UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitni tek. račun it. 9-17768 — Poitnlna platana v gotovini — Spediz in abbonaniento postale 11 Gruppo
Leto IV. Štev 27.
Kako je z nevmešavanjem v zadeve drugih držav s krščanskega stališča ?
GORICA DNE 7. JULIJA 1948.	Cena	L.	15
'O nevmeša vanju držav v zadeve drugfih držav pišejo časopisi prav pogostoma. Posebno diktatorske države zelo vpijejo proti temu, da bi se .druge države vtikale v njihove notranje in zunanje zadeve, čeprav sc one same neprestano in na vse mogoče načine vtikajo v vse zadeve drugih, zlasti demokratičnih držav. Tako smo zdaj brali o lem, da n. pr. Titovi komunisti nočejo, da bi se Kominform (Rusija) vtikal v njihove zadeve. Kako naj sodimo o takem vmešavanju ali nevmešavanju?
Po našem mnenju pravtako kakor o vmešavanju ene družine v zadeve druge družine. Ni dvoma, da se vsaka družina upira temu, da bi se sosednja družina vtikala v njene družinske razmere in tako ovirala njeno svobodo. Zlasti je ljudem zoprno, ako se drugi ljudje zanimajo za njihove družinske spore. domače navade, gospodarske prilike itd.
In vendar so včasih ljudje dolžni poseči v družinske razmere drugih, ako to zahteva velika korist ali potreba njih samih ali dotične družine, ali tudi. le kakega njenega člana.
Primera naj to pojasni. Če greš Po cesti in slišiš, da se pri sosedovih prerekajo, kakor se tu pa tam godi tudi v dobrih družinah, ti m dovoljeno prisluškovati in posegati v njihov prepir, ki ga bodo tako ah tako brez hudih posledic Sami poravnali. — Če pa slišiš, da kdo v družini svojega brata, očeta, mater ali otroka nečloveško pretepa itd., si dolžan, ako ti je to mogoče, poseči vmes in pomagati težko prizadeti osebi, če si sama ne more Pomagati. Tudi če so v sosednji hiši take razmere, 'da postanejo žele škodljive tvoji lastni družini, smeš in moraš nastopiti, da obvaruješ svoj dom gospodarske ali moralne škode.
Tako je tudi glede držav. Če so v kaki državi take razmere, da postanejo zelo nevarne drugimi 'drža-
ti zadržanju srbske pravoslavne cer* kve do Titovega komunističnega režima si je težko ustvariti pravo sodbo. Če človek posluša režimsko usmerjeno časopisje, bi sc zdelo, da srbska pravo* slavna cerkev po zgledu ruske za silo sodeluje režimom. Vendar je o takem-sodelovanju le bolj malo poročil. Na drugi strani pa prihajajo poročila o ostrem nastopu nekaterih cerkvenih Predstavnikov iste cerkve proti režimu bi njegovi cerkveni politiki. Med mri* glasnejšimi protesti srbske cerkve zoper režim v sedanji Jugoslaviji je brez dvo* mu nastop škofa Varnavc Vojislava Nastiča, katerega je sodilo sodišče v ■Sarajevu od 26. febr. do 1. marca t. 1. Proces zoper škofa Varnavo je bil pri* rejen kot proces zoper vso srbsko pra* vosl. cerkev, »da bi razgalili njeno zlo* einsko in protinarodno delovanje.« Zato se je. vršil kot vsi taki procesi prej in Pozneje z velikanskim propagandnim aparatom. Zaradi junaškega nastopa skofa Varnavc pa je dosegel ravno na* sprotno.
l’o prečitanju obtožnice je škof iz ja* vil: »Vaše obtožbe so lažnive od za* tetka do konca in jaz sc jih ne bojim, l-alvko me ubijete, toda to ni važno; srbski narod je zoper vas in prav ves civilizirani svet vas prezira: vi ste voj* "o že zgubili...»	i
Škofovi sodniki, trije malo šolani možje, niso vedeli, kako bi si pomagali pred tako junaško obrambo škofa Var* navc, na katero niso bili pripravljeni.
vam, so le-te dolžne skrbeti, Ida jim postane dotična država neškodljiva. Če se v kaki /državi 'godijo državljanom tako velike krivice, da jim ni več mogoče niti človeka vredno življenje, zahteva človeška solidarnost d n 'krščanska ljubezen, da druge države posežejo vmes in jim pomagajo v tako veliki stiski najprej z miroljubnimi sredstvi, potem pa tudi s šilo, ako jim je to mogoče brez posebne nevarnosti za svojo lastno državo.
Sodobni svet in zlasti veliki narodi tso'si pred Bogom gotovo zelo obtežili vest, ko so dopuščali, da je mogla skozi trideset let rdeča diktatura v Rusiji tlačiti na 'tako nečloveški način milijone in milijone po božji podobi ustvarjenih bitij- — In tem ubogim bitjem niso priskočili niti toliko na pomoč, da bi s tiskom zbudili med civiliziranim svetom zanimanje za njihovo trpljenje in sočutje z njimi.
Sv. oče Pij 'XI1. je večkrat tožil nad »zaroto molka«. In <svet ni o zatiranju ubogega ruskega naroda le molčal, ampak je celo poveličeval nekake socSalne pridobitve sovjetskega režima, o' ‘katerih danes vsi vemo, da jih nič ni.
Rdeča propaganda ic dosegla tudi to, da so se našli celo med duhovniki ljudje, ki so z navdušenjem govorili o »napredni« Rusiji • in niso prav nič verjeli, da tam ječijo milijoni v najstrašnejšem trpljenju.
Nevmešavanje v zadeve drugih držav je v normalnih razmerah dolžnost, včasih je pa zločin nad svojim bližnjim-
Razumljivo pa je, da ljudje z najbolj črno vestjo najbolj vpijejo, naj se ljudje v njtihdve zadeve ne vtikajo.
Če so drugi narodi brez sočutja do milijonov in milijonov slovanskih trpinov, imejmo vsaj mi.nekaj, si*ca zanje in molimo, da bi jim Bog sam pomagal po tolikem trpljenju do prave svobode.
Zato *o prekinjali proces dan za dnem, izganjali ljudi i/, sodne dvorane, a obto* ženčevi zgovornosti niso bili kos. Tako so ga n. pr. vprašali, ali je v resnici go» voril, da vlada v Jugoslaviji pod Tito* v im režimom zločin in nezakonitost in da je potrebno, da sc odpravi taka tiranija.
»Ali ste tako govorili?« ga je vpra* šal oznovec Radonjič.
»Še več kot to«, mu je odgovoril vla* dika. »Govoril sem to, kar govori ves narod; kar čuti in si želi vse ljudstvo...«
Nato so ga vprašali, ali je res trdil, da bo prišlo do vojne med Rusijo in Ameriko in da so Jugoslovani izgubili Trst zaradi svoje zasužnjcnosti Moskvi, tla so bili poraženi na mirovni konfe* renči in da so delili podporo l'NNRA*e in Rdečega križa samo komunistom. Vladika je odgovoril:
»Približno talko sem trdil, toda ne samo jaz; kot dobro veste, trdi tako ves narod ■ .. Trst smo izgubili po zaslugi vaše-modre politike; vojna med Arne* riiko in Rusijo je neizbežna, a kar se lin rine podpore tiče, bi bilo med nami smešno o tem razpravljati, saj sami v Cist e, kako je partija upravljala to po* moč .. . «
Nato \o škofu očitali, da je v zvezi s četniškimi poveljniki v Bosni Kočno so hoteli od njega še izjave o nekaterih pravosl. škofih srbsko cerkve. Vedno pa jim je enako neustrašeno odgovarjal.
Zadnja obtožba sc jje glasila, da je škof Nastič napisal poročilo, v katerem
trdi, da jo padlo »on milijon tri sto tisoč žrtev srbskega maroda zaradi srpa in kladiva«. Odgovor se je glasil:
»Da, napisal sem to poročilo z lastno roko, in če število ni točno, je temu krivo samo to, ker »ste od dneva, ko sem jaz to napisal, pobili še veliko dru* gib žrtev našega naroda in je zato pij i** hovo število še dosti večje.«
Končno so proces 1. marca zaključili in vladiko Nastiča obsodili na enajst let prisilnega dela., tir ga itudi koj od* peljali v Zenico.
Tz vsega tega sc vidi, da srbska cer* kev ni klonila pred Titovim režimom in da se tudi skrb s ki narod še vedno bo* rj po šumah Rosne in- Hercegovine »za krst časni i slobodu zlatnu«.
Pomanjkanje duhovnikov
l/j poročil naših beguncev in iz dru* gih virov.vemo. da je pomanjkanje du* h Ovnikov v Južni Ameriki silno veliko. V Braziliji n. pr., 'ki ima 40 milijonov prebivalcev, deluje samo 6 tisoč duhov* n%ov. V rednih razmerah bi jih moralo biti 60 tisoč. V Paraguavu pride na en milijon vernikov komaj 75 duhovnikov. Tudi v Argentini ni veliko bolje. Zato pa morajo tam duhovniki ob nedeljah brati vsaj tri sv. maše. Nekateri tudi več.
V Senju popravljajo stolnico
V tem mestu Hrvatskcga Primorja popravljajo porušeno stolno cerkev, ki je bila bombardirana med ižadnjo vojno ter hudo poškodovana. Posvetili so jo v 17. stoletju v čast vnebovzetju Mari* jinemu. Dolga je 30 m. široka pa 22 <m Ima tri ladje. Sedaj popravljajo poru* šena streho; upajo, da bodo počasi po* pravili še ostalo. Za obnovo cerkve sc zanimajo tudi hrvatske državne oblasti, ki so nakazale v ta namen precejšnjo vsoto denarja in dale na razpolago ar* hitekta in tudi gradbeni material.
Tu se nam vsiljuje vprašanje:	Kdaj
bo narodna oblast v republiki Sloveniji pokazala toliko razumevanja za verske potrebe slov. ljudstva ter začela poprav*
1 j ati cerkve, ki so jih med vojno poru* šili na Slovenskem,. n. pr. v Idriji, Gr» gorju, Renčah itd.? In Se nekaj: Bo li v Novi Gorici poleg gimnazije, ljud* skega doma itd. kaj prostora tudi za dostojno stolnico Novo Gorice?
Bolj kot obnovljenja razdrtih svetišč pa pogreša tamkajšnja Cerkev resnične in popolne svobode za duhovnike in ver* nike.	j	-
Vesoljni cerkveni zbor krščanskih cerkva
pripravljajo v Amsterdamu ria Holand* skem za prihodnji mesec avgust. Na zbor pride 450'zastopnikov raznih pro* testantskih ločin.	.
