Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 s6. uri popoludne.

sir
7 Ljubljani, v četrtek 24. septembra 1885.
JLietniU XIII.
Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini slovenski dnevnik na katoliško - konservativni podlagi,
nastopil bo s 1. oktobrom zadnjo četrtletje XIII. leta svojega obstanka. Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošiljatvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. na-naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" veljtl za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesec ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman veljd:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo „Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 22. sept.
Obe zbornici državnega zbora ste danes po slovesni sveti maši, ki jo je imel kardinal Gangel-bauer ob desetih v prestolni cerkvi sv. Šefana, pričeli svoje delovanje. Gospodsko zbornico je odprl dosedanji predsednik grof Trauttmannsdorf ter se spominjal med počitnicami umrlih udov, zlasti kneza Friderika Lieclitensteina. Sošlo se je bilo okoli 50 udov, med njimi nekaj na novo imenovanih, ki so storili obljubo.
Veliko živahnejši je bil pričetek zbornice poslancev; manjkalo je od 353 poslancev le kakih 30. Tudi gledalcev in poslušalcev bilo je na galerijah vse polno. Ob 11. uri pridejo gg. ministri v dvorano in grof Taaffe naznani, da ima od cesarja ukaz v smislu postavnih določil vpeljati zborničnega predsednika. Kakor pred šestimi leti, ko je bil ti-
rolski monsignor Negrelli starosta med vsemi poslanci, zadela je ta čast tudi letos duhovnika, in sicer edinega, ki sedi med levičarji v nemško-avstrij-skem klubu, namreč avguštinskega priorja Kajetana Posselta. Posselt je toraj prevzel posel začasnega predsednika in storil obljubo, potem pa se podal na predsedniški stol, s kterega se je pa le malo videl, ker je prav Cahejeve postave.
Še z dokaj močnim glasom naznanil je zbornici, da ga čast začasno predsedovati zbornici ni doletela zarad kakošnih posebnih zaslug, ampak samo zarad njegove starosti; starost pa je slabotna, zato naj ima zbornica ž njim potrpljenje. Potem je pričel obravnavo z imenovanjem začasnih zapisnikarjev, za ktere so bili odločeni: Panderlik in Romaszkan z desnice, Dobler iu Puss pa z levice zbornične. Preden se je pričela obljuba poslancev, prebral je Panderlik dotično prisego v nemškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, hrvatskem in italijanskem, Romaszkan pa v rumunskem jeziku, predsednik Posselt pa je naznanil, da naj vsakteri poslanec odgovarja „obljubim", v kterem jeziku koli hoče. Ko so se zatem po imenu klicali poslanci, slišali so se vse križem nemški, češki, poljski, slovenski, hrvatski, italijanski glasovi, ter se je pokazalo, da je poslancev le malo manjkalo. Cez kake pol ure bila je prva seja končana iu predsednik jo jo sklenil z naznanilom, da bode slovesni pričetek državnega zbora v soboto 26. t. m. opoludne v veliki dvorani cesarske palače, prihodnja seja pa da bo v ponedeljek 28. t. m. Na dnevnem redu je izžrebanje zbornice v 9 oddelkov in razdelitev volilnih aktov. Vsak oddelek dobi namreč primerno število volilnih zapisnikov, pri kterih ni bilo nobo-nega protesta ali ugovora, da jih pregleda in zbornici predlaga v potrditev. Za preiskovanje volitev, zoper ktere so je pa vložilo kaj protestov, se bode izvolil poseben odsek, ki jih bode imel preiskovati. Kakor se kaže, bode imel ta odsek letos jako veliko opraviti. Včeraj so prinesli v zbornično kancelijo služabniki dve veliki skladanici samih protestov, med kterimi se nahajajo tudi štirje protesti zoper izvolitev g. profesorja Šukljeja, namreč eden od volilnega odbora, edon iz Metlike, eden iz Črnomlja in eden iz Kostanjevice. Ker ima zborovanje tra-
jati do 20. ali k večemu do 22. oktobra, pač ne bode mogoče, da bi bile dotlej rešene že vse volitve, ampak jih bode mnogo ostalo še za poznejši čas, ko se državni zbor vnovič snide po novem letu.
Klubi desnične večine.
Ko je bila seja končana, razglasila so se vabila, da naj se v dotičnih sobah snidejo poslanci, ki hočejo osnovati poseben klub. Sošli so se toraj poslanci češki in moravski ter ponovili bivši češki klub, ki bode štel vseh skupaj 66 udov in bo toraj najmočnejši klub na desnici. Načelnik mu je dr. Rieger. Ravno tako so se sošli Poljaki in so osnovali dosedanjo zvezo „Kolo poljsko". Zopet v drugi sobi so se sošli poslanci slovenski, dalmatinski, bu-kovinski in tirolski, da bi se posvetovali, hočejo li zopet osnovati skupno zvezo, tako imenovani klub desnega središča, kteremu je bil dosedaj načelnik grof Hohenwart. Razgovor je bil obširen, ker so se omenjale raznotere zadeve in potrebe posameznih dežel, naposled pa se jo vendar soglasno sklenilo, da poslanci omenjenih dežel vnovič stopijo med seboj v tesno zvezo drug drugemu v pomoč in podporo in sicer na dosedanji podlagi. Ali se sprejmo vsi, ali se nekterim sprejem odreče, o tem pred organiziranjem kluba ni moglo biti vprašanja, in zato ni bilo nobenega ugovora, ko je z drugimi poslanci tudi gosp. profesor Šuklje prišel v dvorano. Sploh se pa samo po sebi ume, da se klub s tem, ako pristopi k njem kak poslanec, čigar izvolitev je dvomljiva, še nikakor ne zaveže, se z vsim svojim vplivom zanj potegniti, ampak da legitimacijski odsek ravna po svojem prepričanji.
Ta klub bode štel okoli 40 udov, ter mu je zopet grof Hohenwart načelnik, poslanca Klaič ¡n Giovanelli pa sta njegova namestnika. Imenovani trije bodo ob enem klub zastopali v eksekutivnem odseku petnajstorice. Stara „Presse" danes nekaj čenča, da Raič, Vošnjak in dr. Vitezič nečejo pristopiti temu klubu, ampak še vedno snujejo posebno zadrugo; pa to ni res, vsi trije so z gosp. Hrenom, vred vstopili v klub, pač pa so slovenski poslanci izrekli, da hočejo vse domače zadeve prej pretresati med seboj in potem prositi v klubu za nje podporo tudi pri drugih gg. poslancih. Istiua je dalje, da
LISTEK.
Iz življenja grofa Henrika Chamloord-skega (Henrika V.).
Ko se jo 24. avgusta 1883 grof Chnmbordski ločil iz tega življenja, čutil je vsakdo, prijatelj ali neprijatelj, da je šel na oni svet pošten značaj, mož skozi in skozi, zvest krščanskim načelom. A ni videl vsakdo, da jo bil ta blagi mož v dnu srca pobožen in v notranjem življenji popolnoma Bogu vdan, tako, da jo bilo njegovo zasebno življenje pravi vzor krščanskega kneza. Se le počasi se jo bolj na široko zvedelo njegovo zasebno življenje. „Messager du Sacre-Ooeur" je prinesel celo vrsto člankov, ki v laški prestavi sestavljajo knjigo. Tu najdemo prijetno sliko o notranjem življenji tega kneza, ki jo lahko duhovnim in neduhovnim v spodbudo in izgled. Po-dajmo tedaj čč. bralcem „Slovenca" nektero črtice iz pobožnega življenja tega krščanskega kneza.
I.
Notranje življenje človekova se presoja, kako da on moli. Ako tako presojamo življenja grofa Ohambordskega, vidimo moža molitvi vdanega, kar bi bili javalne pričakovali pri knezu, ki je bil veselega srca, a v zasoljenih pogovorih šaljiv. