UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poitni tek. račun it. 9-17768 — Poitnlna platana v gotovini — Spediz in abbonaniento postale 11 Gruppo Leto IV. Štev 27. Kako je z nevmešavanjem v zadeve drugih držav s krščanskega stališča ? GORICA DNE 7. JULIJA 1948. Cena L. 15 'O nevmeša vanju držav v zadeve drugfih držav pišejo časopisi prav pogostoma. Posebno diktatorske države zelo vpijejo proti temu, da bi se .druge države vtikale v njihove notranje in zunanje zadeve, čeprav sc one same neprestano in na vse mogoče načine vtikajo v vse zadeve drugih, zlasti demokratičnih držav. Tako smo zdaj brali o lem, da n. pr. Titovi komunisti nočejo, da bi se Kominform (Rusija) vtikal v njihove zadeve. Kako naj sodimo o takem vmešavanju ali nevmešavanju? Po našem mnenju pravtako kakor o vmešavanju ene družine v zadeve druge družine. Ni dvoma, da se vsaka družina upira temu, da bi se sosednja družina vtikala v njene družinske razmere in tako ovirala njeno svobodo. Zlasti je ljudem zoprno, ako se drugi ljudje zanimajo za njihove družinske spore. domače navade, gospodarske prilike itd. In vendar so včasih ljudje dolžni poseči v družinske razmere drugih, ako to zahteva velika korist ali potreba njih samih ali dotične družine, ali tudi. le kakega njenega člana. Primera naj to pojasni. Če greš Po cesti in slišiš, da se pri sosedovih prerekajo, kakor se tu pa tam godi tudi v dobrih družinah, ti m dovoljeno prisluškovati in posegati v njihov prepir, ki ga bodo tako ah tako brez hudih posledic Sami poravnali. — Če pa slišiš, da kdo v družini svojega brata, očeta, mater ali otroka nečloveško pretepa itd., si dolžan, ako ti je to mogoče, poseči vmes in pomagati težko prizadeti osebi, če si sama ne more Pomagati. Tudi če so v sosednji hiši take razmere, 'da postanejo žele škodljive tvoji lastni družini, smeš in moraš nastopiti, da obvaruješ svoj dom gospodarske ali moralne škode. Tako je tudi glede držav. Če so v kaki državi take razmere, da postanejo zelo nevarne drugimi 'drža- ti zadržanju srbske pravoslavne cer* kve do Titovega komunističnega režima si je težko ustvariti pravo sodbo. Če človek posluša režimsko usmerjeno časopisje, bi sc zdelo, da srbska pravo* slavna cerkev po zgledu ruske za silo sodeluje režimom. Vendar je o takem-sodelovanju le bolj malo poročil. Na drugi strani pa prihajajo poročila o ostrem nastopu nekaterih cerkvenih Predstavnikov iste cerkve proti režimu bi njegovi cerkveni politiki. Med mri* glasnejšimi protesti srbske cerkve zoper režim v sedanji Jugoslaviji je brez dvo* mu nastop škofa Varnavc Vojislava Nastiča, katerega je sodilo sodišče v ■Sarajevu od 26. febr. do 1. marca t. 1. Proces zoper škofa Varnavo je bil pri* rejen kot proces zoper vso srbsko pra* vosl. cerkev, »da bi razgalili njeno zlo* einsko in protinarodno delovanje.« Zato se je. vršil kot vsi taki procesi prej in Pozneje z velikanskim propagandnim aparatom. Zaradi junaškega nastopa skofa Varnavc pa je dosegel ravno na* sprotno. l’o prečitanju obtožnice je škof iz ja* vil: »Vaše obtožbe so lažnive od za* tetka do konca in jaz sc jih ne bojim, l-alvko me ubijete, toda to ni važno; srbski narod je zoper vas in prav ves civilizirani svet vas prezira: vi ste voj* "o že zgubili...» i Škofovi sodniki, trije malo šolani možje, niso vedeli, kako bi si pomagali pred tako junaško obrambo škofa Var* navc, na katero niso bili pripravljeni. vam, so le-te dolžne skrbeti, Ida jim postane dotična država neškodljiva. Če se v kaki /državi 'godijo državljanom tako velike krivice, da jim ni več mogoče niti človeka vredno življenje, zahteva človeška solidarnost d n 'krščanska ljubezen, da druge države posežejo vmes in jim pomagajo v tako veliki stiski najprej z miroljubnimi sredstvi, potem pa tudi s šilo, ako jim je to mogoče brez posebne nevarnosti za svojo lastno državo. Sodobni svet in zlasti veliki narodi tso'si pred Bogom gotovo zelo obtežili vest, ko so dopuščali, da je mogla skozi trideset let rdeča diktatura v Rusiji tlačiti na 'tako nečloveški način milijone in milijone po božji podobi ustvarjenih bitij- — In tem ubogim bitjem niso priskočili niti toliko na pomoč, da bi s tiskom zbudili med civiliziranim svetom zanimanje za njihovo trpljenje in sočutje z njimi. Sv. oče Pij 'XI1. je večkrat tožil nad »zaroto molka«. In -nemil človeku, pa so mu že pred časom prepovedali maševati v cerkvi. Potem so ga zaprli in danes obsodili na II let prisilnega dela z drugimi kazenskimi dodatki. Primerilo sc je, da sem šel v cerkev, meneč, da dobim tam sklep šmarnic kakor doma, pa je bila v cer« kvi tema in tako sem bil žalosten že zaradi tega, ker sem hodil cel mesec k šmarnicam, nazadnje pa še slovesa od te lepe pobožnosti nisem bil deležen. Ko tako užaljen grem proti . . . , vidim tiste« ga duhovnika, kako ga peljejo proti je« či in kako 011 z. reko pozdravlja in bla« goslavlja svoje dobre vernike, ki so pri« šli celo iz Drežnice, da bi ga zagovar« jali, če bi kaj pomagalo. Stari možje so sc vsi žalostni odkrivali svojemu dušnemu pastirju, ko je odhajal za že« lezna vrata. V mraku je bilo videti, ka« ko se jim on prijazno smehlja. Ko sem to videl, sem mislil, da se na glas z jo« čem vpričo vsega ljudstva. Bog nam po* magaj, da bomo imeli vsaj ob smrtni uri kakega duhovnika, ki nam bo nudil zadnjo tolažbo ... Molite za nas tudi Vi, ki uživate vsaj še versko svobodo, katera je pri nas samo še na papirju ... Tu imamo največ kisle repe in koruz« nega kruha. Plača nam komaj zadostu« je, čeravno zelo skromno živimo. Jaz imam 3.400 Din na mesec, pa ti povem, da moram presneto paziti, da ne pora« bim prezgodaj, dasi ne pijem in brez potrebe ne trošim.«. ZAPRTE DUHOVNE VAJE za dekleta bodo letos pri Ci. ss. no-trdamkah v Gorici od 22. do 26. av-gusta. Podrobnejša navodila dobite pozneje. SREDNJEŠOLSKA MLADINA bo v nedeljo 11. julija ob 10. uri predpoldne v kinu Vittoria na Travniku proslavila zaključek šolskega leta s posebno prireditvijo. K njej vabi prav toplo vse svoje prijatelje. "V "" v Sloveniji pred vojno in sedai časopisi so že mnogo pisali ,o našem narodu, tako da smo postali znani po vsem svetu. Pred vojno so nas Slovence po svetu le malo poznali; saj so nas imeli le za Avstrijce ali celo za Srbe. Mn«gi so sc tudii čudili, da smo sploh katoličani. Tudi dandanes imamo priliko pogo« stokrat slišati razne italijanske govornike, na žalost celo duhovnike in redov« nike, ki v svoji nevednosti in nestrpno« sti kažejo na Slovenijo kot na kako po« gansko deželo brez krščanske omike. Dghro bi bilo, če bi ti ljudje šli za ne« kaj časa v te kraje, o katerih ne vedo nič lepega povedati, da bi se tamkaj naučili globokega verskega življenja. Neki komunist italijanske narodnosti se jc po povratku iz Slovenije izrazil ta« kole: »Da človek spozna pravo versko življenje, mora bivati nekaj časa v Slo« veniji; tam so cerkve.vsako nedeljo bolj polne vernikov kakor pri nas v Italiji oh največjih praznikih«. Da,, reči mora« mo: dasi smo majhen narod, vendar smo versko zelo visoko. Na to višino nas je povzdignilo poleg svetne duhovščine tu« di redovništvo, to je moški in tudi žen ski redovi, ki so pomagali svetni duhov« ščini pri delu za vedno večji podvig verskega življenja med Slovenci. Pregled moških redovniških postojank Poglejmo na kratko, kateri so naj« važnejši redovi in, družbe v Sloveniji. Frančiškani so imeli pred vojno svoje postojanke: v Ljubljani na Marijinem trgu (provincialna hiša), na Viču. v šiški, pri Sv. Cirilu in Metodu v Bežigradu, potem Brezje (Marijina božja pot), Kamnik. Novo Mesto, Nazarje, Nova štifkn. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Brežice, kjer so jim Nemci podrli cer« kev. Ročno pri. Št. Vidu nad Ljubljano, kjer so imeli svojo tiskarno. (Se nadaljuje) DAROVI: M. K. Urhu za pošto iz Amerike 500; zavedne slovenske matere iz števerjana z željo, da bi vsaka hiša naročila »Slov. Primorca«, 2000; P. K. -za varstvo pred časnim in večnim ognjem 120; N. N. od Tilmenta 500; zavedna žena v zahva« lo Sv. Duhu za razsvetljenje 200 L. Trije duševni delavci 3 leta naporne« gu dela v vrednosti 720.000 lir, če bi se njihovo delo plačevalo samo približno tako, kakor se plačuje (jelo cestnih po« metačev. S tem darom so ohranili do danes list pr^ življenju. Koliko pa si žrtvoval za katoliški list ti, katoliški laik alj duhovnik? Vsem dobrotnikom naj Bog stoterno povrne! Prav posebne« ga blagoslova želimo tistim, ki so zaradi našega lista in katoliških načel, katera razglaša in brani, zaničevani in prega« njani. Zavest preganjanja zaradi dobre stvari človeka osrečuje- in ga Kristusu samemu zelo približuje. Želimo si še mnogo požrtvovalnih delavcev za naš list. da se bo mogel še nadalje srčno boriti na desno in levo do zmage resni« ec in pravice. ZA »SLOVENSKO S1ROTIŠČE« : K prispevkom iz Podgore dostavlja« mo še 5 kg riža, 5 kg fižola in 2 kg testenin; Milka Marinič 110; Marija Pirih 135; Jug 60; Cotič Ivan z Vrha št. 13 100; Ludvik Lukcžič 1000; Via« dimir Lukcžič I0(K) L. Srčna hvala! Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNiČ Katoliška tiskarna — Gorica „TIGRI“ -APOSTOLI @20® » Da, pa šele potem, ko si postal ti naš vodja. Pri tebi je vedno kaj posebnega. Nikdar ni dolgega časa. Z vsakim izmed nas lepo izhajaš. Vsak ve, da misliš dobro z njim in ne gledaš na svojo korist. Kako neki moreš hiti vedno tako vesel in razigran V Saj nimaš lepšega življenja od nas ! Kaj te res ne boli kakor nas, če kaj ne gre v redu in človek ne ve, zakaj je sploh na svetu ?« . »Oh, to jc bilo prejšnje čase kdaj, Sergij, pa je na mah prenehalo. « » Kdaj pa, Miša ? Ali si iznašel kak lek ? Le po« vej nam. če misliš res dobro z nami ! Saj ga ne bomo nikomur izdali !« » Zdaj še ne ! « Pavel vrže pogled na speče tova* riše, nato vstane in prime za kopalne hlačke. » Pridite, se bomo kopali ! Sonce je tako žarko in gorko. Prav veselo bo bresti po vodi. Kdo gre z menoj?« Poleg Sergija se dvigneta še dva tovariša, ki sta se prej ude* ležila pogovora. Pavel zbudi tudi brata, da gre z njimi. Kake četrt ure sc fantje pode po valovih sem in tja in se skušajo drug drugega potisniti pod vodo. Med njimi je še najbolj razposajen Pavel, kakor da bi prav hotel pokazati, da je v njem neukročeno veselje do življenja, ker jim bo kmalu nato odkril svojo skrivnost. Ko stopijo slednjič med krikom in smehom iz vode, poležejo v mehko travo in puste, da jih sonce obseva. » Miša, zdaj nam pa moraš odkriti svojo skrivnost,« prosi Sergij. »Saj ni tu nikogar, razen tvojih ožjih prijateljev ! « » Naj bo torej ! Povem vam. .Je nekaj prav veli« kega ! Dimitrij, pusti nas same za kakšne pol ure ! Saj ti že veš to. « Mali razume, kaj hoče brat povedati, se splazi po* •časi za neki grm in začne s prav gorečim srcem moliti. Kako naj bi se ljubi Bog ustavljal temu čistemu fan* lovskemu srcu ! » Kar naravnost vam povem, kaj je ta skrivnost. Jaz sem kristjan in živim tudi kot krist jan. To je vse ! « Kakor bi jih pičil obad, skačejo zdaj fantje okoli in strme v drznega govornika. Nato se priplazijo bliže in na trebuhu ležeč poslušajo. Pavel čepi pred njimi in objema z rokama obe koleni. »Glejte, pravim vam to odkritosrčno, ker vam zaupam. Najboljši moji prijatelji ste in se vas torej ne bojim. Vedeti pa morate, kje najdete pravo srečo. « »Neverjetno,« pravi Sergij ves razdražen, »ti si torej kristjan ! ? Od tebe nismo kaj takega pričako* vali. Mislili smo, da je krščanstvo le kako tolažilno sredstvo za stare ljudi, ki nc morejo od življenja ni« česar več pričakovati, ampak za zdravega, močnega, življenja željnega fanta ... ? « » Ravno za fanta je krščanstvo najbolj koristno. V njem ravno dobiip moč, da hodim prosto in veselo skozi življenje. Saj se še spominjate onega večera, ko smo moje izdajstvo nad lastnimi starši zalili z vinom. S tistim večerom se začne moja zgodba. « Fantje poslušajo napeto besede prijatelja. Ko na« stopi v povesti duhovnik kot rešitelj, mrmrajo pred se : » To je junak, kakor je zapisano v kn jigi. « Pavel jim pripoveduje še o svojem dušnem stanju in očitanju vesti v noči . .. Sergij prikima : » Da, ravno tako jc. Tudi sam sem že skusil. Srce hoče z vso silo le dobro, pa je vse izročeno slabemu ! « » Poslušaj zdaj, Sergij ! To jc bilo takrat zadnji* krat. Od takrat ni bilo več tega ! « » Kaj si storil proti temu ? Pripoveduj naprej ! « In Pavel jim govori o nočnem obisku v revni pod* strešni sobici sVojega rešitelja, o njegovi dobroti in prijaznosti, o sredstvih, ki mu jih jc dal, končno tudi o svojem krstu in o svojih junaških delih, ko je nosil Kristusa po mestu. Fantje poslušajo in sc čudijo, milost božja pa nalahko žc trka na njih srca. Za trenutek je vse mirno, potem reče Sergij : »Verjamemo ti, ti nas nisi še nalagal. Ampak kako je to, da nam hočejo kr* ščanstvo izruti iz srca, če vendar dela človeka tako prostega in veselega ? « » Ker ni dovolj, da si le kristjan po imenu. Kot kristjan moraš tudi živeti, če hočeš okusiti to moč, ki je v njem. Za tako življenje pa imajo le redki srčnost in vztrajnost. Srčnost morate pokazati tudi v tem, da se res hočete okoristiti z mojo skrivnostjo ! « ( Nadaljevanje )