Med protestanti sc opaža močno gi* banje za zedinjenje vseli cerkva. Eno taka gibanje se je začelo v Ameriki le* ta 1910. Začela sta ga ne\vyor.šfci super* intendant dr. Brent in-Robert Gardincr. Drugo sorodno gibanje se je začelo malo pozneje v Evropi, zlasti na Šved* skem. Gbc ti gibanji sta sc združili leta 1938, ko sta uvideli, da imata prav za prav iste cilje. Tega, leta so tudi skic* nili, da skličejo neke vrste vesoljni cer* kveni zbor vseh protestantskih cerkva. Vojna je to začasno preprečila. Sedaj pa so sc odločili, da zamisel .izvedejo. Na zbor so vabljeni tudi katoličani In pravoslavni.
Tudi v Rimu jo po vojni nastalo po* dobno gibanje, ki pa skuša združiti pro* testante in katoličane. Odbor je sestav* Ijen iz odličnih profesorjev in učenja* kov obeh veroizpovedi, ki iščejo zbli* žanja med katoličani in protestanti. Otroci bi torej radi spravili, kar so očetje razdružili. Za nas katoličane je stvar zelo enostavna:, edinost med kri* stjani je pač možna Ue tako, da lsc otro* •ei vrnejo k veri, ki so jo njihovi očetje zapustili. Do tega ne bomo tako hitro prišli. Toda že dejstvo, da se resni pred* stavniki vseh cerkva razgovarjajo o tem in debatirajo, je razveseljivo. Ker sc v politiki ne morejo razumeti, se bodo morda ljudje zopet našli skupaj v veri v Kristusa in njegovo Cerkev.
Boj zoper pijančevanje
Poljsko dobrodelno društvo Karitas ;e po navodilih poljskih škofov začelo veliko akcijo zoper pijančevanje, ki res* no ogroža fizično, moralno in gospo* darsko življenje naroda. Saj so v enem
Rdeči bratci in tovariši se lasajo
Evropski Kominform je zboroval v Bukarešti in je hudo obsodil: »tovariše« Tita. Kardelja, Djilasa in Renkoviča iz jugoslovanskega Centralnega komiteta komunistične stranke, češ da se ne dr* že marksističnosleniiiske komunistične črte, ampak da so postali trockisti. Oči* ta jim, da so preveč popustljivi proti kmetom na škodo delavskega proleta* riata, da so pustili utoniti komunistično vodstvo v »Ljudski fronti«, da iso le na videz in zelo površno izvedli podržav* ljenje industrije, obrti in trgovine, da so uvedli v državo nekak »turški režim« in celo zaprli dva pravoverna komuni* sta moskovskega kova: Zujeviča in He* branga, še več, da so s svojo tajno po* ličijo nadzorovali vse ruske vojaške in civilne funkcionarje v Jugoslaviji, da so vodili nacionalno politiko namesto med* narodne in da sc, povabljeni, niso hotel' odzvati ter se udeležiti zasedanja Ko* mm forma v Bukarešti, pri katerem je imel glavno besedo tovariš • Ždanov iz Rusije, ki mu .pravijo »možgani central* ne komunistične stranke«.
Zato so zbrani veljaki Kominforma iz Bolgarske. Romunske, Madžarske, Če* škoslovaške. Poljske. Francije in Iftdije pozvali jugoslovanske komunistične ve* ljake, naj priznajo in obžalujejo našte* te jim grehe, jugoslovanske pravoverne komuniste pa, naj izločijo iz svoje sre* de te garjevc ovce. (torej komunistično izobčenje) ter naj izvolijo na njih me* sto druge vrednejše može (torej refor* maeija jugosl. komunističnega central* nega komitetn).
Svet je kar ostrmel, ko so radijske postaje 28. junija prinašale te novice. A. to ni tako nova stvar. Že od meseca marca se vleče napetost med jugosl. kom. centralnim komitetom in moško v* Skim središčem, a držali so jo tajno, le centralni komiteti satelitskih držav so bili iz Moskve obveščeni ter so Tita na ta tudi opozarjali. Ker pa komuivzcm v Jugoslaviji ni klonil pred Moskvo, so v vsej tajnosti sklicali Kominform v Bukarešto in tam je bila izrečena ob* sodba in izobčenje nad Titom in nje* govo družbo.
Vse je napeto pričakovalo, ali se bo Tito uklonil in zmolil confiteor in obu* dil kesanje. Ni minulo 48 ur in jugoslo* venski komunisti so dali Kominformu odgovor, v katerem z ogorčenjem ocr* klajajo obsodbo, pobijajo vse očitke in pozivajo vse jugoslovanske komuniste, naj strnejo svoje vrste pod vodstvom svojih dosedanjih voditeljev, ki da so vsega zaupanja vredni možje. Na krat* ko povedano: beograjski gojenci so od* povedali slepo pokorščino svojim moj* strom v Moskvi.
V posebni 'noti so jugosl. (komunisti objavili vzroke svoje odsotnosti v Bu* karešti, namreč 1. ker so bili zelo ne* vljudno povabljeni, ne keft enakopravni člani, ampak kot obtoženci, ki naj se pridejo zagovarjat in 2. ker vse obtožbe slone na enostranskih napačnih informa* cijah in nikakor ne na resničnih dej* stvih.
Ako ni vse to le umetno uprizorjena igra komunističnih partij v njih skrivne namene, bomo doživeli nevihto, ki bo ozračje razčistila.
Tito se »izobčenja« ni ustrašil. Prile* tel je z letalom v Beograd z Bleda in je takoj šel k seji Komunistične partije, da so določili program za njen kongres, ki se ima tamkaj vršiti 21. julija. Obrav* navali bodo osem točk, ki so tako za* nimive, da jih je vredno priobčiti. 1. Okrepitev in poglobitev politične edino*
samem mesecu popili v industrijskem mestu Lodzu za pol milijarde zlotov žganja. Karitas je pozvala vse ljudi do* brc volje, naj zastavijo vse svoje moči, da bi se omejilo pijančevanje na Polj* skem.
sti jugoslovanskih narodov. 2. Razvoj sodelovanja na vseh poljih med Jugo* slavijo in Rusijo. 3. Okrepitev isodelova* nja na vseh poljih z ostalimi ljudskimi demokracijami. 4. Tesnejša združitev Jugoslavije z Bolgarsko in Albanijo na podlagi narodne enakopravnosti. 5. Go* spodarsko sodelovanje z vsemi država* mi, ki bi hotele sodelovati z Jugoslavijo v-priznanju medsebojne enakopravno* sti, neodvisnosti in načel statuta ZN. 6. Sodelovanje Jugoslavije z vsemi demokratičnimi narodi pod vodstvom Sovjetske republike proti imperialistič* nim silam v svetu. 7. Podpora Jugosla« vije vsem deželam in gibanjem, ki se trudijo za mir, so nasprotna vmešava* -nju v splošne zadeve tujih držav in stremijo za miroljubnim sodelovanjem po načelih ZN. 8. Moralna in politična podpora jugoslovanskih delavskih slo* jev vsem delavskim gibanjem za de* mokraeijo in za narodno osvoboditev ter vsem ljudstvom, ki se bore za svo* bodo, demokracijo in socializem.
Kakor so .vidi iz teh točk, ima jugo* slovanski komunizem namen, le v red* kih točkah ugoditi zahtevam Kominfor* ma. — Tako je n. pr. opuščen poudarek važnosti kmečkega stanu y državi, a glede neodvisnosti v notranjih državnih zadevah, glede nacionalne in politične enotnosti svojih narodov, glede vmeša* vauja zunanjih organizacij v notranje razmere Jugoslavije, glede združitve Bolgarske in Albanije z Jugoslavijo na podlagi narodne 'enakopravnosti, glede gospodarskega sodelovanja Jugoslavije tudi z zapadnimi zavezniki itd. ni jugo* slovanska kom. partija niti za his klo* nila pred Kominformom.
Jugoslovansko zlato
Istočasno s temi izrednimi dogodki v Beogradu so ZDA objavile, da so pre* klicale zaporo nad 55 milijoni dolarjev jugoslov. zlata, ki so bili do sedaj »za* mrznjeni« v Ameriki.
S tem zlatom bo Jugoslavija plačala ZDA nekaj odškodnine za sestreljene ameriške zrakoplove, drugo bo lahko porabila za nakup strojev in drugih in* dustrijskih proizvodov, ki ji tako pri* manjkujejo in ki jih je zaman pričako« vala iz Rusije, i Politični opazovalci domnevajo, da je ravno ta dogovor med Titom in vlado ZDA bil tisti veliki poglavitni greh, ki je povzročil nevoljo pri Stalinu in nato Kominformovo »izobčenje« Tita in nje* govih tovarišev.
V Jugoslaviji je mirno, a prebivalstvu se pozna zaskrbljenost, kako sc bo ta spor med rdečimi voditelji razvil. Ggi* banja je tudi po svetovnem časopisju vse polno; bodočnost pozna pa le Bog, ki ga pa rdeči tajijo, a ima vendarle vse vajeti svetovnega razvoja v svojih ro» knh.
. Dokler ostane komunizem brezbožen, nam ni dobrega pričakovati, pa naj zmaga Tito ali Stalin,
Kdo je bolj pretkan?
Hitler je pred svojim koncem rekel zapadnini zaveznikom, ki so na vso moč podpirali ZSSR, naj ne mislijo, da bedo prekosili v modrosti satana in da naj sc zavedajo, da bo Rusija njihovo lastno orožje uporabila proti njim sa* mim. Zdi se, da se bližin čas, ko se bo izkazalo, kdo je bolj pretkan: ali sov* jetška Rusija ali zapadne demokracije. Resnični ali le navidezni spor med Ru* sijo, ki se brez dvoma skriva za Ko* minformom, in med Titovo Jugoslavi jo je osupnil ves svet in nihče ne more pove* dati, kaj ta reč pomeni, kaj se za njo skriva in kakšne posledice bo imela. — Če bi ta' spor dovedel do zasedbe Jugo*
Tudi srbska cerkev se pogumno bori proti rdeči diktaturi
Sv. Ciril in Metod, prosita za osvobojenje slovanskih narodov!	
OKNO 11 SU El	r
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Stev. 27
slavijo ud struni ruske armade, .ki naj hi jo bil Tito žalil, hi prišle nad jugo« slovanske narode brez dvoma še silno težke ure in ni izključeno, da bi bili zlasti obmejni Slovenci silno prizadeti.
Titini in togliattini ali razbita fratellanza
»Prim. dnevnik« je potegnil s Ko' minformom in Togliattijem in ne s slo« venskim »nacionalistom« Titom, v čigar zagovor pravijo Titu zvesti komuni« ■^ti, da vsa osvobodilna borba jasno pri« ča, da je bila od vsega začetka interna« cionalno zamišljena in vodena, — kar pa znajo ti tovariši povedati opeharjc« netnu borcu za narodno svobodo šele danes.
