ustrezajo možnostim, ki so v našem okraju. Prvo zasedanje je odprl stari Izvršilni odbor; po izvolitvi delovnega predsedstva pod vodstvom- tovi. Burgarja je poročal o organizacijskem in političnem delu Fronte v okraju sekretar OO OF tov- Tone Po-červinat Referat je bil obsežen in! je vsestransko zajel naše! uspehe, še bolj pa slabosti dela osnovnih frontnih organizacij. V zadnjem časuj ise je nekaj organizacij že precej osamosvojilo. V St. Jerneju, Stopičah, Dol. toplicah}, Orehovici, pa tudi v Gaberju in Podlturnu so n. pr. sami; sklicali in izvršili vse predvolivne sestanke ter dobro opravili volitve^ Krajevni odbori OF so v teh in še nejkaterih drugih krajih sami dali pobudo za sklicanje vaških sestankov, kjer so se temeljito tpogovorilii o vseh gospodarskih in političnih vprašanjih. Prav zaradi dobrega delal KO OF v St. Jerneju je m. pr. vaška organizacija v Brezovici postala v oktobru najboljša frontna organizacija v okraju, ki je; dobila tudi prehodno zastavica Večkrat smo že poudarili, da brez samostojnosti vaških in krajevnih odborov OF ne more biti uspehov v naši organizaciji. Zbor je to ponovno potrdil in priporoča vsem organizacijam, da posnemajo frontovce v tistih vaseh kjer se je delo razmahnilo prav zato, keirf so sami vzeli vajeti v roke — in ne čakajo; samo, kaj bo »padjlb« z okrajnega odbora OF. Pred volitvami so se[ vrste naših članov očistile; marsikaj slabega se je vgnezdilo v zadnjih letih pod cfkiriljemi OF. Nedeiavne. špekulantske člane je treba odstraniti iz organizacije; v Dol, Toplicah so jih n. pr. pred volitvami izključili 12, novih pa| sprejeli 22- Tako je bilo tudi marsikje drugod. Skupno je bilo sprejetih v članstvo OF 1105 novih članov, izključenih (pa 123. Vrste Fronte pa je treba še razširiti ;— saj smo doslej zajeli komaj 60 odstotkov volivcev okraja v članstvo OF. Marsikaj je vsebovalo poročilo sekretarja. Skrb zia mladino se zanemarja —; v Suhorju ni bilo že 5 mesecev sestanka, na Stari Bučki, Dolnjih Dollah v Prekopi in St. Jurju mladinske organizacije sploh ni!» —, povezava z organizacijo AFZ je marsikje šibka; manjka dobrih sestankov, kjer bi ljudje zvedeli, kaj novetga itd. Kjer se; ljudje ne pomenijo o potrebah naše skupnosti, tam tudi ni uspehov' pri odkupih, kakor n. pr. v Prekopi,. Smarju( Prečni, Ločni in drugod. Pa poglejmo spet vi St. Jernej-: plan odkupa krompirja so .presegli za 2000 kg, dosegli so plan žita, oclkupijlii že precej masti itd. Odkupi so se zelo izboljšali tudi v Ajdovcu, Zburah, Globodolu, Žužemberku in še v nekaterih krajih. Lahko bi se naredilo1 več, če bi tudi Ljudska inšpekcija zaživel s, taiko, kakor je treba. Ta organ množične1 ljudske kontrole ni postav-jljen isamo za pregledovanje- trgovin in mesnic; nasprotno^ prav povsod inj za vse se mortujo ljudski inšpektorji zanimati. Ser veda ne smejo posnemati člana ljudske inšpekcije iz Šmarjeških toplic, ki je kupoval mleko po 7, prodajal pa po 30 dinarjev... Boleča) točka našega dela je ideološko in kulturno-prosvetno delo na vasi. Tu smo še prav malo naredili. Neuk', zaostal človek seveda ne| more dojemati( zakaj danes tako hitro gradimo številne tovarne, kako postajamo vedno, bolj neodvisni od tujcev, kaka si krepimo obrambne moči. Zaostalost Dolenjca še vedno, tepe. Kulturna in prosvetna zaostalost rodi seveda tudi slabe sadove v našem- gospodarjenju. Zaradii takih in podobnih šibkosti se tekmovanje na čast 10. obletnici ustanovitve OF še nI razmahnilo tako, kakor bi to bilo potrebno. O tem so nato poročali člani zbora iz raznih dejlov Okraja. Culi smo, kako delajo zadružne ekonomije in nekiatere obdelovalne zadruge. Frontni odbori se ponekod — n. pr. v St. Petru — vse premalo brigajo, kako teče življenje v zadrugi, zato pa tudi ni prave pomoči. Iz St. Jerneja so poročali, diaj so postavili v vsaki vaški odbor OF enega člana odbora-, ki bo pomagal krajevnemu ljudskemu odboru pri pravičnem razdeljevanju odkupov. Za drugo leto, tako je poročal tovariš/ Maj zel j; nima KO OF St Jernej nobenih skrbi, da ne bi vsi (kmetje vi redu izpoLnili vsen obveznih oddaj. Takšna naj bi bila pomoč Fronte ljudski oblasti povsod v okraju! V starih odborih je bilo ponekod po 15 odbornikov —? delala pa sta po eden ali dva. Do tega ne smel odslej nikjer več priti! NedejUavne odbojrnike je treba klicati na odgovor! Tov. Šiško je poročal o zadrugi v Orehovici. Kritiziral je: nedelavnost večine starih odborov. Marsikje so slabe ceste, v ljudeh pa ni pravega čuta za živino, ki se muči po blatu. — OstTa kritika je padla na račun takih »planov«, ki najprej zidajo, potem pa — podirago... Tako 'je v svinjakih v Zalogu, pa tudi kje drugje. Zdrav čut članov Fronte je pokazal, da sej zavedajo, kaj je ljudsko premoženje. ,»Vsi dajemo za skupnost vsi p>a bomo tudi od njie manj prejeli, čel se bo razsipa;'o ... Take gradnje so sabotaža!« Tako je z o-trimi in pravilnimi besedami obsodil eden delegatov birokratsko, papirnato p-lanj/ranlje«, V irneiniul IO OF1 Silovenije je govoril med razpravljanjem tudi tov. inž. Levstiki o ogromnih nalogah, iki so pred) Fronto, o vlo- gi krajevnih ljudskih odborov in njihovem samostojnem delu. Kritiziral je zbor d« ima v isvoji sredi, to> je v novem okrajnem odboru OF, samo 4 tovarišice. Od naših žena je ogromno odvisno, kako hitro bomo zgradili socializem. Tovariš inž. Levstik je govoril tudi o vlogi, ki jo je odigrala jugoslovanska delegacija na zadnjem zasedanju organizacije združenih narodov pod vodstvom toiv). Kardelja. Delegati so med njegovimi besedami navdušeno (Vzklikali tovarišu Kardelju. Za tov. Levstikom se je oglasili tudi tov. Martin Zugelj sekretar OK KPS, Govoril je o imperialističnih težnjah Sovjetske zveze, o požaru na| Koreji, ki ga je zažgala inespametna ruska politika, o odnosih S Z do naše domovine v času vojne in zdaj in o »zdravih silah«, ki dejansko ozdravljajo od ruskih zablod, pri čemer je omenil pismo, ki ga je na svobodo izpuščeni Sreten Zujevič poslal »Borbi«. Poudaril je, da spa-dla doslednja izpolnitev odkupov v okvir ukrepov za vsestranskoi štednjo, piri čemer je navedel primer Cme gore, kjer je dobil vsak prebivalec, !ki prejema garantirano oskrbo, 12 kg krompirja za celo leto! Ta krompir je bil poslan bratski republiki iz Slovenije, zato morajo frontne organizacije še in, še tolmačiti varčevanje vsemu svojemu članstvu. Pri nas ponekod1 kmetje se pokladajo za nasteljo živinj slamo, v Bosni,. Liki, Dalmaciji in Crni gori pa hranijo govedo in ovce že s smrekovimi ve jamni! Vse to morajq odbori OF vedeti in razlagati '] JLKlstVU. Člani zbora so se živahno oglašali k besedi. Marsikaj dobrega je bilo povedanega,, tako, da bo nov 60 članski okrajni odbor OF in njegov izvršni odbor, ki< sta bila ta dan izvoljena, lahko uspešno delal. Sprejeti so bili važni sklepi, ki' bodo utrdili naše organizacije in vnesli v tekmovanje, ki mora čimprej zajeti sleherno vas, vec življenja in gibčnosti. Člani zbora pa bodo ■— vsak v svojem kraju! — delali predvsem na utrL jevanju osnovnih frontnih organizacijfc Bolj ko bodo te samostojne in delavne, več uspehov bo imela Fronta novomeškega partizanskega okraja. 