Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. relephone i CHclsea 3-1242 B—atcred »s Serud O— Matter September 2511». IMP »t the P—I Offlcg » New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. IA NKKAJ VF,f KOT NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" \\ PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (Izrzemil sobot, nedelj in praznikov). :: Čitajte, kar Vas zanima :: A I O. 24. — Stev. 24. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 4, 1941 — TOREK* 4 FEBRUARJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XL1X. EMCUA HOČE VRNITEV ILAVALA dmiral J. Darlan šel Pariz da se pogovori lede "sodelovanja" Xai>eto*t, ki traja meni Fran-1 •ijo in Nemčijo že 7 mesecev 'made, toda Francija bi bila je pondeljek do.sj>eIa do viška, mogoče tudi iztegnjena v voj- to je glavni zaupnik marš. Hen- no •ija Philippe Petaina, admiral Mean Darlan s posebn'm vla- Nemčija svojih zahtev sicer ni stavila v obliki ultimatuma, STRAJK PRI ALLIS-CHALMERS KOMPANUl V W1SCONSINU kom odpotoval v Pariz, da se toda ukrenila je marsikaj dru-s Hitlerjevim osebnim odpo-'&cga, kot n. pr. poostrila je odposlancem dogovori o 4'sode- 11e fbe na meji med zabodeno in tavanju'* med Francijo in nezasedeno Francijo; prikraj- Nemčijor kar Hitler zahteva. Poglavitna Hitlerjeva zahteva, glede katere ni mogoč noben kompromis, je, da je zopet sprejet v francoski kabinet v Vichyju Pierre Laval. Francosko časopisje v Parizu, ki seveda piše na zahtevo bala je določbe glede občevanja z vojnimi ujetniki in sploli vse doložbe premirja poostrila tako, da se mora Francija živo zavedati, da je premagana država in da je njena bodočnost v rokah Nemčije. Pariška radio poslaja je vče- Konci prejšnjega tedna ni bilo na stavkovni fronti opaziti nobenih posebnih uspehov. Stavka pri Allis-Chalmers v \Viscon«imi se nadaljuje z nezmanjšano ostrostjo. Unija je predlagala javno zborovanje, na katerem bi zastopniki delavcev in zastopniki kompani-je razpravljali o spornih zadevah. Pri tej priliki naj bi se vrš lo tudi glasovanje, ki bi pa ne bilo obvezno. Kom pan ija je predlog zavrnila. Pri Allis - Chalmers gre za to, če naj bo vse podjetje popolnoma organizirano ali ne. Kompanija ima za štirideset milijonov dolarjev vojnih naročil. Pri Harvester Company v ChVagu štrajka 6500 mož. Posredovalci si na vse načine prizadevajo pobotati obe stranki, kar se jim pa do konca prejšnjega tedna ni posrečilo. Fordova ponudba zavrnjena Ker se Fordova družba noče poko iCti določbam delavske postave, je vojni department zavrnil njeno ponud bo, dasi je bila najnižja. Vojni department je vprašal več avtomobilskih tvrdk, za kakšno ceno bi zgradile 11 tisoč- 781 armadnih truckov. Najnižjo ponudbo je stavila Ford Motor Company, pa navzlic temu ni dobila naročila, Tudi International Harvester Company ima za več milijonov dolarjev naročil. nemških oblasti, poroča, da je bila v Parizu postavljena nova organizacijo pod imenom Ras. ^emblement National Papula i-re, ki je nasprotna Petainovi v imemi Francije pod vod stvom Pierre Lavala, ki je poglavitni zagovornik "sodelova- raJ pogosto ostro napadala Konec sejzacijonalne^ a procesa Porota je oprostila zamorca, obtoženega zločina, zaradi katerega bi moral sedeti trideset let. l)ne 10. decembra je bila v Greenwich, Conn., 32 letna premožna Mrs. John K. St robbing sama v svojih sobanah. Njen mož je odpotoval nekam vlado v Vichyju, toda ni žalila maršal Petaina, pač pa je o-značila Lavala kot edinega moža, ki more v imenu Franci-* organizaciji Rassemblcme n t je vod.ti pogajanja z Nemci- po opravkih, njena služabni-Nacional in ki grozi vladi v jo in ki bi mogoče, ako ne bi bil ca je .^ja v prvem nadstro-Virliyju, da bo prevzela vlado izločen iz vlade, že mogoče du-ipjUf Klužabnični „10ž? 311etni segel, da bi bili vojni ujetniki zaniorec Joseph Spell' je bil pa ze izpuščeni. jv sosednjem mestu. Maršal Petain pa se je dol-; Naslednjega jutra so k ne-nja" z Nemčijo. jgo vstavljal nemškemu priti- kenin m]adeniu zdravniku VTčeraj se je Pierre Lava! s*ku. Prvič je nekoliko i>opu-pripeljal iz Pariza v Vichy v stil, ko se je lf». januarja na. spremstvu admirala Jeana'neki majhni železniški postaji Darlana, katerega je poslal blizu vojaške meje sestal z Lama rš. Petain v Pariz, da se do- j valom in je bil med njima "pogovori glede "sodelovanja" z ravna n nesporazum *\ Potekla Nemčijo. Ija val se je vrnil v Vichy | nobene odločitve, pod 44pokroviteljstvom" Nem- Vlak, ki je včeraj odpeljal čije, da bo zopet sprejet v ka- admirala Darlana v Pariz, je v o- kolici privedli Mrs. St rubbing, vso premočeno in živčno izčr-pano. Zdravniku in polici-stom je povedala naslednje: — Ko sem se sinoči kopala, sta dva tediia in še ni prišlo do' Je °'*Prl vra*a kopalnice zaniorec Joseph Spell in zahteval od mene denar. Ustrašila sem se ga in mu obljubila da-že od četrtka s i>olno paro ča- v kar hoce. On me je pri-kal na postaji v Vichvju. In «e j jel, nie vrgel na tla in me zlo-Francosko ministrstvo v Vi- celo večer prej je izgledalo, I rabil. To se je ti*to noč še tri-ehvju bo najbrže popolnoma. kot da vlak še ne bo tako hitra j ponovilo. Zjutraj me je preosnovano in vsa znamenja1 odpeljal. Pariško časopisje pa odpeljal z avtomobilom k re-kažejo, da bo dosedanji vnaniijje vedno lxdj ostro pisalo pro-| zervarju in me vrgel v vodo. ti Petainovi vladi in slednji* Komaj sem se rešila na drugi se je moral Petain odločiti, da pošlje svojega zastopnika v Par.z. In admiral Darlan se odpeljal. binet, vendar kaki lastnosti. se m znano, v ampak je bilo dano Fargo Motor Company v Detroitu. V razpisu je bilo izrecno poudarjeno, da bo naroč lo dano najnižjemu ponudniku, ki pa mora točno izpolnjevati določbe delavske postave. Za Fordom je bila najnižja ponudiba Fargo družbe, ki je dobila naročilo in bo zgradila trucke za 10 milijonov 208 ti-soč 128 dolarjev. -----———---| Organizirano delavstvo je nju ni nobenega govora in da Ponovno protestiralo proti ga je sama zavedla k nemoral- v,adl> k,>r Poverja Ford ne bo prepustil vlad>: avtomobilskih podjetij Izjava kongresnika Hoffmana, da namerava Ford prepustiti vladi svoja podjetja za en dolar letne najemnine, nima prave podlage. VE2BANJE NEMŠKIH VOJAKOV liemu dejanju. Če bi ga porotniki proglasi- kontrakte Ford Motor Company, katero sta označila Delavski urad in li krivim, bi ga sodnik najbrž neko »krožno sodišče kot obsodil na trideset let ječe. To tc,i">fo postave za narodne kazen namreč določa postava IavaJ° v "cvetličnjakih", ki >-.-Michigana, da bo prepustil nahajajo blizu Berlina in v vladi za en dolar letne najem- Turingi ji. nine vse svoje podjetja, ker: Poročevalec ll^ta l»ravi, a krši- se je naveličal neprestanih pr"- ve<" nikaka tajnost, da t' j de- poročil in ukazov, kako naj vežhanje vrši pod nadzor~tvor: -e jo i svoja podjetja upravlja. i polkovnika (ieorga T-hirm. • Willkie pozna angleške vojaške skrivnosti V sipremstvu nekaterih višjih častnikov s*r je poraženi republikanski kandidat Wendell AVillkie ogledal ob angleški obali tajno angleško orožj? in obrambne priprave. Časnikarji, ki so noč in daii v njegovi bližini, so morali ob tej priliki ostati v ozadju. minister Pierre-Ettienne Flan din, izločen iz kabineta. V splošnem pa bo poslovanje ministrstva v rokah treh ali štirih mož. Nemčija je prisilila povratek Lavala Očividno je, da je Nemčija jc Italjani v Eritreji se umikajo Boječ se, da jih bodo Angle- vstrajala pri hvoji zahtevi, da ži |>opoliionia obkolili, so se je Laval zopet sprejet v kaH>i-' Italjani zelo tiho umaknili iz net. In maršal Petain si je pri iBarentua v K rit rej i po strmih tem, da je vatregcl nemški za- jstezah čez skoro nedostopne htevi, izvolil manjše zlo, da gore v smeri proti Addi Ugri, ki leži ob cesti v Asmaro. Navzlic slabim potom pa so Angleži takoj pričeli zasledovati u-mikajočega se sovražnika. Pa tudi na drugem kraju fronte, namreč pri Agordatu se Italjani umikajo proti Čerenu v A-besmiji in tudi v Kenvji. obdrži državo in da vzdrži narodno ediustvo. Francosko brodovje ostane francosko Prodno je admiral Jean Darlan, ki je mornariški minister in vrhovni poveljnik fran- j _ co«kega brodovja, odpotoval v Povodrtji groze Pariz, je dovolil, da časopisi ^ objavijo naslelnjo njegovo iz- iIfl—*I*"rBBn javo: | Na Madžars*kem je zadnje "Francosko brodovje je in dni nenadno nastalo južno ostane francosko in bo branilo vreme, vsled česar se sneg na-sarno sobe in francosko drža- glo taja. Vode so narastle in vo proti vsakemu sovražniku.1mnogim krajem pretijo povo- breg. Par ur zatem so zamorca a-retirali. Včeraj je bil proti njemu končan proces. Porota, sestoječa iz šestih moških in šestih žensk, ga je razbremenila vsake krivde. Njegov zagovornik je namreč prepričal porotnike, da Mrs. Strubbing ne govori resnice, da o posilje- Nečloveško ravnanje w 1 •• s šolarji Državna civilno - služl>ena komisija je izročila sodišču col. Raymonda W. Comlw, su-perintendenta industrija In e šole, ki je učence kaznoval s tem, da jih je dal v vlažni kleti do golega sleči, jih vkleniti in pretepati. Fantje . Se prej je dobila Ford Mo-' produkcijske uprave. Tod a čevljev dolg! in 1l'u r,>v; tor Company naročilo za 4 jevanju v gorah in pn>«*a\i in l^i i ^ mnojri učitelji so bili opa/o - napraviti kakšen dolar, ne bo .. , . valci, dwleljeni ltaljan-ki ar- madi v Afriki. pač morali pok lati svojo živino. Mladini je priporočil piti več mleka in manj čaja. Kako velike bodo racije čaja, se zaenkrat še ne ve. — Irski, — je rekel de Valera, — preti nenehoma nevarnost vojaškega napada. Ta nevarnost bo ponehala šele s povratkom miru v Evropi. V \*e!iki nevarnosti je pa tudi irsko gospodarstvo. Vojskujoče se države blokirajo druga drugo, in vs-led te blokade je Irska ločena od ostalega sveta. 2 besedami "Irska mora biti pripravljena na najhujše!" je zaključil de Valera svoj govor. pripeljati Angliji kakšno pomoč, je odvrnil, da je bil bas takrat njegov rojstni dan ter da ni Hitlerjevega govora u-tegnil niti poslušati niti brati. i— Govor je bil vendar za vaš ro>tni dan, — je pripomnil neki časnikar. — Mi je jako žal, — se je nasmehnil predsednik, — nisem tja. Če bi pa slučajno dane? odstopil kot predsednik Ford —————^- Motor Company, bi b la to iz- stavo in red ter za nemoli-n redno velika pridobitev za po- kolektivno barantanja. OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA IN INOZEMC1 Inozemci, katerim je prvi papir prepedeL so podvrženi vojaški službi. — Istotako tudi i no zemci, ki so po J 6. oktobru I 940 dobili prvi papir. „ „ , , .. . Dne 16. oktobra so se mora l namreč se razvil vseh daril, reffistrirati za voja.;ko 8,u_ pa jim jc prepadel, in pa ino- ki so nn jih poslali. žbo v Ameriki prebivajoči!zenici, ki so dob li prvi držav- moški, stari od 21 clo 3K let. Ijanski papir ih« li;. oktobru Ko je bila ta odredba izda- lanskega leta, lorej din-vu na, so dobivali razni uradi, pa registracije. V Moški so v teku velikan- tudi časopisi nešteto vprašanj. Važno je pa tudi to: ske priprave za proslavo 60. j če se morajo registrirati tudi — Inozemci, ki imajo pr i rojstnega dne maršala Kle-| inozemci. Urad za registracijo papir in so poklicani v vojaška mentija Vorošilova, ki ima kot'je moral ponovno poudariti, da \ službo, bodo dobivali i.Ia- Vorošilova proslava predsednik oibranrfme komisije |w>d svojo oblastjo vse veje sovjetske obrambe. V proslavo njegovega roj- inozemci niso izvzeti. |čo kakor njihovi tovariši, Marsikateri inozemec, ki se riški državljani. i me Postava določa, da z denarjem, ki je namenjen za voja- je registriral, se je tolažil: — Mene ne bodo -vzeli. Nisem _ __________ stnega dneva so razstavljene J namreč ameriški državljan, in št v o, ne "sme biti plačan nihčt. slike, ki kažejo obrambo sov- jmoj prvi papir, ki sem ga do- ki ni ameriški državljan. "Selective jetske Rusije in nek zklada- te!j je tudi zložil "Vorošilovo koračnico." V priznanje za njegove zasluge je Bevolucjonarni muzej bil pred leti, ni več veljaven. Tolažili so se pa prezgodaj. Te dni je bilo namerč uradno naznanjeno, da bodo morali v slučaju potrebe za leto dni v celo posvetil eno «otoo sporni-1 vojaško kempo tudi tisti ino-nu na maršala. Vorošilova, Jzemci, ki so imeli prvi papir, Odvetniki "Selective Service" in vojnega depart men t a pa tozadevno odredbo tako tolmačijo, da ®o do vojaške plače upravičeni tudi inozemci, ki nameravajo ostati ameriški državljani. -'A. f3Ii4 9 JI A BO D A" — New York Tuesday, February 4, 1941 VSTANOVLJEN L. 1898 GLAS NARODA" (▲ Corporation). J. Lopate. See. — Piece of beelet— ot the of above officer«: 216 WEST 18th BTBEKT, NEW YORK. N. X. 48th Year Zcarlj H erar daj except Saturdays, Sunday* Holidays. Adeertlaenat on Xa oeio leto velja liet aa Ameriko la Kanado 96.— ; aa pol leta IS.— ; Mrt leta |LM. — Ke New York aa celo leto f7.—; aa pol leta $8.80. to m celo leto 97.— ; aa pol leta $3.60. Uiaa varoda" lahaja Taakl dan Izrsemii aobot. nedelj tn praznikov. "tfl tt NAMDV SI« WEST 18th mill, NEW YOBK, N. Y. 8—1X48 Primorske Vesti VZROKI MUSSOLINUEVIH PORAZOV Pred loti jo imela laška infantorija prav po^ebon paradni korak. Bersaljeri, alpini in arditi*—ta cvot Mnssolinijeve armade—ni^o stopali umor jo no tor udarjali podplati ob tla, pač pa so naglo hodili, skoro tokli. Ko je bil Hitler meseca maja li>38 prvič v Rimu, mu je Mussolini ve« ponosen razkazoval svojo armado. Hitler je začudeno glodal toku podol»en korak ter broz obzirno rekel svojemu kanieradu: — Najbolje storite, če to odpravite. Ob i>ogledu na vaše vojake dobi gledalec vtis*, da beže... To ni bila šala, pav pa pošteno Hitlerjevo mnenje o vrednosti laske armade. Tri mesece prej je bil pri Hitlerju v Berchtesgadenu av-Ftrijski zvezni kancler SohDachnigg ter mu dejal, da se Avstrija v vseh ozirih zanaša na pomoč Italije. — Od (Mussolinija se nadato pomoči? — se je mu porogljivo nasmehnil Hitler. — Če bi se jaz pojavil s stotisoč možmi na Brennerju, bi so vsa laška armada spustila v beg in bi prav do Napolja bežala. Pozneje je žarel Mussolini v vseh ozirih Hitlerja posnemati. Po nemškem uzorcu je skušal ustvariti živ vojni »troj, kar mu pa ni uspelo. Fašizem namreč z vsem svojim terorjem ni mogel predrugačiti narave italijanskega naroda. Italijanski narod namreč ni bojevit; nikdar ni bij in nikdar ne bo. Najboljši dokaz temu je svetovna vojna. Lahi so na Soči vprizorili dvanajst ofenziv, pa niso mogli prodreti avstrijske fronte. Njihova trinajsta ofenziva se je končala s strahovitim porazom pri Kobaridu. Povprečni Italijan jo preveč mestni človek, da bi moge! preleviti v pravega vojaka. Res je, da se bavi s-koro polovica lahkega prebivalstva m poljedelstvom, toda velika večina laških kmetov živi. v občinah, ki imajo od dva do dvajset tisofč prebivalcev. To pomeni, da so bolj meščani kakor pa kmeti. Samo osem odstotkov laškega naroda živi v izrazitih vafteh. Toda laške "veh" so vse nekaj drugega kot so napri-iner jugoslovanske, nemške ali francoske. Celo najmanjša naselja so nekakšna majhna mesteca, povečini oodana od srednjeveških stolpov in zidov. Vaščani so smatrajo bolj za meščane kot pa za kmete. Sredi najmanjše vaaice je "piazza" (trg), kjer je središče javnega življenja. Meščansko življenje smatra Lah za vi<šek civilizacije in ju predpogoj kulture. "Mussolini je nastopil proti tej "mehkužnosti" in sku-•al »režeti narod z vojaškim duhom, kar se pa ni posrečilo. P' pi "nemii Italijanu namreč ni mogoče dopovedati, da bi bin toprvj, strojnice, letala in tanki važnejši kot so pa stoletja staiii tradicije. Mussolini je sicer oblekel laški narod v črne srajce, ni ga pa mogel militarizirati, to se pravi, da mu ni mogel du-Ševnosti spremeniti. Tega niso pokazali samo težki porazi na Grškem in v Albaniji, ampak se je to izkazalo že prej, na Španskem in v AJbesiniji. Cc mu je uspelo zavzeti Abesinijo, nista igrali pri zavzetju hrabrost in bojaželjnost nobene vloge. Zavzetje Abe-rnije so omogočili italijanski tehniki, inžinirji in gradilci cest. Na Grškem in v A Umni ji se je pokazalo, da današnji Lahi niso nič večji junaki ko so bili njihovi predniki pred Kobaridom, ]>oleg tega pa tudi njihovo orožje ni primerno. Oseinton*ki tanki se nifco obnesli, istotako tudi ne težka ar-tilcrija. Mussolini je ol> vsaki priliki opeval ponosno italijansko zračno eilo, katera se je pa tudi izjalovila. Najboljša letala laško zračne sile so češka, ki jih je po zavzetju in ople njenju Češke podaril Hitler Mussoliniju. Domači izdelki so zastareli, z izjemo modernega tipa (Savoia-Machetti- 200), ki pa ni primere za obran^bo. Angleškim letalom in zmožnostim angleških letalcev, italijanska zračna sila nikakor ni kos. Tekom abesinske vojne je bilo dosti slišati o "junaštvih" tMussolinijevih sinov Vittorija in Bruna ter njegovega zeta Ciana, ki so metali bombe na zfoegane Abesince. Ciano se ne udeležuje -bojev proti Grkom, o Vittoriju in Brunu je bilo pa tekom sedanje kampanje le enkrat slišati. Ko »ta te nekoč pred meseci dodobra prepričala, da ni v bližini angleških letalcev, sta vrgla nekaj boirtb na Solun. Več denarja za WFA 14 LET JEČE. !Pred goriško porota je bila pred dnevi razprava proti Ev-genu Valontinčiču, rojenemju leta 1912 na Vrhu nad Kanalom. Vah-ntinčič, ki je močno čudaške naravi, se je zagledal v 20 letno Milko Bertot z Vrha in jo zasledoval in nadlegovali s svojo ljnfbeznijo. Milka ga ni marala in je večkrat zavrnila n.ieigovo snubljenje. Dne 20. oktobra lanskega leta ji* pričel na njen dom in ji zopet ponujal svojo ljubezen. oK ga je zopet odibila. je zadivjal, potegnil revolver in jo ustrelil v pr>a. Krogla k sreči ni ranila nobenih življenjsko važnih dolov in je Milka v nekaj tednih ozdravila. Nasilni ljubum-eo je po svojem zločinu zbežal, prej je pa še oddal strel na Milkinega brata, katerega je prvi pok priklical na kraj nesreče. Vise iskanje in stikanje orožnikov je ostalo brezuspešno. Dolge mesece -e je klatil po kanalskih hribih, ljudje qp ga večkrat srečava!i, roki pravice se je pa znal vedno umakniti in 7irikri ti. Zadnje mesece so govorice o njem potihnile in je bržčas zapusti1! domače krajo. Razprava pred goriško poroto se je izvedla v njegovi odsotnosti. Po zaslišanju nekaterih prič, so obravnavo kmalu zaključili. Valentinčič je bil zaradi nameravanega dvojnega uboj-tva obsojen na 14 let in G mesecev iočo. Deževje je lani pridelek kron> I ntož, da bi videl svojo hčerko, pirja močno zmaličilo in ga ne Med njim in žimo je prišlo kma-)odo mogli prodati toliko kot lu lov. Na zadnjo je prišlo v Monakovem do težkih dijaških izgredov, i7#'zavoljo katerih so v februarju Pred sto leti je prišla Vzhodne Indije pksalka Lola 1zaprli vseučilišče. Tedaj Montez v Evropo, kjer je po- k odpor med ljudstvom dose- stala ljubavnica in politična svetovalka bavarskega kralja Ludovika I. Zgodovina pozna malo žensk ki bi bile imele na kronane gla- gol vrhunec. Prjulo jo do viharne revolucije in marca meseca 1R4£ jo moral kralj, čeprav s t žkim srcem, privoliti, da se plesalka odstrani. S tem pa ni ima amonicijo (policijsko nad- ne vedo povedati niti, da bi so zorstvo) in bi moral biti ob aveniariji na domačem stanovanju. "Kako da hodite še tu okrog in ni-te že doma?" so ga pobarali nadležni možje posta- njihovi stari ari prastari starši sj>onyinjali pokojiališča. ali da bi bili pripovedovali, da so ga ponmili njihovi predniki. Zapiskov o tem tudi ni. Vaška ve tako usoden vpliv kakor ta mogel rešiti več svojega presto-Škotinja. ki so jo imenovali |1a in še mesec je moral v "bavarsko Pompadourko." jkorist svojega sina odstopiti. Rodila se ji 1820, v Monro-euMontez je potem odpoto-na Škotskem kot nezakonska vala v Ameriko, kjer jr nasto- ve. "Saj sem doma!" — "Na podružnica sv. Petra ima letni-vaušont domu?" — "Seveda! Sedaj stanujem v tem protiletalskem zaklonišču." Agenti so se mu nasmehnili in ga povabili na policijo. Njegove noge so bile pa močno negotove in se je precej majal, ko so gn vzeli v sredo. Oči vidno je bil globoko pogledal v kozarec in v svoji vinski sreči poza'bil na predfpi-sano uro in na avemarijo. Po nekaj dneh je stal pred sodnikom. f^vrto je zanikal, da oni dan ni bil v rožcah. Pomagalo mu ni veliko. Dobil je pet mesecev. Sedaj bo lahko v varnem zaklonišču tržaškega ko-ronerja premišljeval, kako varljiva je sreča, ki jo prinaša rajna kapljica. . eo 1773. O njeni gradnji ljudje ši/ pripovedujejo, a o pokopališču nič. Ni verjetno, da bi bili pokopavali tu še po tem letu, temveč samo prej in najbrž mnogo prej, ker bi sicer najbrž kaj ukrenili za stran človeških ostaiikov oziroma bi ohranil pom in, da so cerkev zgradili na pn j-njem pokopališču. Razen kosti so našli še železno podkev, kakor jih nosijo ni«oški hči nekega častnika Gilberta in neke Kreolke. Vzgojili so jo v nekem dekliškem zavodu v Ba-tliu. 1837 se je poročila s poročnikom Jamesom, ki mu je kmalu sledila v Vzhodno Indijo. Že jeseni 1840 je zapustila svojega moža in vrnila v Evropo. V Paiizu si je nadela ime Lola Montez in jo potem kot "španska plesalka" prepotovala vso celino. Njeni spori z nemfcko in rusko policijo in številni dvoboji, ki so se vršili zavoljo nje, so jo obdali z ol»stretjo ne-odoljive. skrivnostne ženske. Na zadnje pa so jo skoraj povsod izgnali. Leta 184*1 je prišla a* Mona-kovo. kjer si je znala kmalu priddbiti naklonjenost kralja Ludovika. Postala ic njegova ljuibavnica in svetovalka, a s svojim ekstravagantnim nasto- pala v gledaliških igrali in so še trikrat poročila. 20. junija 1861 je umrla v New Yorku v največji bedi. Scalisu so navrgli tri in pol leta Lani je bil obsojen na ječo od 10 do 20 let George Scalis'e, bivši predsednik Building Service Eniplcjvee* unije (AFL.) V četrtek ga je pa obsodil zvezni sodnik Byers v Brooklynu še na tri in pol leta, ker ni plačal dohodninskega davka. Scalise je poneveril iz linijske blagajne več tisoč dolarjev ter jo znal pri tem tako spretno ravnati, tla so mu šele po letih prišli na sled. določijo tega ali onega: — Ti pa |»oročaj, kje in kdaj bo veselica, kakšne dobrote čakajo udeležence, in naj ne i»ozarbijo priti rojaki polnoštevilno od blizn in daleč. Lepo sestavi, saj morajo sprejeti, ker si na- j ročni k. Tako so glasi sklep. Dopis je napami, odposlan in objavljen. Ljudje berejo in pridejo. V j največ slučajih naredi društvo par defetakov dobička, in zadeva je v redu. Kaj ima list. ki jo objavil brezplačno reklamo, od tega! Dobička nol>enega, pač pa kvečjemu zmerjanje, če se je v dopis (ponavadi |»o dopisnikovi krivdi) vrnila kakšna pomota. — Slovenci smo! Naša dolžnost jo držati skupaj in drug drugega podpirati! Zal, da je to lepo geslo le na jeziku in papirju, praktično je pa le redko uveljavljeno. Tisti slovenski listi, ki jim ne pokrivajo stroškov razne zveze in jed note, ter se ne vzdržujejo z milodari, bi jejo težko borbo za obstanek. Ali bi bilo kaj narobe, če bi društvo, ki v dopisih oznanja in priporoča >vojo prereditve žrtvovalo 'tri ali štiri dolarje za pošten in viden oglas ' Slovenska društva v New Yorku, Little Falls (in zadnji ča> tudi |K) nekaterih drugih naselbinah )odrajtajo brez kika-nja ta narodni davek, (ločim drugim niti na mar no [»ride izpolnitev te zares narodne dolžnosti. Pa še nekaj drugega sem hotel omeniti. Skoro vsaka tretja slovenska naselbina ima -svoj društveni oziroma narodni dom, postavljen s prispevki društvenih članov. Dom je sredi-š č e društvenega življenja. Društven i ki >o v njem res kakor doma, in če je ob konen leta kaj dobička, si ga razdelc med seboj. Rojaki po naselbinah, kjer ti i Predsednik Roosevelt je prosil kongre4, naj dovoli« Works Project Administration za raz« med 1. marcem in 30. V Hjfi junijem 375 milijonov dolarjev. Prejšnji kongres je dovolil v ta namen do 1. marca 975 milijonov 65(J tiso« dolarjev. STRŽISČE POD ČRNO PRSTJO. Visoko v rebri Črne prsti živijo prav mirno in v gospodarskem pogkdu ne gre slaibo. Po slemenu ponosne gore teče državna meja. To prinese v planinske kraje še precej življenja. (^ez polet ie so se na primer v dkolici CVne prsti in po pobočjih vršile vojaške vaje. Ker je bilo vojaštvo ljubeznivo in lepo disciplinirano, so se dobro s prebivalstvom razumeli in se nihče ni pritoževal. » 'Letina je (bila lanskega leta primerno dobra. Žita so pridelali še precej, vendar pa nekoliko manj kot predlanskim, a]do pa je pobralo grdo vreme; želi so rrted nalivi in so se bali, da se bo potem v kozolcih sparilo in pokvarilo. Velik blagoslov za ta kraj je krompir, katerega veliko porabijo doma, a ga mnogo prodajo tudi za seme* Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SIVALRE — izurjene dobe delo pri moskib klobukih. Zglasite se ipri: KRAFT HAT COMPANY 440 LAFAYETTE ST. NEW YORK, W. Y. (2*)J NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA I Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 r Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657r59 S. Lawndale Ave.. CKicagou IlL RAZBORITI OTROCI NISO VEDNO DOBRI UČENCI. V Združenih državah so raziskovali zakaj so razboriti o-troci včasih odlični, včasih pa zelo >l»bi učenci. Opazovanja so se vršila na dveh različnih mestih. Državni učiteljski seminar v Kentucky je opazoval okrog 4500 šolskih otrok, najinteli-gentnejših izmed vsili, kar jih v tej državi zahaja v šole, drča Agnes Conk I i nova z ne\vyor-škega mestnega vseučilišča pa je tem temeljiteje opazovala samo 87 otrok. Obe sporedni raziskavi sta dali v splošnem isti uspeli. iPri dobrih učencih so ugotovili več zanesljivosti, izvirnosti samezaupanja in volje do znanja, po dragi strani pa je videti, da imajo domače razmere zelo velik vplliv na uspehe v šoli. Spori med očetom in materjo, način vzgoje, v mmo-gili primerih osebnost matere, a tudi neprimerni prijatelji in tovariši pri igri imajo za posledico. da sicer nadarjeni otroci v šoli zaostajajo. Kaže pa, da -šola sama ne more doseči usjpeliov proti takšnim družinskim vplivom. Posebno značilno je, da so m?d zaostalimi o-troci tisti najbolj zaostajali, ki so bili najbolj nadarjeni. SIVALKE — za zelo fine ženske klobuke v svetli delavnici in za dolgo sezono dobe delo pri: BERWICK HATS 54 W. 39th STREET NEW YORK, N. T. društvenega doma. so glede ve-seličnih prostorov odvisni od tujcev ali pa od salonarja slovenske narodnosti. Tak salo nar jim z veseljem odstopi prostor brezplačno, dobro vedoč, da se mu bo izplačalo, kajti kar bodo udeleženci zapili in zajedli, ne bo šlo v narodni, to je v splošni, pač pa v njegov privatni žep. V takem -»lučaju društvo nima drugih dohodkov kot vstopnino in pa kar skupijo članice s prodajo rož. razglednic za šaljivo pošto, pomaranč, krofov itd., kar seveda lii dosti. Veselica oz. prireditev v iroMil-ni, če jo dobro obokana, prinese društvu nekaj, nekaj pa gostilničarju. Gostilničarju ponavadi dosti več kakor pa društvu. Društvo mora plačati godbo, vabila in še marsi-kakšno drugo stvar. Gostilničar nima nobenih stroškov, par pa dobiček pri vsem, kar pro da. Če objavi slovenski IKt ogla-s za veselico, objavi v zvezi z oglasom še dosti brezplačne reklame in pri|x>more društvu iu gostilničarju k uspehu. Nekatera slovenska društva to vpoštevajo in prireditve oglašajo. Noben gostilničar se pa še ni dosedaj zdramil in rekel: — Ker mi je li»t pomagal napolniti prostore, bom pa še jaz sempatani oglasil v njem svoje podjetje. Nak, doslej se to še ni zgodilo. Mogoče »e šele bo. ■oiiifllai...... Tuesday, February 4, 194 [ SLOVENSKE KNJIGE A KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . {Finzgar) m slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — $2— ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c AGITATOR Spisal Juki KrnuiiU (!*> at rit ni.) Juuko KtTMiik je | «»!«-# Jurčiča najbolj Eustu 1n |»riljul»-Ueo slovenski itimitelj. kur jili Je iivelo v drujri |K>lovici tlr-vftuajttliK« «ti»U*tja. KJcgongl "Agitatorja" bo »leliertii či~ lal s uMtkuiu. Cena $ I.— GREŠNIK LENART Spinal Ivan Cankar. (114 strani.) Kilo najboljših del tiasega pisatelja. v katerem se prml-Mtavlja kot iztioren iM«Enaralw otroške duSe. Cena $ 1.— HUBERT Spinal raul Keller. Buuao ix lovskega tuljenja. cena $ l.— IGRALEC Spisal F. M. Dostojevski <2«3 strani.) Slavni nmki pisatelj Je v tej povesti klaaično opiaai igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, [Kwkufia na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in posablja. toda straat do i-grauja ga nikdar ne inlm*. Cena 75c IDIOT Spisal F. M. Dostojevski w TRI KN#H*E—NAD »»i* mladeniča, ki je imel te v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je Siva-hen in ne utruja kot nekateri drugi romani Dostojevske-ga. Cena $2.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL Spisal Jakob Aleftevec. TKI KNJIGE po 15$. 1M In 114 utranl. Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in ilvljenje kmetskegt* fanta, ki so ga sta' riflt poslali v Kole, kjer se je vzdrSevsl s lastnimi sredstvi ter sdaj laij«, sdaj težje, lesel od iole do fiole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. 01» čitanju se bo moral čltatelj večkrat od *rca nasmejati. Cena $1.50 VSI TRUE _____________.... $LM JERNAC ZMAGOVAC Poljaki 41 ta mani. j« to- cena $1.— JOŽKO JCTUC komiki Slovtaoc aelo ja-aaoimlvo poplaaje kivljo-II radar J« v. KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street . New York City LISTKI Spisal Ksavar Meško. < 1-14 strani.) Cena 7Oc MOJE ŽIVLJENJE Spisiil IVAN CANKAR Najboljši »loveuski pripovnlnik in /tisa tel j je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. (1JU strani.) Cena 75c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ DENARJA Spisal Phillips Oppenheim. (92 strani.) Do skrajnosti na i te t roman iz modernega življenja. Oppeti* heim je znani angleški roma-001 listi- i»oznan j>o celem svetu. Cena 75c MOŽJE Spisal Emerson Hugh. (200 strani, j Zanimivo delo, ki ho ugajalo vsakemu čltatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. Cena $1.50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Ka«. <117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel a svojim romanom — "Gruntom." Cena 85c MORSKI RAZBOJNIK Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu čitatelja oživa romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Vite-štvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena 85c NADEŽNA NIKOLAJI! VNA Spisal V. M. Gariin. (112 strani.) Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. Cena 30c NOVA EROTIKA Splaal Ivan Rozman. (115 strani.) — Trdo vezano. Knjiga vsebuje "miški", ki so se rodile v človeku v prvih le-tlb svetovne vojne. • * Cena 70c NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIEN'KIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobleske-ga nad Turki pri Hotiuu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, jmmI katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OGENJ Spisal Henry Barhusse. (li-"!! strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je llarbusee je mogel napisati tako knjigo. Cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pi-satelj |K>pl-suje čudovit svet med žarkostjo južnega solnt-a in senco hladne aeverne noči. cena $ 1.— POD SVOBODNIM SOLNCEM Spisal Frane S. Finžgar. (2 zvezka: 300 in JMW strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencev. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena $4.— ŠALJIVI SLOVENEC Založil Anton Brezovnik Zbirka najboljših kratkočasili«* iz vseh stanov. — 2I>2 strani. Cena 50c SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Stan »sta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne Slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo poplsnje življenje na deiell. cena $1.75 TISOČ IN ENA NOČ s slikami, velika isdaja. Broširane. 3 knjige. Cena $3.25 TOLMINCI Spisal Ivan Pregelj Ko je postala pest goeiioske le 1 retefcka in pretrila, so se Tol-minci spuntali. V Gorico so šli oboroženi in s vilami in čepel. "In galjotu vile v vamp!" je bilo njihovo geslo. Toda punt ni uspel. Cena $1.50 TARZANOVE ŽIVALI Spisal Edgar Burroughs (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je »nov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnosti ▼štvL Cena 85c UMIRAJOČE DUŠE Spisal lika Vašte. (220 strani.) Itoman iz stare Ljubljane. — Značaji so izrazito opisani, i-stotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je is »večin i znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo jia hoče j>o-znati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne 1k> mu žal. Cena $2.50 V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in še živeči slovenski pesnik podaja s to zbirko eofiet nekaj umotvorov, pesmi so posvečene njegovi ženi Ani. cena $ I.— V ROBSTVU Spisal Ivan Matirif. (255 strani.) Ivan Slatičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, amimk zna tudi vse pretresljivo opisati. Cena $1.25 ZADNJA PRAVDA Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češči* ne. Ob čitanju se či ta tel j vži-vi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena 85c ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih. cena $1.25 ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLt Poznani slovenski pisatelj .•nam v tej knjigi t><*)nj& zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ I.— ZNANCI Spisal RADO MURNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti * in orlaL" cena $1.25 ZADNJA NA GRMADI Spisal Franc Jaklič. (268 strani,) Tudi dolenjska Ribnica je i-mela svoj čarovniškl proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznova* nje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena $1.— ŽIVI VIRI Samo knjige, Id to posebej označene, to v platnu- Druge to v pre- prosti vezavi. Splaal Ivan Blatiti«. (411 strani. — Trdo vezano.) NajznamitejSe delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo krat vsaki knjižnici in vsak jo bo či-tal a zanimanjem. Cena$2.- KRIŽARJI 1. in II. zvezek. ZGODOVINSKI ROMANI svelovnoznanega poljskega romanepisra: HENRIKA SIENKIEWICZA Cena $3.75 | SPISI JOSIP JURČIČA I. ZVEZEK: I'vod : Xarotlne pravljiee in pripovedk«-; Spomini na deda : Jurij Ko/Jak: Jesenska noč med slovenskimi i*»lharji; iMuien: l»va prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kobila; Tihotapec: Vr-ban Smukova ženitev; Klo-šterski žoluir; Grad Rojinje; Golida. III. ZVEZEK: lH-seti brat: Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad; Hči mestnega sodnika : Kozlovska sodba v Višnji gori; Dva brata. V. ZVEZEK: Sosedov sin ; Sin kmetskega cesarja: Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: I»r. Z«d»er: Tugomer. VII. ZVEZEK: L*>pa Vida; Pipa tobaka: Moč in pravica: V vojni krajini; Pravda meti bratoma. VIII. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah; Bojim se te; Črtica iz življenja IM>Iitičnega agitatorja: Telečja pečenka : Šest parov klobas: Po tobaku smrdiš: Ženitev iz nevo-ilčljivosti; Spomini starega Sloven<-a Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovujači; Kako je Kolarjer Peter pokoro delal, ko je krompir kradel; Ponarejeni bankovci. X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. Vsak zvezek $1.50 10 zvezkov ... $ 10.— ROMANI Karo! Maya V PLATNU VEZ BELA REKA C24 strani, s slikami. Vsebina: Dvojnik; Pred vajnim sodi* f»čeni; Ob Uruguaju; Črez mejo. $2.00 DOLINA SMRTI il. Z služil po-šleni vsakdanji kruh. Katlar jc pa zmanjkalo za popravilo «karp<*t in če za sjilave ni bilo prave vode, jo pa posedal pri Poloaei in ji zaljubljeno zrl v njene dkro^Ie, kakor češnje črne oči. "Ta ali pa nobena," je odločil jk> stari častitljivi navadi vseli zaljubljencev. Kako čedno dekle je! Kako lepo vitko postavo ima! Kako prijazno se nun vedno smehlja, katlar pride v vas! Kdo bi i ne zaželel take ljubke božjt >tvarce za družico in spremljevalko na t rn je veti t potu našega življenja? (Wjar Xaee je obračal, l jubi Bo«r in natakarica Polona sta na obrnila. Kar čez noč je treščilo: Polonca jc odpovedala službo. Tn nekaj tednov pozneje se je poročila z Aret-ljarjeviirt Tomažem. lAli j«* kaj slutila, kakšno neizmerno bol in žalost je napravila starenru vasovalcu? Rb d in shu jšan ji» taval po .samotnih stezicah, in kadar jc -lučajno zašel med ljudi, jc vzdihova : *4 Men i ni več živeti! I »osel-sns bom naredil. '"Kakšna jioša-i j«- pa to?" so se zal; robota I i v;i.ščanje. on jim pa -tvarno >trokovnjaško ■ nzložil: "Vznmeš flinto-forderladeri-<*o. vsuj< š v cev >uiodnika in . pra nabi.utš s pretlivoiu. ] »o t eni piilijes votle.M Oovoril je mirno. kakor da jim prip«»ve«lu.ie recept iz "kuhariec." Xolwne podrobnosti ni izpu-til. Se tisto jo omenil, da j" treba se-zuti čevelj in sprožiti s palcem jcžrček. "Zdaj veste, kaj jo boselsus.* To grdo spakedrauko je izgovori.' tako smešno, da >e ira je pri priči prijelo ime: Bosol-sus. Vsa dolina gn jo odslej poznala samo pod tem priimkom. — Skoraj sleherna vas ima svojega Kočama, mešetarjsi. ^ki ooinfasra sklopati zakone in dola ljudi nesrečne. Tudi Kačja vas ga j .- i molji. T^iliov Pope so mu rekli. ("Kaj si prismojen, da so boš streljal radi babnice!" ga jo nabrulil. "Deset na vsak prst jih doibi.š, če lo hočeš. Zato ti pravim: oženi se! lini prejo, tem! boljo. S tem boš nezvesti Poloni stresel žerjavico na glavo. Zdaj se ti na tihem smehlja. Tlahaha. kako ga grize moja poroka! Ko bo pa videla, kako naglo >i jo pozabil, bo jokala krvave solze. Poznami ženske nuilie!" Toliko časa mu je prigovarjal in si žulil jezik, da je postal Nacek mehak in je (privolil, da pojdeta prihodnji torek v sosedno faro na oglede. Sicer je ros še nekaj časa omečeval, da so jo strahovito postaral, da ni več za ženitev. toda Lahov Pope mu je prepričevalno spod-bil vse ponHislcke. Viprasal je čevljarja. "Ali še moreš pre-grr/.niti kislo mleko?" "Morem," jo odgovoril. '"VitliŠ. dokler kislo mleko lahko pregrizneš, toliko časa si še vedno sposoben za ženitev." "Strašna bogat ija je pri K' otarjn." je hvallil, ko sta si 1« pega jasnega jutra rosi In čevlje po sveže pokosenih travnikih proti Dcibelenra hribu. "Mlatla res ni več vdova Marjeta." je počasi pripravljal najnovejšo žrtev na usodni skok v zakonski jarem. "Je pa še vedno prav čednega života. Veselje boš imel z njo. Škoda, da na levo nogo nekoliko Šopa." •"Jaz pa na desno,** se je sko-1 raj razveselil Xacek. "Da le nima kakega cesarskega tad-la!" "Xa eno oko je slepa to ti moram še povedati, da ne bos rekel, da -i kup'i"l mačko v vre- ši " *"Skpa?" se je ustrašil čevljar. "]>otem se kar vrniva! Prcaiiehko srce iiitam: smilila bi se mi!" "(Saj je tudi usmiljenja vredna, ta uboga ženska kost. anv pak vračala se -zda j ne bova, ko -va že tako daleč. Misli-Š, da se boni zastonj preoblačil in kar tako Španciral po božj:-m svetu? Meni verjemi, da je zmerom bolje, če žena nima. prdbistrih oči. Marsikaj bos lažje utajil/* fKo sta prisopihala vrli hriba. >ta si prižgala cigaro, kakor se sp že kdaj odtajal. S»» ni dolgo, ko sem videl Marjeto v trgu: pred p-alaeo. kjer počivajo njeni jur-čki. je stala in pritiskala uho na odvodni žleb. Poslušam. — je reW'a. kako mi teko obresti." Se pr deu jo otožni snubač u-tegnil odgovoriti, je "Kocal" že stiskal vdovi Marjeti uvelo roko. Presneta babnica. kakšne arenije pa jemlješ, da si vedno mlajša!'* Vos razočaran -e jc ubogi Xacek -klonil do mošetarjeviii llši'S. **Xe brun se ženil! — Reci ji, da prašičke kupujeva!" ^4Kaj bi - tako tiho govoril.'* so je hue dežnice, ki je za cofa rasti pod nekim skladiščem. Da bi prišla do svetlobe, je ta goba predrla cm debela asfaltna tla, ki so bila stara komaj tri leta. Seveda je pod tla prišla vlaga, ki je podžgala rast gobe. A D V F. R I I S E m #'GLAS NARODA" 4,U LAS N i B O D 1" - New Tori Tuesday, February 4, 1941 VSTANOVLJEN L. 1» ■■■■■■■■■■■■■■■■■■i^^ "i"ir........iii1 iiiiii«—^ Mož Simone :—: ROMAN :—: Francoski spisal: CHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. | "Vsak za sedem mesecev.*' » C^In to je?" . 1 "Oseinstoštirid^set frankov!" "V>aga," je zamrmral gospod d'Avron in prijel za ključ svoje miznice. . Simona se je spomnila načina, kako je včasih odpiral to mizico; rad, naglo iu z vstrežljivo lahkoto ob najmanjši zahtevi. Ko je bila še ot ok, jo je često puščal brskati po nji in vsi erebrnjaki, kolikor jih je mogla prijeti v svoje droibne ročice, .o bili za uboge. Zdaj pa je s suho kretnjo potegnil predal k tebi, se sklon?! čezenj, da zakrije vsebino, nato ga zopet zaprl z brzini sunkont in vrgel zavitek denarja na mizo.. "Na." je dejal. "daj jima to, za ostanek pa naj počakata. Ti ljudje nimajo takta* izJbero si najneugodnejši tre-llOtek!" •"Trenotek je torej neugoden?" je dejala Simona tiho. Oče je ni slikal, ali pa se je napravil, kakor da je ne sliši, iia>lanjajoč glavo v dlani in z zamišljenim obrazom gledajoč .-voje pisarije, katerih niti on sam ni mogel več razbrati. In Simona je začutila, da stvari liite in da ne bo več dolgo, ko zadrega doslej prikrivana, postane očitna. Začenjala se je druga polovica grudna, s tisto posebno delavnostjo, ki je lastni temu času. V teh poslednjhi dneh hoče človek dopoluiti vse, kar je m-ed letom opustil ali zanemaril.. Hišni zvonec se je neprestano oglašal. Bili so deloma obiskovalci, ki so p-ihajali izpolnjevat dolžnost vljudnosti, deloma odjemalci, prihajajoči svojimi računi. Simona je opažala da je bilo teh več nego onih, in da so se češče vračali. /Gospod d'Avron je bil vedno zunaj; razvijal jo delavnost, ki bi je človek ne bli pričakoval od njegove narave, in v kratkih trenotkih. ki jih je obračal za svojo rodbino^ se je kazal resnejšega in molčečnejštga, nego po navadi. Proti začetku me&eca je jel mnogo boli poredkoma govoriti o fosfatih in zdaj je že več dni {>opoliionia molčal o njih.. Nekega dopoldneva se je nenadoma vrnil domov, najl>oljše vof je in zopet ves vzradoščen in gostobeseden ter priznal -am od sobe: "Res, pripetilo se nam ji par nepričakovanih neprijet-iosti; krizo smo imeli. Vendar pa se, hvala Bogu, vse obrača v našo popolno zadovoljnost. Ameriška družba, ki je hotela /pedriniti naše ]>od'etje, ga bo vzela v svoj račun. Tako se •bo popolnonla preosnovalo in nadejati se nam je najlepšega uspeha. Obdržali bomo del užitka ..." O tem iiauiigtjaju se ni izrazil bliže. Obljubil je George-^u potovanje v Ameriko, nad čemer je deček malodane znorel od ve-olja, in Madeieini petdeset akcij bodoče družbe, kar ni i>aprav?o nanjo niti najmanjšega vtisa. Drugi dan je pripeljal s seboj na obed gospoda zelo neprijetne zunanjosti, z neverjetno dolgimi in redkimi zalisci, zastopnika ameriške družbe s katero so se vršila |)Ogajanja. " Posta ven človek," je dej« I gospod d'Avron. . Kasneje je za-trio molčanje tega gospoda in njegovo družbo s fosfati vred. Dva ali tri dni že se je gospod d'Avron jedva pokazal, k ob?tlom je prihajal prekasno in ni kazal posebnega teka. . < 441'inoril se boš % delom,," ga je rahlo karala žena. 44Bolje bi bilo, ko bi za .