Dopisi. Iz Hotinje vasi pri Mariboru. Malo, zelo malo se je čalo do zdaj iz Hotiaje vaai ia aje poaestrime Orehove vaai! Kaj je bilo vzrok temu? Obe vaaici ste apali spaaje provičaega, ker tako je nkazal naš nekdaj vsemogočai Peter, kateri pa zdaj sameva ia ae mu toži po aekdaj zlatib časib. Vasici ste se iztrgali iz aemčurskih okov ter dihate zdaj prosto veaelo življeaje, katero se poaebno kaže t aedeljo popoldae , če ima kdo priliko obiskati Hotiajo vas. Zberejo ae aa trobeate glas vrli orehovski ia botiaJBki faatje okrog aove lepe ahrambe gasilaega orodja, vadijo se arao obračati ia korakati, ter delajo aa sloveaako poveljevavaaje spretae vaje z aoro brizgalao, ki so jo dobili ravao pred kratkim s pomočjo deželaega odbora v svoje roke. Spet zakliče trobeate glaa ia iati koreajaki se okiačajo s tambnricami ia slišijo ae kraaae slovenske ia tudi hrvatake aarodae peami, katere apremljajo celo a avojimi abraaimi glaaovi. Tako ae vrati to aarodao raladeaisko življeaje ia starejši možje, ki ao začetkom zmigavali z rameai, ae čudijo zdaj tema preobratu ia z zadovoljstvom gledajo aa vrle faate, ki aarueati popivanja ia zapravljaaja po krčraah si prihraaijo marsikateri krajcar ia se pri tem posteao ia veselo zabavajo. Za daaes naj še omeaimo, da se bo vraila v aedeljo, dae 27. t. m. velika ljudska slavaost, pri kateri se bo aova brizgalaa blagoslovila. Nataačaeji vzpored priobčirao prihodajič. Oplotnica. (0 b č i a a k e volitve) dae 31. julija so za Sioveace aeugodao izpadle, kakor je že zaaao, ia smo le v drugem razredu ztnagali s avojimi kaadidati, dasiravao amo zaaesljivo upali tudi v tretjem razredu prodreti, kakor amo že prej dvakrat, a ai ae dalo ia sicer iz razaih vzrokov. Prvi je že bil gotovo aezaaesljivost aaših volilcev, koji ae ali doaia ostali ali so celo z aaaprotaiki volili. To je atoril župaa ugovske občiae Al. Leakovar, kateri je 8. febr. t. 1. zatrjeval očitao v 8voji biši, da je Sloveaec ia da 80 v ajegovi občiai aami Sloveaci. Svojema g. žapaika ae je drzail reči, aaj se altarja drži ia je bil zato od ptujske golazai pohvaljea kakor pošteajak od aog do glave, kar je zdaj očitao pokazal, ker je še drnge pregovoril, da so aaae aajhujše aasprotaike volili. Kadar bomo same take Sloveace imeli, bodo Nemci Ba aaših grobovih amrtao pesem veaelo peli, da jih zdaj v ajih nakanah več ae motimo. Drugi vzrok aaaega propada bil je pa tadi aemeaj, ki se je tiati daa obbajal v Koajicah ia slavaoat av. birrae v Zrečah. Omahljivci so aaali vzrok, da so ali aa sejem ali k birmi a svojimi otroci. Pravi vzrok seveda to ai bil, ker volilci iz Slakovc, koji spadajo pod zreški zvoa, so toliko političao izobražeai, da ao akoro do zadajega moža priali n& voliače. Poglavitai vzrok aaaega propada je bila grda agitacija aaših aaaprotaikov doma ia po celem Poborju. Razua policaja so se po trije ia štirje hodili od hiše do hise ia so aevedae begali ia motili z velikimi plačili, ki jih čakajo, ako župaikova atraaka zmaga. Spozaali so, da je aevaraoat voJ8ko zgabiti, zato so dali v dahu ptujskega ^Štajerca" poaebae lepake Batiaaiti, ia so tiste med drngo božjo slažbo dae 30 julija dali povsod v Oplotaici ia drugih vaseh aabiti. Klicali so volilce aa pomoč, kakor bi cela fara gorela ia aicer a aamo aereaaico tako-le: „Gastiti volilci občiaakega odbora v Oplotaici! Poaedeljek 31. julija t. 1. se bode v Oplotaici volitva v ob6ia8ki odbor vršila. Volilci, odprite 8i pri tej priložao8ti vaae oči ia berite plačilae potrdile od davkarije, katere so pred kratkim došle od c. kr. aameataije ia po katerih se razvidi, da ste vi orgaaiata plačali — ia zdaj se ae od Vas v-opet zahteva plačilo. Kje je deaar? Ia vae, kateri se moramo z velikim plačilom boriti — imeaujejo aaai klerikalci ^aemčarje". Nam pa ai tukaj za jczik (špraho), ampak za deaarai klerikalai žakelj, v katerega se ne more Bikolj dovolj deaarja aaauti. Vzamite si izgled od Ugovčaaov, kateri ao svojemu žnpBiku aamigaili, kam da sliši; — ae mislite, da kateri župaik tak drage atopiaje zastonj aaredi. Naaa stara župaijska cerkev, v kateri amo večjidel vai kračeai bili ia kateri amo takorekoč vzrastli, se je po ukazu okrajaega glavarstva zapreti morala, ter hočejo meada z njo kaj eaakega atoriti, kakor a cerkvijo sv. Miklavža, katero ,je župaik podreti mislil. Tako bi se pa mogla ta aova ,,kot žapaijska cerkev" prevzeti ia kaj aas poteai pričaka, ve vsak od ua8. Torej vsi volilci, kateri Vaa davek zadeae, pozor!" Dva služabaika (delavca) stolarae, žid Jožef Kraua ia Fr. Graf, sta lepake pribijala ia g. Ed. Hafearichter se je v kočiji peljal iz Oplotaice v Čadram se prepričat, 6e se je to zgodilo ali ae, med tera ko ae niti aa av. daa v cerkev ne pripelja, daairavao trdi, da je katoličaa. Reaaica pa je, da ai ena beseda aa tem oklicu re8aičaa. Kakor 86 je v cerkvi omeailo faraaom, je c. kr. okrajao glavaratvo 27. juaija 1905 potrdilo, da je bila v Čadramu brnja za cerkovaika odkupljena, ae pa za orglarja, ker zadaja ai bila imeaovaaa. Reaaica je dalje, da je čadramaki g. žapaik od 1. 1895 do 1899 aovo kraaao cerkev pozidal in za a.jeao atavbo vse avoje premožeaje potroail. Zadaja atiri leta postavil je ae prav lepo aovo žnpaiače aa laatae atroake. za 20.000 K. Ker se ai občiaa zavezala kaj plačati, ae tudi po aobeai postavi k tema ne more ailiti. Med volitvijo bila ata aajhajaa aaša aaaprotaika za reditelja zuaaj poatavljeaa. F. Joake starejai ia A. Obril sta z drugimi zaaičevala aaae volilce, zadaji ae g. žapaika. Naaim volilcem ae je pa žugalo z zaporom, ako 80 kaj govorili. Z aasprotniki je zopet volil aaduditelj A. B r u m e a. Pri takib aezaališaaih ia aepoatavaib agitacijab smo dobili 86 glasov, aasprotaiki pa aad ato. Sloveaci amo pritožbo vložili, ker to meada veadar ai poatavao, z očitau aereaaico zmagati. Iz galuške občine pri Sv. Juriju ob Ščavnici. (Kako mogočai Matjaš i č volitve razpisuje?) Kakor povaod pri aas, je Bračkovcem tadi v galnški cibčiai odkleakalo. To je Matjaaič, dozdaaji Bribtar" v Kutiacih dobro čutil. Poatajalo ga je strah. V atraha pa Človek maraikatero Berodao aapravi. Tako ae je tudi Maljašiču primerilo. Hotel je aapraviti volitve čiato Ba tihem. Najprej je troail okoli glaa, da bodo volitve se le oktobra, a aihče ai verjel. Da, imajo pač drugi tudi aekaj v glavi! Volitve 80 torej morale biti dae 3. t. me8. Kaj aapraviti, da bi narodni volilci ae priali? Na či8to majhaem liateku je v drobai piaavi razpiaal volitve ter ga dal aabiti na aeki koči. Edea izmed narodaih volilcev je pa le izvohal ta list. Gre ga brat. A list je bil tako visoko, da si je moral Btragle" pristaviti. Vrhatega je bil list za drogom, čez katerega je bila obešeaa siroka vreča, da bi pač aihče v pamet ae vzel razpiaa volitev. Pa Štajerčevci imajo amolo. Z vrečo bo boteli aarodae volilce speljati aa led, pa so zdaj sami v vreči, kajti premagaai 80 v 2. ia 3. razreda; le v 1. razreda so si priborili večiao s tcm, da so dva volilca potisaili aazaj ali črtali iz 1. razreda, ia da sta Kaez ia Lasbaher iz Riakovec postala izdajalca sloveaske stvari. Oča Wratschko je seveda moral priti. Pravijo pa, da je celo pot mavil ter da je hitro pete odkaril od Slaaovke, iada pa do aoči tam sedi. Da, orehovaki prerok, tvoji daevi ao ateti! Iz Mute. Prav veael dogodek amo doživeli aa Mati dae 6. t. m., kakoršaega se še ae spomiBJamo takaj. G. Ivaa P e t k o v i 6 , rojea proteataat iz Sobotice v Medžimarju. je tukaj že bliza štiri leta kot pek. Ta in tam se mu je poaadila priložaost priti k sv. maši in pridigi kakor tadi h krščaaskemu aaaka. Iz tega pa se ma je vzbadila želja, postati deležea milosti, katere sv. katoliška cerkev deli. Ta svoj aamea je razkril aasema gosp. žapaika, ki so ga z veseljem sprejeli v tradapolai poak. Ker so taki alačaji redki, poaebao v daadanaaaji dobi, ko si že vaak malo učea hoče vero po svoje toimačiti, bila je aaša žapaa cerkev Batlačeaa. Prav slovesao je bil sprejet. V pridigi bo aam preč. gosp. župaik razložili prav temeljito razloček katolicizma ia protestaatizma, odkod kateri izhaja ia odkedaj obstoji. Bil je tadi krsčea, ker 8e ne ve, ali je bil že prej pravilao, ia pod priaego je obljabil, da hoče po bv. veri živeti ia amreti. Kako gaaljivo je bilo videti moža, ki je v aajboljsi dobi ia se iz prepričaaja odločil v okrilje sv. katoliake cerkve. Upam tadi, da bo vzgled maraikaterema rojeaema pa mlačaemu kristijaau. Iz Laškega trga. (Posiliaemški tajaik. — Izlet.) Z veaeljem jo pač vsak Sloveaec sprejel poročilo, da je preala občiaa Sv. Kriatofa v sloveaake roke. Da je odbor delavea ia vaet za aarodao atvar, kaže tadi že več čiaov. Je li pa tadi potrebao, da imate se vedao aarodaega odpadaika v svoji piaarai ? Vi, sloveaaki kmetje, slažite 8 avojimi žalji deaar, a katerim plačajete svojega tajaika, a ta, mesto da bi vam bil bvaležea, meato, da bi se kazal adaaega Ijad8tva, ki ga redi, ali da bi se vsaj aepriatraasko vedel, meato veega tega pa vleče z aaaprotaiki svojih krahodajalcev. Ni dovolj, da ta človek 8 aloveaskim deaarjem le aemžarske biaage polai, ae, tadi pri vsaki hajlovski stvari hoče biti zravea, 8e šopiri kakor sraka 8 pavovim perjem z ,,Siidmarkovimi'1 ažigalicami itd. itd. Sloveaci sicer aismo taki, da bi koma zavidali košček kraba, a vredea ga mora biti, kdor ga aživa! Da bi pa ravao mi Sloveaci morali gojiti aovražaika aa lastaib praih in z lastao krvjo, bilo bi pa veadar že preveč! V sloveaski občiai delajte aa to, da ae boste podpirali s svojim deaarjem aasprotaikov, ampak da pride sloreaaki deaar zopet v sloveaske roke! Gledati morate aa to, da je vaš tajaik zarea zavedea aarodajak, ae pa slepo orodje v rokah tržkega žapaaa ia pa njegovih borih pristaaev! V aedeljo, dae 6. avgasta t. 1. aaredil je pevski zbor aašega BBralaega drastva" izlet v prijazao okolico Sv. Leaarta aad Laskeai. Vkljab dežja, ki aaa je malo zakasail, bilo je število pevcev ia prijateljev gloveaake pesmi prav lepo. Pot je bila prav prijetaa ia sveži zrak je prav oživljajoče vplival aa naa izletaike. Eoj pri prihoda v Sv. Leaart aas je pog^atil tamoaaji g. žapaik z zlato kapljico; pevci ao zapeli več komadov milib aloveaakib pesmij in barai Živijo klici so jim odmevali v prizaaaje. Posebao lepo je bilo videti aase kmetako ljadstvo, ki je z aekakim očaranjem poalaaalo to lepo petje, ki se je razlegalo daleč črez brib ia dol. Škoda, da aam je čas v prijateljaki dražbi tako bitro potekel ia treba se je bilo ločiti. Vi pa, adje bralnega draštva ia zlaati gg. pevci, bodite poaoaai aa Vaa uspeh. Dal Bog, da bi ta začetek aarodaega delovaaja v laaki okolici vrlo procvital ia se spremeail v orjaako drevo, ki aaj kljabuje vsem viharjem, v svoji 8eaci pa aaj zbira ia goji vae vrle sloveaske siaove k skapaema delovaaja za mili naš aarodl Resaicoljab. Dol — Hrastnik. (Draštveao življeaje.) V predzadaji št. ,,Slov. Goapodarja" je aek dopisatelj zapel tažao žalostiako aa dozdevaem groba bojda razpadlega gasilaega drastva. Pravim: aa dozdevaem groba, zakaj gasilao draatvo ai razpadlo. Če v kakem draatva odatopi odbor, se oao ae razpade, ampak ajegovo delovaaje ae prekiae do izvolitve aovega odbora ia dopisatelja v tolažbo bodi rečeao, da se je dae 6. t. m. izvolil v gasilaem drastva že aovi odbor, ia da je društvo pričelo svoje delovaaje. Ne omeajal bi sicer tega, če bi tadi aemski listi ae povzeli oae aereaaičae veati. Tako pa je aaeakrat zašamelo po celem tevtoaakem gozda radostao taleaje, češ: Raduj se, ljaba Germaaija! Na Dola poka! BSpriceaca" je saha! Vae gre v aič! Heil aad Sieg! — Pa, ae boš kaše pihal! Včasib pri aaa rea poka, pa ae v aarodaih draatvih, ampak iz topičev aa Javorja ob sloveaaih prilikah. Da pa brizgalaica ae bo auha, bo akrbel že aovi odbor, ki se je 8e8tavil tako-le: g. ačitelj J. Roš, aačebik* pazaik Jaaez Kavzer, ajegov Bamestaik; Marko Šeatjarc, vodja plezalcev; Aat. Štefaačič, vodja brizgalaičarjev; Fraac Lazaik, orodjar; žapaa Fraac Peklar, blagajaičar. V Hrastaika pa se aaaje prepotrebao draštvo: BSloveaskodelavako podporao druatvo". Pravila so že seatavljeaa ia predložeaa. Zapeljaai