500 članov Fronte v pomoč razvoju Metlike V Metliki je frontna organizacija precej mo^na. Pred volitvami v OF .odbor se je članstvo1 povečalo za 100 članov, tako, da šteje sedaj 510 članovi. Ze predvolilne priprave so pokazale, da bodo volitve v redu potekale in da bo uspeh 100%. Na sestanku aktiva OF, ki je bil dan pred volitvami, se je zbralo čez 80 ljudi- Pogovorili so se o tekmovanju volilnih enot, o mestni godbi, ki je zaigrala na dan volitev budnice, ter o bodočem delu organizacije OF. Tuda o varčevanju in nalogah ljudske inšpekcije so se pogovorili. Le o delu in gospodarskih nalogah ljudskega odbora so se bolj malo pogovorili. Na predvolilnem sestanku članov OF, ko je fronta sprejemala polletni načrt na 10 obletnici, so frontovci obljubili, da bodo frontovci sodelovali prt popravi lokalnih cest, gradnji gimnazije in pri ureditvi drevesnic: ter nasadov v Metliki- Vendar se del še ni lotil nihče- Čeprav ra-zruvane ceste vpijejo po popravilu, okna na nedograjeni gimnaziji obtožujoče strme v miirnoidočegia češ, kdaj- se me boste usmilili. Čeravno so o tem že pisali časopisii, zgleda, daj je to odgovornim malo mar. Vendar tako v Metliki ne bo šlo več dalje. Pet sto članov fronte na čelu z novoizvoljenim odborom mora čvrsto prijeti situacijo v roke in pomagati gospodarskemu razvoju v Metliki. Samo seje OF odbora naj več ne sklicujejo v gostilno. Pa edini članici OF v Metliki, ki ni čutila dolžnosti, da bi šla na volišče in kot pripadnica borbene in napredne organizacije napravila svojo dolžnost, naj odvzamejo legitimacijo. Frontna organizacija mora, prekaljena v NOB voditi vso dejavnost v mestu. H. F. Sklepi za dvig kmetijstva 1. ŽIVINOREJA: Skrb za zadostno število plemenjakov, njihova nabava in stalna kontrola nad izpolnjevanjem plana obvezne oddaje. — Kontrolirati moramo, da ne bo šla v zakol plemenska živina. Stediti s krmo. Poživitev živinorejskih odsekov pri Kmečkih zadrugah in uvedba selekcije. 2. POLJEDELSTVO: Popis jesenske setve, izvajanje globokega oranja, apne-nje kislih zemljišč in melioracija. Čiščenje travnikov. 3. SADJARSTVO: Čiščenje in škropljenje sadnega drevja kot predpogoj za dvig sadjarske proizvodnje. Obnova sadovnjakov in drevesnic. 4. Ureditev gospodarskih in odkupnih listov. Po prvem okrajnem zboru Fronte i|lllllllllllllllllll[|l!lllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllll I PODELJENE SO BILE ZASTAVE j NAJBOLJŠIM TEKMOVALCEM g Izvršni odbor OF Slovenije je pred kratkim podelil prehodne zastave najboljšim tekmovalcem, ki so se odzvali njegovemu pozivu na počastitev 10. obletnice ustanovitve OF. V mesecu oktobru H so bile v Sloveniji najboljše frontne organizacije: J o s i p d o 1 (okraj Maribor - okolica), Zavrč (okraj Ptuj) H in Jezersko (okraj Kranj - okolica). g Med 500 delovnimi kolektivi pa so se najbolj odlikovali: Lesno industrijsko podjetje Ajdovščina, Državno kmetijsko po-g sestvo Crnelo-Čemšenik in rudnik živega srebra Idrija. i!lillll!lllllill!lllHllll!i:illHllllilH stev. 41 »DOLENJSKIl UST« Stran 3 Lažnivec", šolska mladina in še kaj Brez, dvoma je ptrizadev&nje; posredovati mladini gledališka dela, širiti njeno splošno obzorje in prispevati k) poglobitvi njenih zdiravih in pozitivnih pogledov na življenje in družbeno stvarnost v obliki posebnih predstav sila hvalevredna zadeva, ki jo vsi* pozdravljamo. Pri tem pa je treba tankega posluha in odgovornega dellaL Da je bila poglobitev v spliošno pedagoško problematiko1 zelo šibka, Pa dovolj zgovorno priča: zadnja predstava za mladino v novomeškem glledališ-ču. Nei bi se želel