Jugoslovanski komunisti kličejo na pomoč Stalina
Y dolgem hrzojavu se klanjajo ruskemu diktatorju in mn pravijo, da je napravil za človeštvo »neizmerno veliko dobrega«, in mu izražajo zaupanje, da bo kmalu napravil, kar mu bo mogoče, da pride resnica o Titovi pravovernosti na dan Ob koncu vzklikajo: »Živel tisti, ki nas je učil ljubiti sovjetsko zvezo, tovariš 'l ito in naš veliki prijatelj Stalin!«
Kandidat za predsedniško mesto v ZDA
V novembru t. 1. bodo državljani ZDA volili novega predsednika Zdru« ženili držav. Republikanci so te dni imeli v Filadelfiji svoj volivni zbor, ki naj hi izbral njih kandidata za to nic« ■sto. Izbran je hi Thomas Dc\vey, dosc elan ji guverner zvezne države N evr York. Kandidiral je že za predsednika države v letu 1944, a takrat so zmagali demokratje in je bil izvoljen ponovno njih kandidat Franklin Roosevelt -L)e\vey ima 46 let in je hud nasprotnik vsakršne totalitarne diktature.
Demokratje še niso postavili svojega kandidata, a ho po vsej priliki imeno« van Truman, dosedanji predsednik ZDA,
Govor republikanskega kandidata T. Deweya
Thomas F. Devvev je imenovanje spre« jel in sc zahvalil z govorom, katerega najznačilnejše odstavke prinašamo, ker kažejo bodoči program republikancev, če dobijo predsednika ZDA.
»Vi, izvoljeni zastopniki naše repuhli« kanske stranke, ste mi zopet podelili največjo čast imeuovanje za kandi« data na mesto predsednika Združenih držav.
Danes gre za našo bodočnost, naš mir, naše blagostanje, našo svobodo.
Sama zmaga na volitvah ni naša na« loga in naš cilj. Naša naloga je, da da« mo svoji zmagi pomen, ki bo ohrabril povsod naroda, ki hrepene po svobodi, in jih dvignil iz teme obupa .na svetlo luč obečujoče sc svobode.
Mi smo složna stranka. Našemu naro« du je potrebna ista složnost
Edinost mora hiti temeljni kamen miru. Mir, ki je .pridobljen v škodo sv o« bode, je plačan predrago. Predvsem se moramo truditi, da z miVnimi sredstvi dosežemo in zgradimo svetovni red, ki naj sloni na zakonitosti in pravičnosti l ak svet bo užival mir. To je glavna odgovornost, ki nam jo je poveril naš narod. To je glavna naloga, kateri smo se posvetili.
Našli smo sredstva, da svet lahko raz« Ibijemo na kose. Nismo pa še našli sred« štev, ki hi nam omogočila, da združimo razbito duhovno enotnost sveta, da cc« limo njegove rane, da ustvarimo dobro družbo, skupnost ljudi dobre volje, Mi smo st izmislili plemenite načrte za novo urcd:tev sveta. Brez novega duha bodo šli naši najplemenitejši načrti v nič Molimo k Bogu, da nam dodeli polno mero tega duha v bodočnosti.
Mi želimo, da napreduje veliki teh no« loški polet našega veka. Vpregli bomo atomsko energijo v korist popolnejšega življenja ljudstva. Ali je nekaj, kar je bolj važno kot A'se to. Z vso energijo, razumnostjo, ki sta jih sposobna člo« veško srce in um, moramo rešiti vpra« šanjc utrditve pravičnega in trajnega miru v svetu in zagotoviti sebi‘in dni« gim narodom, ki gojijo nam podobne nazore, svobodo in možnost ud ej st v o« vanja. Biti republikanec v tem času pomeni po mojem posvetiti svoje živ« ljenje svobodi človečanstva. Dokler živi ena polovica sveta v svobodi in druga polovica v suženjstvu, moramo povsod z mirnimi sredstvi pomagati ljudem, da si prodohijo svobodo.
Mi smo proglasili za svoj cilj močno in svobodno Ameriko v svobodnem svetu svobodnih ljudi, ki svobodno iz« rekajo svoje mišljenje, svobodno razvi« jajo nove misli, svobodno objavljajo, kar verujejo, se svobodno gibajo, svo« hodno izbirajo svoje delo, svobodno iz« Ivrajo in uživajo plodove svojega dela, svobodno častijo Boga, vsak po .svojih nazorih in po božji milosti. Kadar bodo te pravice utrjene v svetu, bodo tudi uresničeni trajni ideali republikanske stranke.
Vzori ameriškega naroda so tudi vzo« ri republikanske stranke. Prižgali smo baklo tukaj v Filadelfiji, zibelki naše neodvisnosti. Prižgali smo baklo, ki naj zbudi večno upanje, da sme človek ži« veti svobodno v človeškem dostojanstvu in pred Bogom ter v božji ljubezni stati svobodno z glavo pokonci.
Tajna sovjetska policija slabša od nacistične
»Prebivalci sovjetskega področja Nemčije živijo pod režimom, ki sc ne razlikuje od nacističnega«, je izjavil 110« vinarjem Oskar \Veigert. politik \Vei« murske republike, ki sc udeležuje zdaj kot svetovalec vlade Združenih držav v San Franciscu konference Mednarod* ne organizacije dela.
\Veigert je dostavil, da mu je izjavil prejšnji voditelj krščanske demokratske zveze v sovjetski coni. da je »skoraj bolje imeti opraviti z Gestapo kot $ tajno sovjetsko policijo«. Y kolikor smo poučeni o teh dveh strašilih člo« veške družbe, moramo reči, da se je ta gospod zares krščansko milo izrazil.
ODKOD STAVKE IN NEPRESTANE ZAHTEVE PO VEDNO VIŠJIH PLAČAH
V današnjih gospodarskih razmerah naše države so stavke popolnoma ne« upravičene in izhajajo ali iz želje, da bi sc v državi ohranil in še povečal go« spodarski kaos v prid komunizmu, ali iz pohlepa raznih delavcev in nastav« ljeneev po blagostanju, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah kratko in malo nemogoče brez popolnega gospodarske« ga poloma. Po naši misli bi morala država poiskati tiste, ki še ob sedanji bedi toliko milijonov državljanov pre« visoke dohodke in plače uživajo, raz«
košno ž-vijo in tako med ubogim ljud« stvom zavist vzbujajo. I11 takim 1 ju= dem bi morala oblast z odločnimi ukre« pi pomagati do tega, da sc bodo zado« voljili s poštenim vsakdanjim kruhom.
Pravijo, da je v naši državi 2 milijo« na brezposelnih. Pravijo pa tudi, da ni malo družin, v katerih njeni člani za« služijo do HM) in več tisoč lir na mesec.
Te reči so zelo nezdrave. Ali bi ne bilo prav, da bi s temi 100.000 lirami skromno živele tri družine, namesto da dve družini stradata, medtem ko ena uživa več dobrin, kakor so za današnje razmere potrebne m dopustljive? Ro« doljubi so samo tisti, ki znajo dopri« našati žrtve za skupnost.
D0M3CE NOVICE
Nova maša v Podgori
Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je daroval v Podgori svojo prvo slovesno sveto mašo e. g. Anton Prinčič iz Kozane v Brdih. Zaradi razmer, ki vladajo danes v naši deželi, ni mogel domov in tudi njegovi starši niso mogli na sinovo novo sv, mašo. Pa bili so naši Podgorci z .g. župnikom tako dobri, da so sprejeli č. g. novomašnika kot svo« jega in mu omogočili lep spomin na njegov najlepši dan življenja. Lepo so ga pri slavoloku sprejeli, novi — v maju letos blagoslovljeni — zvonovi so mu pritrkovali in med številno asistenco tovarišev bogoslovcev, med res ubranim petjem podgorskega pevskega zbora ob spretni taktirki našega č. g. Renerja in lepem spremijevanju bivšega kozanske« ga organista g. Debenjaka je g. novo« mašnik prvič poklical ‘Boga na oltar. Pridigal mu je preč. g. msgr. dr. Močnik, ki je polni cerkvi razložil, kako velike« ga pomena je, če ima kršč. ljudstvo mašnika v svoji sredi.
Podgorcem vsa čast in zahvala za njih bratsko ljubeče in verno srce, ki se je izkazalo tudi v darovih, č. g. novo« mašniku pa obilo plodonosnih let v čast božjo in zveličanje duš!
Nova maša v Slov. Benečiji
V Kozici, pri Sv. Lenartu je bila v nedeljo 27. junija nova maša, ki jo je daroval p. Emilij Chiuch (kajpada Čuk) iz Dolenjega. Novomašnik je iz zelo krščanske družine, ki je dala Cer« kvi že dve dobri redovnici. Vsa duhov« nija je s-prejela novega duhovnika kot velik dar božji. Pri zgodnji maši je vse ljudstvo pristopilo k sv. obhajilu, pri veliki maši pa so verniki poljubovali no« vomašniku roke in mu darovali obilno miloščino za misijone. Novomašnik je namreč član misijonske družbe »Dclla Consolata«, ki ima glavno hišo v Tori« nu. Zdaj ima Slovenska Benečija enega misijonarja na Kitajskem, p. Emilij Čuk je pa določen za Kenijo v Afriki.
Novomašniku misijonarju želimo obilno žetev in mu priporočamo v mo« litev ožjo domovino, da bi ji Bog dal tako svobodo, kakršno zahteva krščanstvo za vse narode!
BRJE
V soboto dne 2(). maja t I. je na Br« jah umrl v •starosti 78 let krščanski oče Franc Ličen po osemdnevni težki ho« lezni. Svoje trpljenje je prenašal vdano v božjo voljo. V življenju je vztrajno molil in neprestano delal. Posebno je
bil priljubljen zaradi miroljubnosti in kretkosti. Dosti svojih moči je posvetil graditvi nove. cerkve 11 o d ■ 1 je ob za« povedih Gospodovih brez graje. Enega svojih sinov je vzgojil za mašnika. Bla« gi pokojnik je bil previden na presv R. Telo.
Kako so ga vsi cenili, je pokazala ve« lika udeležba znancev in prijateljev iz okoliških vasi pri pogrebu dne 30. maja.
Vsem naj bo izrečena iskrena zahvala. Rajnemu Bog daj večni mir!
Nova zbirka pesmi
Prišla je novica, da dobimo v krat« kem nov zvezek poezij našega znanega pesnika Venceslava Scjavca.
Fant piše
»Danes sem bil priča prizoru* ki je bil zelo žalosten, če ga človek dobro premisli. Zjokal sem sc prav bridko, kar je pri meni nekaj izrednega. Bila je namreč ves dan na okrajnem sodišču razprava proti nekemu nedolžnemu du« hovniku, ki je služboval v Drežnici, do« ma pa je iz Rreginja. Tisti, ki ga pozna« jo, pravijo, da je bil kakor Don Bosco. Napravil ni niti najmanj žalega nobe>-nemil človeku, pa so mu že pred časom prepovedali maševati v cerkvi. Potem so ga zaprli in danes obsodili na II let prisilnega dela z drugimi kazenskimi dodatki. Primerilo sc je, da sem šel v cerkev, meneč, da dobim tam sklep šmarnic kakor doma, pa je bila v cer« kvi tema in tako sem bil žalosten že zaradi tega, ker sem hodil cel mesec k šmarnicam, nazadnje pa še slovesa od
te lepe pobožnosti nisem bil deležen. Ko tako užaljen grem proti . . . , vidim tiste« ga duhovnika, kako ga peljejo proti je« či in kako 011 z. reko pozdravlja in bla« goslavlja svoje dobre vernike, ki so pri« šli celo iz Drežnice, da bi ga zagovar« jali, če bi kaj pomagalo. Stari možje so sc vsi žalostni odkrivali svojemu dušnemu pastirju, ko je odhajal za že« lezna vrata. V mraku je bilo videti, ka« ko se jim on prijazno smehlja. Ko sem to videl, sem mislil, da se na glas z jo« čem vpričo vsega ljudstva. Bog nam po* magaj, da bomo imeli vsaj ob smrtni uri kakega duhovnika, ki nam bo nudil zadnjo tolažbo ... Molite za nas tudi Vi, ki uživate vsaj še versko svobodo, katera je pri nas samo še na papirju ... Tu imamo največ kisle repe in koruz« nega kruha. Plača nam komaj zadostu« je, čeravno zelo skromno živimo. Jaz imam 3.400 Din na mesec, pa ti povem, da moram presneto paziti, da ne pora« bim prezgodaj, dasi ne pijem in brez potrebe ne trošim.«.
ZAPRTE DUHOVNE VAJE
za dekleta bodo letos pri Ci. ss. no-trdamkah v Gorici od 22. do 26. av-gusta. Podrobnejša navodila dobite pozneje.
SREDNJEŠOLSKA MLADINA
bo v nedeljo 11. julija ob 10. uri predpoldne v kinu Vittoria na Travniku proslavila zaključek šolskega leta s posebno prireditvijo. K njej vabi prav toplo vse svoje prijatelje.
"V "" v Sloveniji pred vojno in sedai
časopisi so že mnogo pisali ,o našem narodu, tako da smo postali znani po vsem svetu. Pred vojno so nas Slovence po svetu le malo poznali; saj so nas imeli le za Avstrijce ali celo za Srbe. Mn«gi so sc tudii čudili, da smo sploh katoličani.
Tudi dandanes imamo priliko pogo« stokrat slišati razne italijanske govornike, na žalost celo duhovnike in redov« nike, ki v svoji nevednosti in nestrpno« sti kažejo na Slovenijo kot na kako po« gansko deželo brez krščanske omike. Dghro bi bilo, če bi ti ljudje šli za ne« kaj časa v te kraje, o katerih ne vedo nič lepega povedati, da bi se tamkaj naučili globokega verskega življenja. Neki komunist italijanske narodnosti se jc po povratku iz Slovenije izrazil ta« kole: »Da človek spozna pravo versko življenje, mora bivati nekaj časa v Slo« veniji; tam so cerkve.vsako nedeljo bolj polne vernikov kakor pri nas v Italiji oh največjih praznikih«. Da,, reči mora« mo: dasi smo majhen narod, vendar smo versko zelo visoko. Na to višino nas je povzdignilo poleg svetne duhovščine tu« di redovništvo, to je moški in tudi žen ski redovi, ki so pomagali svetni duhov« ščini pri delu za vedno večji podvig verskega življenja med Slovenci.
Pregled moških redovniških postojank
Poglejmo na kratko, kateri so naj« važnejši redovi in, družbe v Sloveniji. Frančiškani so imeli pred vojno svoje postojanke: v Ljubljani na Marijinem trgu (provincialna hiša), na Viču. v šiški, pri Sv. Cirilu in Metodu v Bežigradu, potem Brezje (Marijina božja pot), Kamnik. Novo Mesto, Nazarje, Nova štifkn. Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
Brežice, kjer so jim Nemci podrli cer« kev. Ročno pri. Št. Vidu nad Ljubljano, kjer so imeli svojo tiskarno.
(Se nadaljuje)
DAROVI:
M. K. Urhu za pošto iz Amerike 500; zavedne slovenske matere iz števerjana z željo, da bi vsaka hiša naročila »Slov. Primorca«, 2000; P. K. -za varstvo pred časnim in večnim ognjem 120; N. N. od Tilmenta 500; zavedna žena v zahva« lo Sv. Duhu za razsvetljenje 200 L.
Trije duševni delavci 3 leta naporne« gu dela v vrednosti 720.000 lir, če bi se njihovo delo plačevalo samo približno tako, kakor se plačuje (jelo cestnih po« metačev. S tem darom so ohranili do danes list pr^ življenju. Koliko pa si žrtvoval za katoliški list ti, katoliški laik alj duhovnik? Vsem dobrotnikom naj Bog stoterno povrne! Prav posebne« ga blagoslova želimo tistim, ki so zaradi našega lista in katoliških načel, katera razglaša in brani, zaničevani in prega« njani. Zavest preganjanja zaradi dobre stvari človeka osrečuje- in ga Kristusu samemu zelo približuje. Želimo si še mnogo požrtvovalnih delavcev za naš list. da se bo mogel še nadalje srčno boriti na desno in levo do zmage resni« ec in pravice.
ZA »SLOVENSKO S1ROTIŠČE« :
K prispevkom iz Podgore dostavlja« mo še 5 kg riža, 5 kg fižola in 2 kg testenin; Milka Marinič 110; Marija Pirih 135; Jug 60; Cotič Ivan z Vrha št. 13 100; Ludvik Lukcžič 1000; Via« dimir Lukcžič I0(K) L. Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNiČ
Katoliška tiskarna — Gorica
„TIGRI“ -APOSTOLI
@20®
» Da, pa šele potem, ko si postal ti naš vodja. Pri tebi je vedno kaj posebnega. Nikdar ni dolgega časa. Z vsakim izmed nas lepo izhajaš. Vsak ve, da misliš dobro z njim in ne gledaš na svojo korist. Kako neki moreš hiti vedno tako vesel in razigran V Saj nimaš lepšega življenja od nas ! Kaj te res ne boli kakor nas, če kaj ne gre v redu in človek ne ve, zakaj je sploh na svetu ?«	.
»Oh, to jc bilo prejšnje čase kdaj, Sergij, pa je na mah prenehalo. «
» Kdaj pa, Miša ? Ali si iznašel kak lek ? Le po« vej nam. če misliš res dobro z nami ! Saj ga ne bomo nikomur izdali !«
» Zdaj še ne ! « Pavel vrže pogled na speče tova* riše, nato vstane in prime za kopalne hlačke. » Pridite, se bomo kopali ! Sonce je tako žarko in gorko. Prav veselo bo bresti po vodi. Kdo gre z menoj?« Poleg Sergija se dvigneta še dva tovariša, ki sta se prej ude* ležila pogovora. Pavel zbudi tudi brata, da gre z njimi.
Kake četrt ure sc fantje pode po valovih sem in tja in se skušajo drug drugega potisniti pod vodo. Med njimi je še najbolj razposajen Pavel, kakor da bi prav hotel pokazati, da je v njem neukročeno veselje do življenja, ker jim bo kmalu nato odkril svojo skrivnost.
Ko stopijo slednjič med krikom in smehom iz vode, poležejo v mehko travo in puste, da jih sonce obseva.
» Miša, zdaj nam pa moraš odkriti svojo skrivnost,« prosi Sergij. »Saj ni tu nikogar, razen tvojih ožjih prijateljev ! «
» Naj bo torej ! Povem vam. .Je nekaj prav veli« kega ! Dimitrij, pusti nas same za kakšne pol ure ! Saj ti že veš to. «
Mali razume, kaj hoče brat povedati, se splazi po* •časi za neki grm in začne s prav gorečim srcem moliti. Kako naj bi se ljubi Bog ustavljal temu čistemu fan* lovskemu srcu !
» Kar naravnost vam povem, kaj je ta skrivnost. Jaz sem kristjan in živim tudi kot krist jan. To je vse ! « Kakor bi jih pičil obad, skačejo zdaj fantje okoli in strme v drznega govornika. Nato se priplazijo bliže in na trebuhu ležeč poslušajo. Pavel čepi pred njimi in objema z rokama obe koleni.
»Glejte, pravim vam to odkritosrčno, ker vam zaupam. Najboljši moji prijatelji ste in se vas torej ne bojim. Vedeti pa morate, kje najdete pravo srečo. « »Neverjetno,« pravi Sergij ves razdražen, »ti si torej kristjan ! ? Od tebe nismo kaj takega pričako* vali. Mislili smo, da je krščanstvo le kako tolažilno sredstvo za stare ljudi, ki nc morejo od življenja ni« česar več pričakovati, ampak za zdravega, močnega, življenja željnega fanta ... ? «
» Ravno za fanta je krščanstvo najbolj koristno. V njem ravno dobiip moč, da hodim prosto in veselo
skozi življenje. Saj se še spominjate onega večera, ko smo moje izdajstvo nad lastnimi starši zalili z vinom. S tistim večerom se začne moja zgodba. «
Fantje poslušajo napeto besede prijatelja. Ko na« stopi v povesti duhovnik kot rešitelj, mrmrajo pred se : » To je junak, kakor je zapisano v kn jigi. «
Pavel jim pripoveduje še o svojem dušnem stanju in očitanju vesti v noči . .. Sergij prikima :
» Da, ravno tako jc. Tudi sam sem že skusil. Srce hoče z vso silo le dobro, pa je vse izročeno slabemu ! « » Poslušaj zdaj, Sergij ! To jc bilo takrat zadnji* krat. Od takrat ni bilo več tega ! «
» Kaj si storil proti temu ? Pripoveduj naprej ! « In Pavel jim govori o nočnem obisku v revni pod* strešni sobici sVojega rešitelja, o njegovi dobroti in prijaznosti, o sredstvih, ki mu jih jc dal, končno tudi o svojem krstu in o svojih junaških delih, ko je nosil Kristusa po mestu. Fantje poslušajo in sc čudijo, milost božja pa nalahko žc trka na njih srca. Za trenutek je vse mirno, potem reče Sergij : »Verjamemo ti, ti nas nisi še nalagal. Ampak kako je to, da nam hočejo kr* ščanstvo izruti iz srca, če vendar dela človeka tako prostega in veselega ? «
» Ker ni dovolj, da si le kristjan po imenu. Kot kristjan moraš tudi živeti, če hočeš okusiti to moč, ki je v njem. Za tako življenje pa imajo le redki srčnost in vztrajnost. Srčnost morate pokazati tudi v tem, da se res hočete okoristiti z mojo skrivnostjo ! «
( Nadaljevanje )