ia varaai radarji, ki so bili doaedaj v socijaldemokratičaem tabora, so spozaali, da tam aimajo srca za ajihovo bedo ia žaloatao staaje, ampak aamo za avoj lastai žep. Le vedao plačevati, za čaaa aesreče pa aičeaar dobiti, to ai pravičao ia to je odprlo oči tadi doeedaj aajvečjim socialdemokratom, da so  izstopili iz ajibove zveze. Ia tako je prav! Pastite radečkarje ia ajih voditelje, ki s aorovo ailo hočejo zatreti vse, ki ae trobijo v ajih rog ia ae polaijo ajihovega žepa! Na svideaje! Razne stvari. Iz doinačih krajev. Osebne vesti. V Celje je prestavljea davčai oficijal Maks K o s e r iz Liercaa. Poročil se je dae 2. t. mes. v Gradca okrajai komisar dr. Rudolf B r e a a r v Celja z gdč. Ivaako Baltiflester, hčerko graškega aotarja. Poroka. G. Eoailij K r i ž m a a, ob'c priljabljea ačitelj, orgaaiBt ia skrbea tajaik gospodarakega ia bralaega društva aa Plaaiai, se je dae 8. avgasta p o r o č i 1 z gospodičao Jadvigo K a k o v i 6. Srčao častitamo vsi planiaski prijatelji ia zaaaci! S šole. Naslov Bc. kr. profesor1* se je podelil ačiteljema aa c. kr. giraaaziji v Celja g. dr. Aatoaa D o 1 a r ia dr. Fraaca L e x ter sta oba stalao aastavljeaa. Štirirazredaa ljadska aola v Vidaia se razširi v petrazredao. Na8tavljeai ao: za meačaaskega ačitelja v Celju Alfred W e a d 1 e r , ačitelj v Trata; za aadučitelja v Halbearaiaa Eogelbert H i a t e rh o 1 z e r, aadačitelj v Brežicab, za aadačitelja pri Sv. Križa pri Slatiai taaiošaji učitelj g. Ivaa K i t, za aadačitelja v 6t. Ožbalda ob Dravi g. Mihael Slemeašek, učitelj v Legaa; za šolskega vodjo pri Sv. Jeraeja aad Mato g. Mat. Rajh, ačitelj v Žuama; za stalaega ačitelja oziroma nčiteljico so aaatavl.jeai aledeči gg. ia gdčae : v Nemakem Loača Fraac Nehataig, učitelj v Koajicah^ v Št. Petra pri Maribora Rudolf M e a c i a , ačitelj v Št. Ilja podTarjakom; v Čadrama Radolf P 1 e 8 k o v i č , ačitelj v Šmartaem pri Litiji; v Dobovi Ladovik P o t o č a i k , učitelj v Idriji; v Laporja Avgast Kopriva, tamoBDJi začasai učitelj; v Leiterapergu-Karčoviai Aatoaija S t a p c a , ačiteljica pri Sv. Marka blizu Ptaja; aa aemški šoli v Brežicah Viljemiaa B a r i a a , ačiteljica aa tamoaaji atrakviatičfli aoli; pri Sv. Trojici v Slov. gor. Hearijeta V e r 1 i č, ačiteljica v Podčetrtka; v Poljčaaah Jožefa M a i b e 1 , ačiteljica v Rifaika; v Stadeacib pri Maribora Stefaaija S i e b e r e r , tamoaaja aapleatiaja; v Slivaici Terezija Z e vaik, ačiteljica v Laporja; v Laporja Mileaa P a v 1 i č, ačiteljica v ČresBovca. Za okrajaega pomožaega učitelja za mariboraki okraj je imeaovaa g. Koarad Š e 1, ačitelj pri Št. Lovreaca aad Mariborom. Dovoljeaje za žeaitev je dobila gdčaa Mileaa P a v 1 i č , ačiteljica v Laporja. — Cesar je potrdil zakoa dežele Štajei-gke, 8 katerim dobe ačao usposobljeae ačiteljice žeaskih ročaih del pokojaiflo. — Gdč. Koachell, ačiteljica v Zrečab, odpovedala ae je slažbi. Šola-trirazredaica v Z r eč a h se razsiri v štirirazredaico. — V K oa j i c a h bodo aa doaedaj aadžapaijski ajivi, ob pota od eerkve aa pokopaliače postavili aovo poslopje za okolisko solo. — Na Straa i c a h 80 k soli prisloaili ličao hiao za bivalisče aadačitelja. Mariborske novice. Trgovski vajenee H. Schaako ia 13 letai R. Meaaritsch sta ae dae 1. avg. aa Sofijaem trga atepla. Pri tem jc Mesaritsch zabodel srajega aasprotaika z Božem v hrbet. Težko raajeaega so prepeljali v bolaišaico. Faat je hodil v aemako iolo! — Dae 3. t. m. zjatraj ao zapazili aa stroja pri brzovlaka, ki pride opolaoči v Maribor, krvava koleaa. Ko ae je odredila preiakava tira, aašli ao cedaleč pred dravakim mostom grozao razmesarjeao moško traplo. Glava je bila popolaoma zmečkaaa, roka odrezaaa, leva aoga čisto zlomljeaa, desaa pa popolaoaia zmečkaaa. Vlak je vlekel traplo kakih 60 metrov seboj kakor je kazal sled krvi. Po kratkem poizvedovaaja so zvedli za ime samomorilca. Bil je Fraac K r o i s, litograf pri okrožaem sodišču v Maribora. Kaj ga je gaalo v smrt, se ae ve, ker je bil mož vedno trezea ia pridea ter aele aekaj let ožeajea. Otrok ae zapasti aobeaih. — Na Koroški cesti št. 52 aa dvoriača so se igrali otroci z aekim vozičkom, ki se je pre^rgel ter padel aa osemletao deklico Aao Falešiai ter ji zlomil aogo. Dekletee so prepeljali v bolaiaaico. — Hotel npri zamorca" je kapil aeki goatilaičar Gastav Jaak iz Liaca za 220.000 kroB. — Za aradaega vodjo imeaovaai dr. Schiaer iz Gradca aaatopi službo v začetka oktobra. — Te dai je marairal topfličaraki polk at. 3 akozi Spodaje Štajer8ko k atrelaim vajam v Krako. Dae 4. t. m. so bili topaičarji v Maribora. — V petek, dae 4. t. m. se je hotel v mestaem vrta aa aeko drevo obe8iti Mih. Haberšak, poštai slaga v pokoja. Ko je privezoval vr?ico aa drevo, se je začelo gibati, kar je pa opazil vrtai pazaik, ki je šel gledat, kaj se ta godi. Z aekim delavcem ia policajem je komaj spravil Habersaka doma, ki ae je krčevito oprijel drevesa. Pripeljali so ga doma, kjer ga je žeaa že pogrešaia ia ga v atrahu iskala. Moža se že dalje casa meša. — Poatreždek stev. 8. Blaž Habiaaič se je obeail dae 6. t. m. v Leitersperga. — Hlapec pri Schlesiagerja Aatoa T e m e a t je padel dae 5. t. m. pri lesaem akladisču ob Dravi aa tla zadet od aolačarice. Prepeljali so ga v bolaiaaico, kjer je čez aekaj miaat amrl. Hoče pri Mariboru. Pri aas smo imeli v aredo, dae 2. t. m. zjatraj velik ogeaj. Zgorelo je gospodarsko poalopje poaeataika K ačera. Tadi vse apravljeae pridelke je vničil ogeaj. Požarae brambe grofa Nageat, kateri je poveljeval grof sam, potem iz Razvaaja ia Raci^aBJa ao po tradapolaem dela omejile ogeaj, da se aiso vaela sosedaa poalopja. Iz Slivnice pri Mariboru. Ta imamo tako slabo ceste, da mi je kobila aa sredi ceste do trebaba v blato padla ia smo jo komaj s pomočjo deset mož izvlekli. Pri tem ae je poškodovala ia irnam veliko akodo. Ali rea ai aobeae oblasti več, ki bi ti za ceste zaaikerai občiai zaakazala ia jo prisilila, da že veadar eakrat cesto po Radizela popravi. Nasi obfiiaski očetje so le za aemčarstvo