spuščati v podrobno analizoi dela in umetniške izvedbe —i novomeški oder je dokazal z dosedanjim delom, da razpolaga s precejšnjim številom, zelo prizadevnih m kvalitetnih igralcev, da ima že lepo pozitivno igralsko tradicijo in: je bilo letos pričakovati nadaljnjega vzpona. Pustimo ob. strani novo scenerijo, ki je lepi prispievek k napredku prav tako kakor; garderoba, kar se oboje poskuša približati poklicnemu gledališču, ki je želja vseh meščanov. Prav zaradi teh dejstev pa smo še bolj razočarani nad samo izbiro komada, ob katerem se zaman sprašujemo, kalj naj prispeva k vzgoji človeka sploh, kaj šele mladega. Komada, ki po svoji banalnosti in po obešenjaškem: humorju ter po kla. sični plitvosti še pomeni omalovaževanje resnega in požrtvovalnega truda in časa, ki so ga prizadevni amaterji vložili v njegovo, realizacijo. Ce k) temu še pristavim, da so bili pri šolski predstavi tudi nižješolci ali celo ljudskošOllci, tembolj' izpada silna primitivnost in cenenost prikazanega »humorja« ki (je .že' tako prežvečen, da se že nagibi h klofvniškiim burkam (prisiljena, namišljena Kakor vsako leto se mladinska organizacija tudi letos pripravlja na svoje letne sestanke, na katerih bodo izvolili nove sekretariate v osnovnih mladinskih organizacijah. Kako bodo letni sestanki izvedeni in kakšne mladince bomo v sekretariate izvolili, je odvisno od priprav za izvedbo volitev, V pripravah moramo utrditi osnovne organizacije, sprejeti v mladinski aktiv še mladince, ki. so izven organizacije, poživiti delo na kulturno prosvetnem, fizkulturnem- in zabavnem polju. Organizirati moramo preko zime razne tečaje, predvsem izobraževalne in tečaje v okviru ljudske' tehnike. Ustanoviti smučarske sekcije, poživiti delo v strelskih družinah in are iiurugo drugega!, kar lahko poživi delo mladine v zimskih mesecih. V sekretariate mladine morajo hiti izvoljeni tisti mladinci, ki so med mladino priljubljeni, ki znajo organizirati razne oblike dela, katere si želi mladina. V okraju Črnomelj smo j>riprave na volitve že začeli, vendar priprave ne potekajo, kot bi morale. Nekateri aktivi se na volitve dobro pripravljajo, večina pa jih je, ki se še ne morejo otresti starega načina dela in sekretari sit i ne znajo zainteresirati mladino za nosečnost; prikazovanje zakona kot »zadnjo neumnost«; da bosta »naredila otrok«, kolikor bo hotel itd.). Ce gre pa le za napolnjen je blagajne, se nam' zdi umestnejle, dati mladini pravi cirkusi, ki ga bodo kot takega tudi dojeli, se prisrčno nasmejali in zabavali in pika. Nismo proti sproščeni zabavi, nikafcor paj se nam ne zdli umestno — izrabljati kulturno firmo za cenene burke. Menim, da je bila zadeva postavljena dovolj jasno in da bo spirožila prepotrebno .diskusijo o teh problemih, ki niso samo zahteva- poklliicnih vzgojiteljev, ampak vseh ljudi, zlasti staršev. Morda ibdl bilo s tem v zvezi umestno- spregovoriti tudi besedo o selekciji filmov, ki naj jih mladina obiskuje, zlasti pa* da se določi od strani vodstva šol starostna meja za obisk dojiočenih predstav. Zato bi načelno prvih predstav šolska mladina ne obiskovala, za naslednje pa bi bilo- sproti objavljeno. Iz navedenega! bi dali v- diskusijo sledeči povzetek: 1. šolske predstave naj se načelno vršijo samo za višješolce ob soudeležbi vzgojiteljev (isto velja za zadnji koncert SKUD, ki so ga mlajši pač samo- motili); 2. posebne predstave naj sej načelno- igrajo po predho-dnem posvetovanju s pedagoškimi sveti; naj se opremijo s primernim vzgojnim komentarjem- (zadnji koncert!), ker bodo le tako dosegle svoj namen: idleOloško poglabljanje pogleda na svet in spoštovanje vseh pozitivnih tradicij človeške kulture, ne pa prikazovanje! oslad-nosti, brez živilljenjske poglobitve', ki morejo na mladino vplivati samo! negativno. Eden za mnoge rrj-zne oblike dela v okviru- mladinske organizacije. Taki aktivi so še vedno v Metliki, Rosalnicah, Lokvici, Gribljah in se nekateri drugi, ki še do sedaj ne vedo, kaj naj bi preko zime delali. Dobro pa- se pripravljajo v Radovici, Vinici in Sinjem vrhu, kjer so že začeli z izobraževalnimi tečaji, ustanovili so dramatske skupine in bodo pričeli z učenjem raznih iger, S tem se bodo tudi pripravili za mladinski festival, ki bo meseca marca prihodnjega leta. Se mnogo več se1 bo dalo napraviti med beokramjsko mladino, samo potrebno ji bo nuditi več pomoči od strani članov OK LMS. Tudi na folklorne skupine, za katere se naši mladinci zelo zanimajo, ne smemo pozabiti, saj vsi dobro poznamo lepe belo«-kranjske plese v doma narejenih narodnih nošah. Vemo tudi, da so črnomaljska, adle-šička in bojanška kola zelo poznana ne samo v Črnomlju, temveč' tudi drugod v Sloveniji. Prav sedaj je ča-s, da bomo začeli delati tudi s folklornimi skupinami in da bomo preko zime ustanovili še nove ter se s tem: pripravljali za tekmovanje 10. obletnice OF in mlar diniski, festival, ki bo prihodnje leto. Kaj pa mladina v mestu? Veliko bolj kot na vasi, bi morala biti razgiban o is t mladine v samem mestu Črnomlju, kar pa, na žalo-sit ni. Mnogo se govori o- enem in drugem delu, toda tega dela se nikjer ne vidi. Postavljen je bil MK LMS, kateri naj bi predvsem usmerjal vzgojno politično delo med mladino v ustanovah in podjetjih, toda vse čaka in nikakor se a ki i vi ne morejo prebuditi iz spanja, ki traja v Črnomlju že dalj časa. Za to so tudi krivi nekateri funkcionarji OSS, ki- jim ne dajo predvidene prostore, kljub temu, da je bilo že vse dogovorjeno- Mladina bi namreč morala dobiti prostore icim, k jem je sedaj okrajni menza, menza p-a bi zasedla prostore, kjeT je bila do-sedaji pisarna .OSS. Kljub temu, da, je že več Pravijo, da mesec dni v življenju včasih ne pomeni dosti. Dojenčki v prvem mesecu svojega življenja običajno ne pridejo preko jokanja, ki so ga prinesli s seboj. Dober mesec dni stara Ljudska univerza v Novem mestu pa se je v tem času kar krepko razvila. Resnica je namreč, da Novomeščani radi zavijajo ob sredah zvečer v dvorano Doma ljudske prosvete. Navadili smo se zelenih plakatov, ki nam tri dni pred vsakim predavanjem napovedo, kaj bomo videli in slišali novega, pa bodi iz starih časov ali sedanjosti. O prvem večeru Ljudske univerze smo pred mesecem dni že pisali. Teden dni po predavanju o Koreji nas je- brežiški profesor inž. Ivo Zobec seznanil v izredno zanimivem in napetem predavanju o strašilu, ki bega danes slabiče celega sveta: o atOtttSlki energiji. Res je, da vojni hujskači z zapada in vzhoda strašijo s tem novodobnim uničevalnim orožjem, še bolj p-a je res, da ni daleč čas, ko bo atomska energija služila človeštvu tako kakor je treba. Dala nam bo neizčrpne vire energije, proti katerim bodo naša sedanja elektrika, benu cin, premog in drugo že zastarela stvar. Prvo predavanje v novembru je bilo posvečeno tednu ljudske tehnike. Tovariš inž. Dušan Grum, direktor gradbenega podjetja »Pionir«, nas je seznanil z borbo proti divjim vodnim- silam, ki So nam v novih mogočnih elektrarnah vedno bolj pokorne. Slike z raznih gradbišč, kjer rastejo velikanske pregrade in nastajajo- umetna jezera, ki nam bodo- dajala nove milijone kilovatnih električnih ur, so zanimivo predavanje zelo poživele, prav tako pa smo se razveselili tehničnega filma »Vode nam bodo pokorne«. Film nas je popeljal po vsej Jugoslaviji; v vseh republikah rastejo hidrocentrale, povsod ustvarjamo velikanska dela, ki jih je predvidel petletni plan. Brez elektrike ni sodobnega gospodarstva, v bogastvu vodnih sil pa smo med prvimi državami na svetu. Ta večer je uspel izredno dobro. Naslov naslednjega predavanja je dal nekaterim malodušnežem misliti, da bodo No- kot mesec dni vina od| njega. Spomnil se je tudi Ve-rinega pripovedovanja o junaku, ki si je dal za svobodo in srečo; ljudstva iztrgati sirce iz prsi. Takrat je bil ves navdušen, danes pai, po vseh mučnih dnevih neizmernega trpljenja, je padel v malodušnost. Lepo je biti junak, toda -.. »Ostali bom tu na seniku do svobode, nihče mi ne moire zameriti, saj ne vzdržim več.'..« Omamljenega od te zapeljive misli je zaskelela rana. »Ranjen sem, in težko- Kaj hoče. od mene svoboda še več? Dai nikamor od tukaj!« Na mrvi, nekje nižje od njega, jei zašu-melo. Z rokami je tipal okoli sebe in našel revolver, ki ga je iskal. Pod lienko plastjo sena je držal naperjenega: na vhod. Ce bi bila Vera, bi se oglasila. Oči je toliko zaprl, da je skozi ožino gledal v odprtino. Se-lest sena je bil vedno močnejši in prav k njemu se je vedno bolj; bližal. Napet od razburjenja je nepremično' zrl ,na vhod v skrivališče. 'Prst na petelinu revolverja je bil pripravljen. V odprtini se je prikazala zlato! asa otro-škai glava. Dvoje modrih oči je široko odprto gledalo vanj. Samo je spustil iz rok revolver in strmel v otroka, ki se mu je bližal. Da sei ne bi izdal, je popolnoma (zaprl oči. Na obrazu je začutil topel dih otroka. Mehka dlan zlato-lasega malčka je božala njegovo lice in lase. V skrivališču je splavala beseda iz otrokovih ust, ki je Samu srcei zganila: »Partizan...« Ni se mogel več vzdržati. Znova; je čisto na ozko odprl veke in ves pretresen videl pred seboj od velikanskega, spoznanja in sreče ožarjen otrokov oibraiz. Z drobnimi rokami je otrok objemal svoja cvetoča li-čeca in še vedno komaj slišno v zlogih izgovarjal »Par — ti — zan. ..« V Samo je vse drhtelo. Zima, ga je prevzemala, in ko je otrok približal svoja, kot črešnja rdeča usteca in začel pihati z njimi na obvezano Samovo rano: »Boli?« je v ranjenčevi notramjojsti kipelo. Spoznanje, kaj1, pomeni on kot partizan otroku spomin na komaj minulo odločitev, da pričaka svo- bodo skrit v seniku, je zrušilo v njem' vse predsodke. Osramočen je na glas krčevito zaihtel in lovil z rokami otroka, da bi ga stisnil na ranjene prsi. Preplašeni otrok je odskočil in izginil v odprtini. Po štirinajstih dneh skrbne Verine nege, je Samo toliko okreval, da je lahko zapustil senik. Seveda le po noči. Z Vero| se je prl-prip-ravljat za odhod. Ljubeče in cibožavajoče modre oči šestletne Majdke so stalno trkale na njegovo srce. Ne zdržim več, Vera, pojdiva!« Majdkina mama ju je nagovarjala, da bi ostala do Silvestrove-ga. Kakor bi ji Samo rad ustregel, ni; mogel. V rmcvdriih očeh je Samo spoznal kje je njegovo meštoi. Pred odhodom jima je; gospodinja napolnila nahrbtnike. Sicer sladkosmedna Majdka, se to plot ni pritaknila, niti ene slaščice, čeprav je bila mati zaradi tega nejevoljna. Ko pa je prinesel otrok iz shrambei krožnik s pecivom, ki ga je mati nalašč za Majdko shranila in vsula pecivo v nahrbtnik, je vzdignila otroka in ga vsa sofena poljubila. Slovo je bilo prisrčno. Gospodinja je že pred odhodom ugotovila, da ni nevarnosti in dai jima je pot do gozda, odprta. Ko je Samo- pešačil z Vero po zasneženi košenici. je stalno obračal glavo nazaj v dolino. Iskal je Majdkine oči. Preveč daleč je bil, dal bi videl otroka, ki je stal na pragu in hrepeneče zrjl za piko, ki je odhajala v gozd. Pogledal je v modrino neba, ki je bila v tem dnevu tako izrazita in zdelo se mu je, da je vise nebo en Majdkin pogled. 