-hi ž?! nekioliko manj denarja in malo bolj pazil na svoje zdravje." • Ni ji odgovoril, toda v njegovem nasmehu je ležala bridkost, ki jo je videla edinole Simona; ona sanua je tudi od dneva do dneva za-ledovala na njegovem obrazu vidno napredujočo katastrofo, o kateri je bila zdaj prepričana, da se ji ni več mogoče izogniti. še so brlele Iučice upanja, a so imele kmalu ••gasniti; vi stili s? mirni trtnotki, za njimi pa so se obetale grozovite nevihte. Neko nedeljo, bilo je božični večer, je prišel gospod d'Avron in vprašal: "Ali je Osmin prišel!" Silikoni ni bilo treba zapaziti potrtega drhtenja njegovega glasu in plašnega izraza očetovih oči. Vedela je, da >e ara bliža. t NolK-ne možnost* rešitve, najsi še tako majhne, ni moglo Uiti več na razpolago, sedaj, ko se je gospod d'Avron zbudil i* svojo sleposti, izgubil pogum in tako daleč pozabil samo-Jjubje, da je ]>ozval Osmina in se zatekel k njegovim nekdaj zavrženim nasvetom.. Do odvetnikovoj-a prihoda je liki grelna duša hodil po •tanovanju, ošteval Claudo zaradi slabo zaprtega okna in si do 1 olečin razburil živce, videč, da Georges izzivajoče, dasi nedolžno, maha z nogo in ko je Osmin naposled prišel, se je zaprl ž njim v svoj kabinet. Niti najmanjši hrup glasov ni prodrl odondot. kakor sicer, kadar se je gospod d'Avron pogovarjal, smejal ali razpravljal o čemerkoli s svojimi prijatd'ji. temveč jedva slišno mrmranje, tako tiho. (kakor bi prihajajo iz spovednice; in to je trajalo eno uro, dve uri, celo popoldne. Gospa d'Avron je postajala nestrpna.. "Oče se je zamoti!," je dejala Sinvoni. "Obljubil mi je, da mi bo pomaga! pripraviti božično drevesce, dočim bosta otroka pri pouku; in Čas hiti! Zdaj bj že lahko trakove natika1! ' Simona je vstrežljivo začela delati pentlje; toda prsti so ji nezavedno gibali, ko so zvijali rožnate okraske, in znoj t rab« ji je močH lase. Nepripravljenosti materine se je bala bolj, nego vsega drugega, kajti po tem tako mučnem in d(/-"em pričakovanja je videla za sebe samo v odločitvi, ki jo je slutila ie davno, malodane rešitev. Kadar bi bil polom pri krajo, bi se lahko pričelo vstajenje. *4Požuri se," je ponavljala gospa d'Avron. "Jaz pojdem jmglelat. če *o .\eč'» že pritrjene na drevesce. Mala dva bo-prišla doli; gotovo ž? kaj ^"Hitita, ko sta tako prebrisana —starost!" {Nadaljevanje prihodnjič.) y Uganka o slovenskem poreklu tesarja Justinijana- 'Justinijan je bil med vsemi bizantinskimi cesarji najiirie-nitnejši vladar. Hotel je v celoti obnoviti nekdanje rimsko cesarstvo, razmaknil je meje svoje države in dosegel velike zunanjepolitične uspehe. Prav tako je poskribel za uspešen razvoj v notranjosti države, dal je urediti zakonodajo, državo je tudi gospodarsko povzdignil. razen tega pa je pospeševal znanost in umetnost. Delo Justinijana je bilo vsestransko, za njegovo vlado so značilni nagli preokreti, saj je bila tnidi njegova življenjska narava polna nasprotij. O tem nam priča tudi njegova nenavadna ženitba z bistroumno gledališko igralko Teodoro. Razumljivo je torej, če so se mnogi že davno zanimali za Justinijana in spletli okrog njegove osebe razne legende. Tako so nekateri celo mislili, da je bil Justinijan sloanskega rodu in se je taksno mnenje razširilo med Jugoslovani, ki so začetke narodne ve Ti čine v .jugoslovanskih pokrajinah skuhali prikazati v zvozi z znamenito Justi-nijanovo osebo. Vera v slo-vanstvo Justinijana je bila izredno močna, čeprav ni bila osnovana na pravih zgodovinskih dokaizili. Zato ie vprašanje o slovanstvu Justinijana važno znanstveno vprašanje in zasluži temeljito pozornost. Prvi. ki je proglasil cesarja Justinijana za Slovana, je bil zgodovinar Mavro Oibini iz Dubrovnika. Napisal je v začetku 17. stoletja zgodovino južnih Slovanov v trdnem prepričanju, da so južni Slovani bili avtoliotni prebivalci v svojih današnjih pokrajinah in se jo na tem ozonrflju vedno govoril isti slovanski jezik; ker pa je te pokrajine po večini obsegal nekdanji rimski Tiiri'k, so ,Slovani vsi tisti rimski cesarji, ki so se rodili v Tliriku. Tako j je Orfbini tudi Justinijana naredil za Slovana in je nrMil, da se je Justinijan rodil v mestu. k» .ga je pozneje cesar sam ime-j no val 44 Jnstiniana Prima." To mesto pa je po Orbiniju lahko Prizren a'i pa Ohrid, toda oba ležita v Iliri-ku in zato je slovansko pokolenje Justinijana izven vsakega dvoma. S tem ie Orbini hotel pove!ičati Slovane in njihovo >lavo; njegovo delo je med tistimi Slovani, katerim je bilo znano, postalo važen vir nacionalnega ponosa. Skoraj ob istem času je Jakob Luocari, pisatelj iz Dubrovnika «šel že korak dalje in pošlovanil vso rodbino, iz katere je Justinijan iašel. Trdil da je našel v Dukljanskem dnevniku, to je v "Barskem rodoslovu," kakor se je Seli-mir oženil s sestro slovanskega barona Iztoka, ki je bil oženjen z B* •jenico, sestro cesarja Justinijana in materjo Justinovo. Za oba misli Lueeari da sta so v slovanskem jeziku imenovala Upravda, kar pomeni isto kakor njihovo latinsko ime. Toda "Baraki rodoslov" ne omenja ndbene "besede o ženitbi Selimirovi. Način, s katerim skuša Luocateri dokazati slo-vanstvo Justinijanovo, je precej ohlapen in že pri navadni kritiki vabuja dvom Kakor Orbini in Luccari so bili o slovanstvu Justinijana prepričani tudi drugi. Med temi je bil učeni slcriptor vatikanske knjižnice Nikolaj A3e-manni. ki je 1623 leta izdal Prokopijevo "Tajno zgodovino" in v svoj komentar k tej izdaji sprejel naziranje, da je bil Justinijan slovanskega rodu. Mislil je, da so Justini-j: na njegovi rojaki imenovanj Uipravda, kar pomeni v latinskem imenu prava pravičnost. To pa je Alemanni prevzel iz s»isa opata Teofila o življenju JaBtmijanovem. za katerega je mislil, da je bil Justinijanov spis znanstvena niistifikacija drugega pisatelja. Pri vsem' tem pa misel o Justini janovem s'ovanstvu ni mogla db vel j a ti, kajti sčasoma so o njej nekateri znanstveniki pričeli dvomiti. Tako že resna in zanesljiva znanstvena dela Kreka in Niederla omenjajo, da sta Rosi in Tamašek s tehtno znanstveno razlago omajala vero v sTovanstvo Justinijanovo, že pred tem je veliki slavist Dobrowky v začetku 1810 v pi-snfu Kopitarju izrazil pomisleke proti slovanskemu izvoru Justinijana in poudaril samto bran. da ugodi željam rimskih učenih krogov. Mogoče je, da so ga ti pozvali ali pa se jim je Mamavič sam vsilil, da pojasni pokoljenje Justinijana. Toda nevarno je bilo zahtevati od Marnaviča kako zgodovinsko pojasnilo, ker je znal Mamavič za vsako željeno stvar stvori ti zgodovinski vir. Tako je Mar navič neposredno ali pa preko prijateljev podtakni! Aleman-niju soj spis "Justiniani vita." To naj bi bil latinsko napisani izvod slovanskega spisa o živ 1 jen ju Justinijana, ki ga je napisal njegov vzgojitelj Teofil, to, da se Justinijan rodil v Ili-'za katerega pa je Marnavič na-rilou. Toda Dobrovskv ni mo-|šel ime Bogomil in trdil, da se gel prepričati Kopitarja, kate-1 nahaja v samostanu na Sveti reniu so Slovani na Balkanskem polotoku bili potrebni že pred prihodom Sr'bov in Hrvatov, da bi mogel braniti težo o -rbohrvatskem klinu. Zato je Kopitar vztrajal na stališču o slovanstvu Justini iano vem. S tem vprašanjem sa se bavili <še drugi, tako tudi angleški zgodovinar Jakob Bryce. Našel je Teofiiov spis "Justiniani vita" v Rinonare-dil in po svoje obrnil kakor ga ie pač gnala domišljija in so to zahtevali njegovi posebni nameni. Tako je postal učen po-narejalec. ki je s svojimi fahti-fikati vedno vznemirjal zgodovino znanosti. V spisu o Jnstinijanu je navedel >icer nekaj resničnih dejstev in zgodovinsko znanih oseb. toda vezi, s katerimi jih je medsebojno povezal,, okolico, v katero jih je r»o*tavil, in večino dela, ki ga Davkoplačevalcu so vplačali svojim državnim vladam leta 1940 skupaj $4,086,000,000, kar pomenja porastek od 7 odstotkov čez 'leto 1939 in £1 odstotkov več kot leta 1937. Te podatke je izračunal Bureau of Census. Te številke se naslanjajo na dejstvo, da 39 di-žav. katerih fiskalno leto je končalo 30. junija ali poprej, je kolektiralo $3,308.000,000. Za 8 držav, katerih fiskalno leto je končalo no 30. juniju 1940 in za West Virgin i jo, glede katere niso številke za 1940 še na razpolago, so bili vporabljeni podatki davčnega prihoda za Tiskalno leto 1939. Statistični urad navaja, da so državni davki tako narasli: prvič, davkov za nezaposle-nostne odškodnine se je nabralo za 142 odstotkov več kot 1. 1927, in drugič, prodajni davki (sales tax) vseh vrst so narasli za 15 odstotkov od 1. 1937 • etn, iftest poglavitnih vrst davkov ki vzdržujejo o bili davki na poseb na podjetja, za avtomobilske ii šofonske license, dohodninski! davki in zemljiški davki, ki s< ► po navedeni vrsti oddali 10, 9i 8, oziroma 6 odstotkov skupneJ ga davčnega prihoda. Federalni statistični uradni-J ki ooozarjajo na čim dalje manjšo v\>go. ki jo igrajo zemljiški davki v državnih davčnih si-temih. Leta 1903 so splošni in posebni lastninski davki prispeli le 6 odstotkov »kupnega prihoda. . Dohodninski in dodninski davki, ki še vedno osredotoča-jo nase toliko "debate iz -tališča soelalne politike, so. kakor se vidi. precej majhne važnosti, kot viri prihoda. Po tem poročilu je niihov oI»ih»h različen od leta do leta. I Ves denar, ki ga država iz-tirja od davkoplačevalcev, pa ne gre le v državne blagajne. Skoraj 14 odstotkov istega se vrača lokalnim Sadnim enotam v isti državi. Večinoma se ta denar troši za socialno po-Imoč in druge socialne oskrbe. Nekateri so mislili, da se je ro- -- . . , x—TI "V®" kopi« htmhi\, i oda dr. RaHo'c"i<" 1,m ?! P"??'1: vsp ,0 s,.Jf 1Ifr1 • . , , . , '„ navic izims if m do svoie nodal ga je neumorno iskal in končno našel v muzejn za Bosno in Hrrcegovino . Ta rokopis pa ie važen zato. ker je še le ž njim lahko dr. Radojčič dognal, kakšno virago je imel Marnavič pri sestavljanju drnge verzije o življenju Justinijana in je v zveri s tem mogil nato dokazati, da je tudi ta druga verzija »delo Marnaviča. V prvi verziji pravi Marnavič da se je Justinijan rodil v Iliriku in je njegovo rojstno mesto postavil v Prizren. Toda o slovanstvu Justini janovem Mamavič izrecno ne govori, o tem je še strahopeten, pač pa trdi, da je bil Justinijanov oče plemenitnik Iztok slovanskega rodu. Poslovanil je tudi okolico Justinijanovo in napravil njegovega znamenitega vojskovodjo Belizarja za Slovana, to pa zato. da bi potem laže prešel na Justini janov slovanski izvor. Prav take osnove in|a pa tudi druga verzija o življenju cesarja Justinijana. Marnavič se je večkrat mudil v Rimu, biif je znan v rimskih učenih krogih s katerimi je vzdrževal zveze in poznal je tudi njihove želje, da bi kaj veic zvedeli o Justinijanovi mladosti. To zanimanje je izredno naraslo, ko je Alemanni začel pripravljati učei\o izjavo Pro-kopijeve "Tajne i»godovine." navič izmislil" in po svoje podal. Pri tem so ga vodili osebni, nacionalni in verski nameni. Radi tega je postal Justinijan potomec znamenitega rimskega ce- r,, , sarja Konstantina Velikega, od V w F* ^ Žrtve avtnih nesreč National Safety Council poroča, da se je prejšnje leto v Združenih državah v avtomobilskih nezgodah smrtno ponesrečilo 96 tisoč 500 oseb. 9 milijonov 100 tisoč oseb je bilo poškodovanih. Če seštejemo stroške za zdravila in zdravnike, škodo na lastnini, izgubljene mezde in plačo ter zavarovalnino, so znašali skupni stroški 3 tisoč 500 milijonov dolarjev. Lani se je smrtno ponesrečilo 4000 osdb več kot pa leta 1939. Največ smrtnih nesreč je bilo leta 1936, namreč 110 tisoč 52. KJE JE NAJVEČ POSLUŠALCEV RADIA? V primeri s svojim številom prebivalstva ima Danska največ radijskih poslušalcev na svetu. To dejstvo je razvidno rz novega danskega statističnega zbornika za leto 1940. Po tej knjigi oinija in T/uccarija, ter ga s spretnimi falzifikati vpeljal v svetovno h'istoriografijo, da bi najprej proslavil svoj in potem ves slovan-ki rod. Prikazati pa je hotel tudi pravo vernost Justinijana, da bi z velikim cesarjem poveličal tudi katoliško cerkev. (Razprava dr. Radojčiča je znanstveno utemeljena, pisava je jasna in zanimiva. Pregled-no je razdeljena na vež pogla-j vij. Najprej obravnava avtor legendarni krog in osnovo slo-vanstva cesarja Justinijana, nato prikazuje razvoj legende, kako se je širila, rasla in padala, v dveh poglavjih razpravlja o prvi in drugi verziji Mar-navičevega življenjepisa o Justinijanu, v zadnjem poglavju pa je z znaetveniim argumenti zavrnil poizkus, da se dokaže, kako spis Marnaviča "Justiniani vita" ni falzifikat. Pod črto navaja avtor važno literaturo z viri in pomembnimi dokumentarnimi opombami. Na konen je raapravil priložena tretjem mestu je radijskimi poslušalci- Nova Zelandija ima 210 radijekih naročnikov na 1000 poslušalcev. Velika Britanija 197. Holand-ska 172, Nemčija 171, Astralija 168, Norveška 146. IsTandija 141, Švica isto toliko. Belgija 137, Francija 125, Kanada 110, Finska 89, Argentinija 66, Madžarska 46, Ttalija 26, Rnnruni-ja 16. Španija 16, Portugalska vzgojitelj, ni pa vedel, da je ta Mamavič je bil naravnost iz-'si ilk a Marnaviča, reproduchan je napis njegovega spisa, re-producirane pa so v izvirnem besedilu tudi nekatere važne strani iiz prve in druge verzije življenjepisa o cesarju Justinijanu, ki ga je napisalT Marnavič. Razprava je zahtevala mnogo truda in znanstvenega napora; avtor je liters turo in vire podrobno analiziral, in jih mecfedbojno primerjal. Na ta način je razkrinkal Marnaviča in razblinil legendo o slovanstvu Justinijana. Zato zasluži razprava vso pozornost in to bo vsak, ki *e zanima za taka vprašanja, tudi s pridom pre-čital. Dr. Ernest Turk. .DRZEN VLOM PRI SL06RADU. Ko je sluga stavbnega podjetja "Slograd", ki ima svoje poslovne prostore na Vrtači 9. v LTubljani, stopil v pisarno, je na svoje veliko začudenje o-pazil, da so vrata odklenjena. Ko se je potlej malo pobliže razgleda), je ugotovil, da je velika železna blagajna v pritličju db rt rani na vrtana. (Ko je takoj za njim prišeT v službo še diugi sluga, sta oba naglo obvestila policijo o očitnem vlomu, ki je bil izvršen preko noči. Kriminalni organi so takoj na mestu preiskali vse podrobnosti in dognali, da so se drzni vlomilci priplazili do po-slqpja preko sosednje parcele. :Ker se vrata mehanično zapirajo in so na zunanji strani brrz kljuke, so morali vlomilci najprej izreza t i les okrog ključavnice, da so potlej vrata od zno-trai odprli. Nadaljnja pot jim "e bila lahka. V pisarni so se lotili velike železne blagajne, ki je pa zastaralega tipa in niso imHi ž njo posebnih težav. S topilnim orodjem so napravili široko luknjo in pobrali iz blagajne okrog 70 tisočakov. Na kraju vloma so pustili nekaj dlet,, ni bfo pa opaziti nika-kih prstnih odtisov, kar kaže. da so bili na delu izvežbani vlomilci.. iPolicija je uvedla temeljito preiskavo, in kakor se zdi, so bili storilci najbrž člani vlomilske teflpe. ki je pred dnevi napravila nekaj potdofbnih vlomov v blagajne v Kranju in Škofji Loki. Rojak« prosimo, k o pošljdjo sa naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES CANADIAN POSTAL MONET ORDER, ako js ram le priročno ......^ M 3b feut« i-a^i*. " ■ ■ -.^i......-L i-