grozao vaeti ifl vodja Peter, Ijabljeaec giftae krote, ! V8e oblastao komafldira, blagor občiae ps amira. Pri sodniji. Nearečao poaočevaaje je spravilo že marsikaterega faata v lakno. Tadi 19 letai kočarski sia Ljadevit K a r i iz Smoliac. je pri poBOČevaaja dae 1. jaaija t. 1. v S1 a v a i a i iz ljuboaumaoati zabodel z aožem Alojzija StrajBŠaka ter ga lahko poakodoval. Pri obravaavi dae 3. t. je bil obsojea aa oeem mesecev težke ječe. — Na deset kroa globe je bila obsojeaa kabarica Aaa P o d versaik iz Goraje Polskave, ker je puatila paa avoje goapodiaje aa proato brez nagobčmka, ko je bil aapovedaa paaji koatamac, čeravao ji je gospodiaja zapovedala, aaj ae pasti psa iz hise. — Zaradi tatviae sta bila obaojena 25 letai Aatoa Neabaaer ia 15 letai AatOB Baraaja, oba hlapca v S e j a a c i h, prvi aa šest meaecev, dragi aa tri meaece ječe. Nenbaaer je bil že dvakrat radi tatviae kazaovaa ia je zapeljal Baraaja, ker ma je prigovarjal, aaj vzaaie svojema gospodarja, kar le more. Vsled tega je akral Baraaja ea samokres ia deaarja okoli 60 K. Neabaaer prizaa samo, da je akradel svojema gospodarja za 1 K 20 v jajc. — Dne 30. aprila t. 1. zvečer sta Jaaez K o 1 a r ia Jožef V e rdiaek pila v gostilai Fraaceta Jaac v Gortiai. Ko je krčmarjev aia hotel miriti aekega krojača ia čevljarja, ki sta se apoprijela, aapadla sta oba krčmarjevega siaa ter ma pri prepira raztrgala sukao ia verižico. Navzoči gosti so aato oba vrgli iz hise. To ja je pa bado razjezilo. Kolar se je zaaaj oborožil z aožem, Verdiaek pa 8 kolom. Nato sta oba odšla aazaj v gostilao, kjer sta pa bila le malo časa, kajti zopet sta bila poatavljeaa pred dari. Pri tem aavaajajekresail Verdiaek s svojim kolom Filipa Skataik po lakta ter ga lahko poskodoval. Razjarjeaa ata potem oba obdolžeaca čakala zaaaj pred vratmi ter vsakega goata, ki je prišel iz hiae, aapadla. Tako sta labko poakodovala Filipa Skataik ia Ožbalda Visočaik. Kolar je dobil eao leto, Verdiaek pa aest mesecev ječe. — Zaradi konkarza je bil obaojea trgovec Fraac L e bitscb iz Maraberga aa šest tedaov ostrega zapora. Kot glavai ia tebtai vzrok svoje kride je aavedel obsojeai, da aiao mogli k ajema kapovat bogati poboraki kmetje, ker je maraberški most voda odaeala. — Štiri me8ece težke ječe je dobil 24 letai Praaci Š a a c, posestaiški sia v V a z e a i c i, ker je proti dekli KriBtiai Požaraik krivo pričal. — Zaradi Bearavao8ti je bil obaojeB 20 letai Lovrenc Laaežbik, pastir v Smrečai, na tri mesece težke ječe. Vihar. V aedeljo, dae 6. t. m. je v Pam e 6 a h divjal grozea vihar, ki je povzročil aedogledao akodo. Največ so trpela poalopja, kope žita ia dreveaa. Gospodarsko poalopje poseataika A. Radšel je popolaoma brez 8trehe, drage strebe so podobae reaeta, drevesa polomljeaa križem ležijo, ljadje pa žalostBim srcem drag dragema p'tožajejo avojo aesrečo. Nevihta. Iz Brežic se piae: 3. t. m. je divjal pri aas grozovit vihar, ki aam je aai(Ml vae. Sadao drevje je prazBo ia kar je ae ostalo, je agoaobila silaa vročiaa. Poljski pridelki bodo tako pičli, da ae za dom ae bo kaj. Zlasti pa ao viaogradi poskodovaai. Nekateri ao čisto aahi, grozdje je črao ia aerazvito, Pričakovati aam je prav aezaosaih časov. — Od Sv. Jarija ob ščavnici se aam piae: Dae 6. t. m. popoldae je sla straaaa aevihta črez aase kraje. Hvala Boga, toče ai bilo, a vihar je precej dreves polomil ter aapravil skode Ba poslopjih. Ravao nied Baakom je tresčilo v zvoaik. Nesreče drage ai bilo, Bego da jib je aekaj oaiamljeaih popadalo, ki so ae pa hitro sčatili. Po kratkem razbarjeaja je aastal mir v cerkvi. — Iz Oplotaice se aam poroča : S 1 a k o v a iaBrezje, ti dve okolici spadata v področje občiae Oplotaica. Oadi je dae 22. jalija aeuamiljeao kleatila toča. C. kr. okrajao glavarstvo v Koajicab je povzročilo ceaitev skode v 8vrho odpiaa zemljiškega davka. Narn ac dopošilja pritožba, da ao dotičai ceailci Bakodoa ceaili baje tam, koder je ai, koačali 80 pa pod aekim drevesom Bpri Sparavca", a dalje po Brezja ia v Slakovo aiao prišli. Oškodovaaci si zadevo razlagajo tako, da ae BOplotBičaBi" hočejo aad poaesrečeaci maačevati, ker kot pošteni ia zaačajai možje ae marajo pri volitvah podpirati veri ia domoviai aasprotflih oseb v Oplotaici. Mi prizadetim svetajemo, Baj se oglasijo pri c. kr. okrajaem glavar8tva. Oao bode že v Oplotaico aazaaailo, da se v tamoaaji občiai aahajata tadi po toči poakodovaai okolici Brezje ia Slakova. Volitev v okrajni zastop slovenjgraški. Dae 14. avg. 1905 predpoldae ob 10. ari vraila se bo volitev člaaov* v okrajai zastop sloveajgraeki \i. skapiae velepoeestva. Dae 21. avg. 1905 vrsi se pa volitev iz skapiae kmečkih občia. Ker je izid volitve v prvi skupini za aaa velike važaosti, polagamo aa srce ae eakrat vsakenia veleposestaika, da stori svojo aarodao dolžaost. Volilci se bodo zbrali ob 9. uri dopol. v prostorih Narodaega doma. Gonja proti okrajnemu glavarju Capeku v Sloveajgradca še vedno ai potihaila po aemakih listih. Iz vsega pisarjeaja, v katerem se aagromadi vedao več ia več laži ia natolcevaaja, je razvidao, da hoče ta peačica Nemcev ia nemčnrjev spraviti gospoda okrajaega glavarja iz Sloveajgradca. Strasao ae jim je zameril, ker aoče tako pleaati, kakor oai žvižgajo. Mi v imeaa vsega sloveaskega prebivalatva okrajaega glavarstva alovefljegraškega, ki tvori veliko večiao, odločao agovarjamo proti taki grdi ia obaojevaaja vredai goflji. Sloveasko ljadatvo pa zopet v tem slaČaja vidi, kako grdo postopajo ti aaai nemčarji proti takim aradaikom, ki aiao krivičai SloveBcem. Slovenjgradec V sredo, dae 2. t. m. zvečer je okoli pola 10. are zvečer aaeakrat preatraail žar ogaja speče prebivalstvo aašega mesta. Gorela je hiša ia gospodarsko poslopje poBestaika Fraaca R e p a i k , p. d. Greaovaik. G. župnik čadramski je obljabil dae 6. t. m. oaema 4000 K, kateri apriča, da je ob le ea viaar odkapila orglarske braje od koga prejel, kakor ao to pri občiaskih volitvah poaebao povdarjali oba Joake, st. ia ml., oba Kosa, AatoB Obral, Mat. Makovšek, Jožef Hmetec ia dragi aapredajaki. Toda dozdaj še ai aobedea priael po ta deaar, kar jaaao kaže, da to ai reaaica in da ao ae vsi, ki so tema verovali, vsedli aa limaBice. Glasov je bilo v tretjem razreda 95 sloveaskih ia 115 aemškib, v drageai razreda 26 aloveaskih ia 24 aemškib. Sv. Jurij v Slov. gor. Pri aas bo v soboto, dae 12. avgnsta velik aemeaj. Sv. Jurij ob Ščavnici. Kak 8e aaai Štajercijaaei vejo lepo pozdravljati ! Čajte: nbabe di ere" rečejo, pa ^srečao'1, Bkomplimeat". — Prmeat aegda, ali ai to aobl! Pa pravijo brafikovci, da so Sloveaci ! Norci pač' Nova narodna zmaga! Štajerčovci spet poražeai pri volitvah za g a 1 a s k o ob-Mao. Narodajaki zmagali v 2. ib 3. razreda. Slava zavedaim volilcem! Tz Selišč pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Trgovca Lasbaherja je Btrašao vjelo, ker smo ga aedavao poštrigljali zaradi ajegovih BŠtajerce*7a. Rekel je: BDa bi le povsod tak red bil, kakor je pri meai!" Laabaher, o reda v vašem hrama ae bomo govorili. Morda bi vam bilo aeljabo! Ponikva. Velik požar, ki je zahteval tadi človežko žrtev, smo imeli v aoči dae 3. avg. v Oerzovici. Posestflika H e r i c a so zgorela atiri poelopja. Ogeaj se je tako hitro razairil, da ae m moglo aič resiti. Pri tem je zgorel hlapec, ki je apal aa seaa. Tadi poseataik, ki je reaeval živiao, je precej raajea ia opečea. Zadel ga je padajoči tram. Gospodarjeve otroke, ki so apali v kolaraici, je komaj reail aeki osemletai deček. Zgorelo je razua pridelkov vse pohistvo, 16 sviiy ia aekaj glav goveje živiao. Kako je ogeaj nastal, se ae aedaj ae ve. Ptujske novice. Dae 30. jaaija je amrla goapa Ivaaa Tavaiček v 69. letu. — Ptujčaai taraajo v Marbargerci, da je v mestu pomaajkaaje vode, posebao v Goaposki alici. Ali ae pomialijo tega, da mestai svet aima časa mialiti na zidaaje kakaaega atadeaca, ampak da ima bolj vvišeBO aalogo, reaevati aemško posest aa Spodfljem Štajerskem. Ni torej čada, če pozabi aa vsakdaaje stvari. — BŠtajerc" isče aredaika. V dotičaem razpisa pišejo, da mora biti dober čaaaikar. DreveBŠek gotovo ai dober časaikar, aicer bi ae iskali dragega. Škoda, da je Mursič v lakaji, ta bi bil kakor ustvarjea za ^Štajerca". Včasih bi ae kakaao pesmico zložil, da bi ae bil rŠtajerc" tako sahopareB. Sedaaje ajegovo psovaaje ae kakaaega ŠBopsarja razgreje, da adari po mizi ia reče : BPr moj das, tako je!" Todi kak daeevfli revček se se pri branju tega lista aeuniDO zareži, poštea ia pametea človek pa ga le a stadom vzaaie v roke. — Novo pijoairsko vojasa i c o bo blagoslovil vlč. g. prošt Flek dae 18. t. m. Celjske novice. Pod železBiakim predorom je povozil dae 31. jalija aeki blapec 92 letaega berača Martiaa P a v a 1 e iz St. Jarija ob jaž. žel. Berač je v bolaici amrl. — Celjaki mestai svet je prepovedal kolesarjem ia aatomobilistom vožajo po cesti, ki pelje skozi mestai vrt. Nenaški izgredi v Celju. Vsled hojskajočega pisareaja celjeke Bvahtarce't so aapadle v ponedeljek, dae 7. t. m. zvečer pijaae tolpe aemskih fakiaov BNarodai domu ia BZvezao tiakarao". Na obeh poslopjih so aapravili veliko škodo ia pobili maogo aip, ker so metali v poalopja kameaje, ki je bilo večje od otroake glave. Policija tega ai preprečila, čeravao bi bila to labko storila ia je to tudr Bjeaa dolŽBost. Ali so rea celjaki Sloveaci predaai aa milost ia aemilost te aemške fakiaaže. Sloveaci so se pritožili Ba miaiatrstvo. Po mestn se baje govori, da ao bili ti izgredi samo začetek vseb aapadov, koje imajo Nemci proti Sloveacem aa vzporeda. Iz celjske okolice. Celjskim aemčarjem se cedijo sliae po okoliaki občiai. Njibove mestae blagajae so prazae, zato želijo k mesta priklopiti Gaberje ia Spodaje Hadiaje. Te občiae bi aaj ,jim potem pomagale plačevati aernška podjetja ia aemške veselice, ki so jim aajbolj izprazaile blagajao. Sedaj delajo aa vse kriplje, prilizajejo se okoličaBom, dajejo poaojila, kjer je varao ali ae itd. SloveBci, pozor! Nikar ae hodite tem Ijudem aa limaaice, da ae boste pozaeje bridko obžalovalo to svojo zmoto. Prav se jim godi! Nemski listi priobčajejo Bek dopis iz Spodajega Štajerskega, kjer se posmehnjejo ia grdo blatijo aeki okrajai šolski svet, ki je pisal aa aeki arad neuiski dopis, v katerem kar mrgoli aapak. Kolikokrat smo že mi pisali proti neinškemu aradovaBJa ia da se dotičai ljadje smeši.jo pred celim svetom 8 svojo apakedraao aemsčiao! Sedaj pa ao začeli Nemci aaaji zasmehovati tiste neumneže, ki se silijo z aemščiao. Prav se jim godi, zakaj pa ae aradajejo sloveaski! Škoda, da Bemaki listi ae povedo, kateri okrajai šolski svet tako aemškatari ia se smeai pred celim svetoai. Velenje. Dae 1. t. m. je ararla v Polja pri Sv. Miklavža blaga, kračaaska žeaa Apoloaija H o 81 a i k, stara še le 47 let. Bila je v resaici pravi vzor pridae, pobožae ia blage matere ia gospodinje. Kako priljubljeaa je bila, kazal je ajea pogreb, katerega se je adeležilo obilao ljadstva s tremi dahovaiki. Zelo pogrešali jo bodo ubožčki, kajti Bobedea ai šel aeobdarovaB od ajeaega praga. N. vm. p.! Na Ljubneiu pri (^elju bo g. Fraa Goričaa, potovalai ačitelj, dae 13. avgasta v aoli govoril o aaiaem gospodarstva. Kmetje, adeležite 86 v obilaem atevila tega predavaaja! Hmeljarsko društvo v Žalcu aazaani, da ae bo letos obiraaje hmelja v Saviaski dolini povsod pričelo v sredo, dne 16. avgaata t. 1. Ker bo letos zopet obilo hmelja, aaj pride tudi obilo obiralcev. Najbolje bi bilo, ako se iati zglasijo vže na Veliko Gospojaico, dae 15. t. m. Dobrnskenm nemškonacionalnenin (?) pisiuonoši Maataaka ai po volji, da pride aa Dobrao toliko sloveaakih čaaopisov. Ker ae do sedaj ai zaaao, da bi pismoaoaa Maataak plačeval aaročaiao za aaše časaike, bi ga prijazao opomaili, aaj pasti aas aaročaike ia aase časaike lepo v mira. Vemo, da bi ma bilo še maaj po volji, če bi bili primoraai govoriti Bkje kedaj" o ajegovi osebi. Brežiške novice. V Savi je a t o a i 1 dae 3. t. m. orožaiaki postajevodja Č a č e k. Šel ae je 8 tremi avojimi tovariai kopat. Med tem ko 8ta ala ajegova tovarisa iskat agodaejsega meata za plavat, sedel je Čaček v plitvi vodi, ker ai zaal plavati. Ko prideta aazaj, ga ae aajdeta aikjer. Sodi se, da ga je zadela kap. — Utoail je otrok poseataice Antonije Roser, ko je bilavgozda. Otroci so 86 šli akrivat, pri čemer je zagazil aajmlajši Jožef v potok ia tam atoail. 0 sprejeniu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. knietijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori osmi tečaj goapodiajake šole, ki bo trajal dvaaajst meaecev. Gojeake morajo staaovati v zavoda, ki je pod vodstvoni čč. gg. sester iz reda sv. Fraačižka. Zavod je v posebaem poslopju poleg Marijaaiača aa Spodajih Poljaaab v Ljabljaai. Poak, ki je aloveaaki ia brezplačea, zavzema poleg veroaka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravaaaja z bolaiki, spiaja ia račaastva vee oae predmete, ki jih mora ameti vsaka dobra goapodiaja, zlaati ae pa poučaje teoretičao ia praktičuo o kabaaju, sivaaja (ročnern ia atrojaem), praaja, likaaja, živiaoreji, mlekaratvu, vrtaarstvu itd. Gojeake ae iatotako vežbajo o gospodiajskem kajigovodatvu ter v ravnanja z bolaiki ia bolao živiao. Gojeake, ki se žele ačiti aemakega jezika, dobe v tem predmeta brezplačea poak ia priliko, da ae v eaeai leta zadoati privadijo aemškema jeziku. Gojeaka, ki bo sprejeta v zavod, plača aa meaec za hraao, staaovaaje, karjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. aploh za vae 30 K, ali za vea tečaj 360 K. — Vaaka gojeaka mora priaesti po možaosti aaaledajo obleko 8 aeboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, aekaj belib ia barvaaih jopic za ponoči, štiri barvaaa spodaja krila, dve beli spodaji krili, šest srajc, šest parov aogavic, 10 do 12 žepaib robcev, sest kahiajakih predpa8aikov ia tri aavadae predpasaike. (Predpasniki za delo se tadi preskrbe v zavoda proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme priaesti a aeboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v goapodiBJako šolo, morajo: 1. dovraiti že 16. leto; le izjemoma, v posebaega ozira vredaih slacajih ae ame dovoliti sprejem mlajsih ačeak; 2. zaati čitati, piaati ia računati; 3. predložiti zdravaiako spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezao pistao stariaev ali v<iraha, da plačajo vse stroske; 5. zavezati se, da bodo aataačao ia veatao izrševale vsa dela, ki se jim aalože, ter da ae bodo strogo ravaale po bisaeai reda. Prošaje za sprejeru, ki jim je priložiti aoleko ia zdravaiako spriČevalo ter obvezno piamo atarišev, oziroma varaha, aaj se posljejo do 15. septembra t. 1. glavnema odbora c. kr. kmetijske dražbe kraajske v Ljabljaai. V prvi vrati ae sprejemajo v gospodiajsko solo deklice, ki imajo domoviasko pravico aa Kranjskem; če bo pa v aoli proatora, se bodo sprejemale tadi prosilke iz dragih dežel. — Glavai odbor c. kr kmetijake dražbe kraajske. V Ljabljaai, dae 15. jalija 1905. Cerkvene stvari. Pri Sv. Trojici v Slovenskih go ricah bo v aedeljo, dae 20. avgasta m 1 a deaiskiMarijinshod, kiga prirede mladeaiške Marijiae dražbe od Sv. Trojice, Sv. Beaedikta, Sv. Aatoaa v Slov. goricah akupno. Dohod v procesijah ob 10. predp. pridiga in slovesua 8v. maša 8 skapaim sv. obhajilom mladeaičev. Potem pri Malečevi kapeli Marijiaa slavaost s petjem, deklamaeiami ia govori mladeaičev. Ob 3. popoldae večeraice ia pridiga, aa to odbod v procesijah. Vabljeai so mladeaiči Mar. dražb tudi od dragod. Pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah prirede v aedeljo, dae 27. avgusta dekliške Marijiae dražbe beaediaka, trojiika ia aatoajevska akapaj svoj d e k 1 i s k i M a • rijiashod z istim vzporedom ia po istem reda v cerkvi ia zaaaj cerkve. Z veaeljem se bodo vsprejele dekliake Marijiae družbe tudi od drugod. Cezanjevci pri Ljutomeru. V aedeljo, dae 6. avg. se je tukaj vraila redka alavaoat, da, pri aaa gotovo prva te vrate. Cerkvica 8V. Roka ia Boštjaaa se je preaovila ia okiaČala, da je vsprejela svojega jubilaata g. dr. Fr. Feua, profesorja bogoalovja vMaribora, ki je obhajal ta daa tridesetletnico avojega niašaiatva ia petiadvajaetletaico promocije doktorjem bogoslovja. Cerkvico je akasao poalikal slikar Jaako Horvat ia preaovil tri altarje. Občadajemo zdaj umetae altarae alike sv. Roka ia Bostjaaa, žaloatae Matere božje ia av. Aatoaa Puačavaika, ki bo bile že tako zapraaeae, da ao vzbajale le malo pobožaega zaapaaja. V prezbiterija je tlak bov ia zaižaa, tako da veraiki iz ladje prav lahko vidijo na veliki altar, kar prej pri alažbi božji ni bilo mogoče. Stroake za preaovljeaje je večiaoma pokril g. dr. Feaa, ki je že dolga leta velik dobrotaik te cerkvice. Zato mu je tudi alavaostai govoraik vlč. g. M. Jarkovič izrekel zahvalo. V roJ8tai hisi se je poaovila vesela primicija. pri kateri smo videli deset dabovaikov, vse sorodaike g. jubilaata ia cezaajevške občaae. Zajedao sta tadi brat ia sestra g. doktorja obbajala tridesetletaico zakoaakega življeaja. Bog daj vsem trem doživeti vsaj se eao trideaetletaico! Izpit v šoli organistov v Celju. Udeležilo se je skašaje vseh osem tretjeletBikov, vsi so jo prestali z dobrim, aekateri s prav dobriai aspehom. Radi odboda ačitelja, g. dr. Jož. Somreka, se je moral izpit iz litargike vrsiti že 27. jaaija. Iz ostalih preilmetov pa se je akaanja začela s tiho sv. mašo ob 7. ari dae 17. jalija. Izprasevalo se je iz vseh predmetov; iz latiaačine ia tajaistva (učitelj g. dr. Vlad. Pegaa). GojeBci 80 dobro odgovarjali tndi aa težja vprašaaja. Zaslažai vodja šole, g. Karol Bervar, jih je izpraševal iz glasbeae zgodoviae, posebao se je oziralo aa reformatorja papeža Gregorija Velikega. Potem so gojeaci predaašali koral iz Haberlove izdaje ia iz Wagaerjevega nKyriale". Zatem ao bili izpraaaai iz občae glasbeae teorije, tadi o koBtrapuakta. Na podlagi Beke krajevae slike jih je g. ačitelj Kraajc praktičao ekaaal iz aemškega ia sloveaskega jezika. Na orgljah so pokazali gojeaci svojo spretaoat kot orgaaisti, aied ajimi so ae odlikovali Zoriac, Zagažea ia Silih. Igrali so tadi aa klavirju, aekateri prav dobro, pod vodstvom g. Koraaa, vodje