2e daleč v gotedu, nai strmini, je Sama žejalo. Z roko je segel v torbico, kjer je bila steklenica z malinovcerni, -kakor mu je povedala Majdkina mati. Vzejl je steklenico iz torbice, jo nagnil k ustom),... Ni pil- Pri srcu mu je zaigralo^ ko je na listku, ki je bil nalepljeni na steklenici zagledal za nevajeno rdko narisano srce. Pod1 srcem pa besede: »Tvoj je moj .srček! — Majidka« V grlu ga je stisnilo in skoraj zavpil je na Vero: »Stopi no hitreje. Verai-« Stran 4 »DOLENJSKI! LIST« Stev. 41 Oj ta rniinar, ta mlinar, pod klancem . O mlinarjih krožijo šegave in. ostre, ljudski pregovor pravi, da imajo na dnu pekla posebno mučilnico za nje, narodna pesem pa spet poje o dekletu, ki je zaljubljena v mlinarja pod klančkom. Janez Miklič, mlinar iz Vrhpeči pri Mirni peči je tudi pod klančkom. Rad melje, rad merico jemlje, rad goljufa, rad skriva in še marsikaj, zato je poskrbela Kontrolna komisija Novega mesta in mu skomponirala pesem, ki jo bo dolgo pomnil in prepeval, ko bo ' obujal kes in prestajal kazen. Prisluhnimo tudi mi temu napevu, saj je brez napake zložen in se še za nas (seveda ne za Mikliča) kar Lepo sliši: nam v pouk, drugim v opomin! Janez Miklič iz Vrhpeči je bil letos kar zadovoljen s sušo. Njemu je šla na roko, ker ima mlin na motor. Prignala je v njegov mlin vse tiste, ki zaradi suše in pomanjkanja vode niso mogli zmleti svojih žit v mlinih na vodni pogon. Dela dovolj: za starega Mikliča, njegovega sina Jožeta in za pomočnika Antona Muhiča iz Biške vasi. Tistim, ki odgovarjajo za red in pravično delo, je prišlo na uho, da v Mikličevem mlinu ni vse v redu. Zato so ga obiskali in pri pregledu ugotovili, da je mlinski dnevnik kar se da neredno voden. V mlinu so našli 723 kg žita, ki sploh ni uvedeno v dnevnik, prav tako ni v dnevniku razvidna oddaja žit, ker Miklič ne vodi prevzemno-oddajni list, kot to določa uredba o mletju žita. Tudi druge nepravilnosti so ugotovili v mlinu. Vse to je članom pregledne komisije dalo misliti, pa so se naslednjega dne zopet vrnili v Mikličev mlin. To pot v spremstvu odbornikov KLO Mirna peč in člana Narodne milice Mirna peč. Janezu Mikliču st. je postalo vroče in je izjavil, da je bolan. Legel je v posteljo. Medtem, ko se je starejši Miklič »zdravil« v postelji, je komisija zdravila njegova skrivališča in našla v sobi nad žago, na sami žagi, v kuhinji za svinje, v svinjakih, v sodih, pod steljo, na podstrešju svinjakov, na kozolcu, v shrambi nad lopo za vozove, v ko-vačnici, v kleti za svinjsko krmo, v kleti za krompir, pod stopnicami pri glavnem vhodu v hišo, v sobici poleg kašče, na hodniku pred kaščo, v kašči, v podstrešju nad kaščo, v podstrešju nad mlinom, v novem stranišču, pod stopnicami v veži in v predsodi 210 kg ržene moke, 110 kg zmes ne, 125 kg bele, 150 kg koruzne moke, 15 kg kaše, 100 kg soržice, 90 kg pšenićnega zdroba in 40 kg koruznega zdroba, 1200 kg otrobov, 55 kg ajdove moke, 2630 kg pšenice, rži 90 kg, zmesi 365 kg, koruze 425 kg, prosa 40 kg, ječmena 400 kg, ajde 400 kg, ovsa 700 kg, ješprenja 30 kg, 30 1 petroleja in še in še: od petroleja preko telečjih in kravjih kož do žganja. Ko so hoteli pregledati tudi kuhinjo za žganje, niso dobili ključa. »Bolhi« gospodar je pobegnil. Od domačih pa ni imel nihče ključa. Pogledali so skozi špranje.. Začudenim očem so se nasmejale nove številne vreče, katerih vsebina pa še ni dognana. Bo prav gotovo lep zalogaj! Veliki del najdenega z goljufijo pridobljenega žita in moke, je bilo že od miši in podgan nažrto. Kjer koli je stopila noga članov komisije, povsod so našli eno ali drugo stvar in to v vrečah, košarah, zabojih, v vsem mogočem in ta skrivališča z najdenim žitom in drugim, bi lahko služila našemu gospodarstvu na Dolenjskem za »muzej vaškega špekulanta in goljufivca«. Pomislimo, da ima Miklič le 2.10 ha orne zemlje, in če primerjamo najdeno s površino niti enega hektarja zemlje ne, na kateri je imel verjetno posejan«! žito, bomo videli kakšna goljufiji nagnjena kri se pretaka po Mi-kličevih žilah. Vsi, ki so imeli z njim kaj opravka, pa lahko vidijo, kam je »vandralo« vse tisto, kar jim je Miklič s krivično merico vzel. Mikli-čeva nepoštenost bo kaznovana, naj pa služi za primer tistim mlinarjem, ki so na las podobni Mikliču. Prej ali slej bo tudi pri njih najden »muzej« mlinarskih špekulantov. V takih tičih tiči del vsega tistega, kar imenujemo prehrani t ven« težava. Tudi z njimi bo treba kar zares obračunati. S tem bomo napravili korak naprej. Miklič — ta naš mlinar pod klancem — naj pa sprejme tisto, kar delovno ljudstvo zahteva: pravično kazen! b. J. OD TU m TAM n Irruon-a.joi zianemaritJ zdravljenje zob. Ker pa je znano, da so v Kočevju trije zobozdravniki, apeliramo na odgovorne forume, da to zadevo čimprej urede, da dobi črnomeljski okraj, oziroma mesto Metlika zobozdravnika. R, F. Opozorilo Uprava kmetijske zadruge v Metliki sporoča vsem, ki imajo še nedvignjene hranilne vloge bivše Prve dolenjske posojilnice v Metliki in bivše Hranilnice in posojilnice v Metliki, d-a; jih dvignejo do 15- decembra 1950. Po tem roku vse predvojne hranilne vloge zapadejo in se ne bodo več izplačevale. Na državnem posestvu v Mahovniku imajo letos zelo dober pridelek krompirja Najboljši pridelek, krompirja v Kočevskem imajo na državnem posestvu v Mahovniku. Povprečno so pridelali 22.500 kg po hektarju, v brigadnem- centru Gorenje pa celo 35.000 kilogramov. V začetku leta so predvideli, d* bodo oddali 5 vagonov krompirja, sedaj pa, ker je pridelek tako dober, kot ga sami niso pričakovali, je delovni kolektiv sklenil oddati 17 vagonov. Kako so dosegli tak pridelek? V jeseni so zemljo, n-a kateri so nameravali saditi krompir glofcoko preorali in nato še spomladi, predno -so dali krompir v zemljo. Seveda so dobro pognojili s hlevskim gnojem, obenem pa potresli tudi nekaj kalijeve soli. Sadili so bolj pozno, šele sredi maja. Imeli so dobro domače seme vrste Voran in Bintje, za kar so tudi že letos poskrbeli. Ko je krompir prišel iz zemlje, so ga pobranali. Za to delo imajo posebne lahke brane, tako, da ne ranijo krompirju niti krompirjevih kali- S tem so zrahljali zemljo^ kar jim je kot pravijo, največ koristilo. Letos so imeli tudi zelja precej. Oddali so ga že 6 vagonov, večjo količino- pa so pripravili za preskrb) mesta. N-a splošno so imeli letos dober pridelek tudi pri ostalih kulturah. Dela pa verjetno sami ne bi z lahkoto zmogli, posebno sedaj v jeseni, ko je bilo treba toliko pospraviti s polja. Pri vsem, delu čez poletje, kakor tudi sedaj- v jeseni, so jim pridno pomagale množične organizaciji predvsem AF2 iz Mlake, Brega, Klinje vas in pa frontovci iz Mahovnika. ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva št. banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. 7. štev. tekočega računa pri komuna