aarodae godbe v Celja. Gojeaci ao se pokazali kot dirigeati v pesmih BTa e8 Petrua" ia aekaterih aarodaib iz Moborjeve pesmarice. Skaaaja je aplob dobro, pri aekaterih prav dobro izpadla. Zato so bili od mil. g. opata ia ka. sk. koniisarja Fr. Ogradi pohvaljeri. Gospod opat jih je vzpodbajal k dela ia marljivosti, k pokoračiai do avojih predstojaikov ia k pobožao8ti. Sledajič se je izrekla prav iskreaa zabvala g. vodji glaabeae aolo ia vaem dragim požrtvovalaim gg. ačiteljem. — A. P. P. Drnitvena poročila. Izlet v Hofie bralaega ia pevskega draatva rMaribor'1 je moral miaolo aedeljo vsled dežja izoatati. Zato ae je prelcžil ta izlet aa prihodajo aedeljo to je dae 13. t. mes. Ne le med mariborakimi Sloveaci vlada veliko zaaiaiaaje za ta izlet, marveč vsa hočka vas ia aje okolica ae veseli tega dae, da se v veBeli sloveaaki dražbi porazveaeli, zapoje ia čaje milo sloveasko pesern. Bralao drastvo nMaribor" ?abT zato teai potom ae eakrat aljudao vse zavedne aarodnjake posebno iz Maribora, da se adeležijo tega izleta v velikem števila, da s tem pokažemo, da aismo ae pozabili narodaih Hočaaov ia hkrati tadi da se s tem aekoliko poravaa akoda, katero je moral vsled aeagodaega vremeaa zadaje aedelje trpeti aaa aarodai gostilaičar g. Gselmaa v Hočah. Torej: Sloveaci, v aedeljo v Hoče! Iz Lembaha. Lembasko bralao draštvo priredi 15. avgasta t. 1. vebko vrtao veaelico pri g. Podbrozaika v Lembaha. Vzpored je tako maogobrojea, da pričakajemo obilea obiak. Predstavljali ae bodeta igri BKmet Herod" ia BNe vdajmo se". Domače ljadatvo ima zelo rado gledaliske predatave, zato račaaamo od te atraai tadi aa maogobrojen obisk. Obljubili so aam slavaozaaai pevci iz Raš, da hočejo sodelovati pri aaši veselici, a tadi apamo, da BPevsko ia bralno draštvo BMaribor" ae bo izoatalo. Kdor boče pa kak spomia aesti domov, pa mora poakasiti arečo pri srečolova, kateri bode imel preobilao dobitkov. Našej poskočnej mladiai pa tadi se zanpamo, da se bode lahko vrtila v višjih aferab po takta imeaitao abraae godbe. Kdor je za tak šport, aaj le pride k aaai pogledat. Narodna kavarna bo prodajala črai strap, želeti je, da ai ga vsak kapi kot protiatrup zoper alkobol, katere ga ima aaš Pekorčaa prav maogo v aebi. Vstopaiaa zaaša 40 v., doaiačiai so prosti. Poaebaa vabila se ae bodo razposiljala, opozarja pa se aa lepake. — Slišali smo, da so si mariborski veljaki ia narodajaki stavili program, bodriti, aavdasevati ia podpirati narodao gibaaje v okolici. Torej lepa je prilika, da se dejaaako ta ideja uresaiči! Želeti je, da sloveaski Maribor z obilao adeležbo impoaira aašemu ljadstra ia v tem podira lBBenje, da je vsak mesčaa Nemec ia aemsčiaa k zveliČaaja potrebBa. Žrtev za aarodao stvar ae bo težka, kajti prijetao ,je sedeti aa seačaozeleaem vrta pri čaši rajaega viaca v kroga veselega občiastva. Zato pa aa veselo svideaje 15. t. m. — Odbor. V Slovensko Bistrico dne 27. av- gusta! Kakor amo že svoječasao aa tem meeta aazaaaili, pripravlja BCitalaicaa v Sloveaski Biatrici za dae 27. t. m. veliko ljadako veaelico, koje čiati doaeaek je aameajea dražbi sv. Cirila ia Metoda. Slavaoat se bode vrsila v vseb prostorih BNarodaega doma" ob sodelovaaja slavne vojaake godbe 16. pešpolka iz Zagreba. Nastopila bodo razaa pevska draštva ia a posebaim veseljem povdarjamo, da je tadi alovenjebistrisko pevsko draštvo, o katerem že več let aič slišati ai bilo, spet atopilo aa povraje. Predatavljala ae bode tadi gledaliaka igra. Nataačea vzpored veaelice se aazaaai v kratkem 8 poaebaimi vabili. Prip ravljalai veseličai odbor dela pridup, tako, da je apati, da bode slavaost vspela kar aajbolje. Vsa zaaaaja draštva ae aljadao vabijo, da se adeležijo slavaosti v kar aajobilaejšem števila ia čim prej aazaaaijo svojo adeležbo odbora BČitalaice uv Sloveaski Biatrici. Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Veselica aaaega bralaega društva dae 30. jalija ae je v vsakeai ozira dobro obaesla. Vse pevske točke so vspele povoljao, a tudi aaai diletaatje ao storili avojo dolžaost; veaela dvodejaaka BKatera bo?" i{,rala aejegladko iB zabavno. PrijetBa dolžao8t aaa veže, da se tera potom javao zah/alimo vsem ceajeBim gostom, ki so aas v toli obilaem stevila počastili a svojo adeležbo, iz Ptaja, od Sv. Vida, Bolfaaka, Aatoaa, Urbaaa, Lovreaca, Trojice, Beaedikta ia Leaarta. Posebao smo ai v čast šteli videti v aasi sredi zopet dalekočialaaega g. svfetaika ia g. žapaika od Sv. Bolfaaka, kakortadi drago imeaitao goapodo. Dal Bog, da bi beeede, ki 80 se govorile, privedle še maogo mladeaičev ia deklet med ade bralaega drastva, čegar kajižaica vam aadi toliko lepega berila v poak ia za kratek čaa. Poslažite se le čim prej teh daievnih zakladov, ki leže zakopaai v dobrih kajigab ¦— raje daaes kot jatri; vsakdo bo imel za samo 1 K od tega aeprecealjivo korist! Gospodarske stvari. Polletni tečaj nemskih kmetijskih zadružnih šol. Nemški gospodarski zadražai liat piše: V septembra ia oktobra 1904 se je astaaovil v Darmstadta aa Nemškem od državae zveze aemakih gospodarakih zadrag pettedeaski poačai tečaj za zveziae ia zadružae aradaike. Tečaj je bil tako dobro obiskaa, zaaimaaje za istega ia pridaost udeležencev tako velika, vrha tega je bil tadi poak ia vzpodbujeaost tako maogostraaska, da se je zveza odločila razairiti poak o svojem zadružaištva. Vsled tega bo priredila vsestraa8ki poačai tečaj o kmetijskem zadražaiatva v imeaovaaem mesta od 15. oktobra 1905 do 31. marca 1906. Namea tega tečaja bo, podati proailcem za uradaiska mesta pri zadragah po dovrseai praktičai ačai dobi priložaost, ae temeljito izobraziti v zahtevaaih zadražaičaih zaaBostib. V ta tečaj se pridejo tisti, ki želijo postati zvezai revizorji, trgovski ia delaičai aradaiki pri osredajih zvezab ali večjih zadrugah, vodjo zvez ali pa zadružai potovalai ačitelji. Delorna se takaj gre za mlade ljadi, ki so Baredili svoja ačaa leta pri zvezah, osrednjih zadragah ali pa večjih zadragah ia ki ae hočejo v tem tečaja temeljito teoretičao izobraziti; deloma ao pa tadi prosilci, ki želijo atopiti iz trgovskega oziroma kmetijakega staaa k zadražaiatvu kot aradaiki. Ravao za sledaje je potrebao, da se prej teoretičao poačijo o velikaaskem ia težavaem polja zadražaistva, kar jim je tudi v veliko korist. Razvea zadražaiatvo zadevajočih predmetov ae še tadi ače flje dotikajoči se predmeti, davčai ia zavarovalai predpisi, železfličae ia poatae zadeve, kmetijstvo itd., tako da aadi obisk tečaja marsikaj koriataega ia zaaimivega. Orehovo drevje ima največjo vrednost! — Med tem ko se je v časa par desetletij zvišala ceaa vsakej stvari, posebej se lesa, povzdigaila se je posebao se lesa orehovema. Za tem hodijo trgovci ia obetajo včasib lepe svote. Bog zaa, kam li gre to blago; aekteri pravijo za Bkopita" k vojaskiai paškam, dragi vae kaj dragega. Sploh bi bilo treba biti aaaim kmetom previdaim, da ga preveč po ceai ae oddajo, ker takaaega lesa — kakor kaže — bode čedalje bolj primaajkovalo. Treba bi bilo obeaem skrbeti za dober aarasčaj. Oreh raste že v mladoati precej aaglo, potem še v dobrih letiaah aekaj obrodi ia ko doaeže starost, ako ai pokvarjea ali pirav, ima svojo lepo vredaost. Ta ae ae ceai eDako dragema lesa, ampak akoraj trikrat ali se večkrat višje! — To ceao zaajo že aasimizarji, v trgoviai aa ptuje ae bode — akobode še kaj blaga — morda še dragače govorilo. Društvena naznanila. Veteranoi iz Ruš in okolice naznanjajo, da se bo dne 20. t. m vršila alovesna ustanovitev nVeteranskega društva". Ob 8. uri zjutraj naj se snidejo vsi veterani pri načelniku Franc Toplaku. Od tod idemo skupno k Blovesni sv. maši, katera se bo služila v ta namen ob pol 10. nri. Po sv. maši pa odkorakamo b gospodu Novaku, kjer se bo vršila veselica in kjer bo tudi skupni obed. Odbor ruških veterancev uljudno vabi vse brate veterane iz drugih krajev, da bi nas v prav obilnem števila obiskali. Ob enem se pa tudi prosi, da bi vsi uro priboda cafcelniku pravočasno naznanili. Za dobro poBtrežbo je preakrbljeno. Vatopnina za neude 40 v, za moža in ženo 60 v. — Odbor ruških veterancev. Ljutomerska podružnica sv. Cirila in Metoda se skrbno pripravlja, da v kratkem priredi s pomočjo drugih narodnib društev veliko narodno veaelico v prid družbe. Natančneji program objavimo pravočasno Pri Sv. Janžu na Dravskem polja priredi dijaštvo dne 20. avgnsta na senčnatem vrtu g. Sel-a ljudsko veselico. Vprizorila se bo veseloigra BZmešnjava nad zinešnjavo", igral bo domači tamburažki zbor in še marsikatera druga zabava ae bo nudila dobrodošlim gostom. Pridite v mnogobrojnem številu od blizu in daleč ter pokažite, da še dolgo ni zamrl narodni čut ob pritisku ^Štajerca", ki ima žalibog baš tnkaj precejšne število pristašev-zaslepljencev. Bralno društvo v Zavrču priredi dne 15. avguata na vrtu g. Vesonika igrokaz nEno uro doktor", tombolo za nabavo časnikov in poučnih kojig, potem petjc in prosta zabava. Pri veselici igra domača društvena godba. Začetek ob ;. uri popol. Posebna povabila se ne bodo razpoailjala. Rodoljubi, udeležite se te zanimive veselice v prav obihiem številu. Vabi vas uljudno odbor. Moškajnci pri Ptuju. Nameravani dijaški koncert v goBtilni Sok se vrai v nedeljo, dne 13. t. mes. ob 4. uri popol. Prireditev je namenjena v prid družbi 8v. Cirila in Metoda. Sv. Jurij ob Šiavnioi. ,,Mladeniška zveza" zbornje v nedeljo, dne 13. t. m. po večernicah v šoli. Na vzporedu je nadaljevalni govor o avstrijski nstavi ter raznoterosti. E obilni udeležbi vabi vodatvo. Bralno drnitvo v Pišecah vprizori v nedeljo, dne 27. avgusta narodno igro nDeseti brat". V alufc»ju zelo neugodnega vremena se vprizori ista v nedeljo, dne 3 septem. Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 13. avg. veselico v gostilni gosp. Petra Eureš popoldan ob 8. uri s pouinim gospodarskim govorom, tamburanjem in prosto zabavo. E obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Št. Jurij ob juž. žel TukajSna moška podružnica drožbe sv. Cirila in Metoda namerava prirediti ob priliki svojega letnega zborovanja in slavljenja 201etnice glavne družbe dne 20. a"g. lično vrtno veselico pri nCestnem Jožeku" v Vrbnem. Po zborovanju bo koncert in druga mnogovrstua zabava. Pri ti priliki bo prvikrat nastopil na novo sestavljen krepak mešan zbor, s kojim se bosta menjavala dva izvežbana tamburaška zbora. Med posameznimi točkami bo posebni odsek nudil obfcinstvu veliko zabave z razdeJjevanjem mnogovrstnih šaljivih in lepih dobitkov. Toliko izdamo za sedaj. Natančneji vzpored se naznani pravočasno. Bližnja društva pa uljudno prosimo, da se ozirajo na to prireditev, poaebno radi dobrega narodnega namena, da ne bo nepotrebne uničujoče konkurence, ampak da se pridružijo nam v najobilnejšem številu, podpiraje se medsebojno — pri akupnem narodnem delu pod geslum: nMal položi dar — domu na oltar!" — Odbor. Društvo »Gospodar" v Petrovčah priredi koncertno veselico o priliki javnega naatopa preosnovanega in pomnoženega društvenega tamburaškega zbora dne 13. avg. 1905, v prostorih gostilne Fr. Ježovnik v Petrovčah. Začetek ob 4. uri popol. Na veaelo svidenje ob zvonku tamburic vabi odbor. Vzpored: 1. M. pl. Farkaš BMladi vojaki", udarjajo tamburaši. 2. M pl. Farkaš nZa jedan časak", udarjajo tamburaši. 3. A. Medved nNaaa zvezda", poje mešan zbor. 4. M. pl. FarkaS nUBpomeni iz Berja", udarjajo tamburaši. 5. A. Jirka nLjubav vatrogasca", udarjajo tamburaši. 7. A. Foerster ,,Naae gore", poje mešan zbor. 8. M. pl. Farkaa nKošnica", udarjajo tamburaši. 9. M. pl. Farkaš nKraaotica", udarjajo tamburaši. )0. nPozdrav", poje mešan zbor. 11. Jirka nOpet u domovino", udarjajo tamburaši. 12. M. pl. Farkaš »Brzopolka", udarjajo tamburaši. Med poaameznimi točkami deklamacije in šaljivi brzojav. VBtopnina 60 v za osebo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Eozje in kozjan8ki okraj priredi v torek, dne 15. t. m. veselico z igro in petjem, srečolovom, šaljivo pošto itd. na vrtu g. Kranerja v St. Petru pod Sv. gorami. Začetek ob 3. uri popol. Dobiček je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda. — Odbor.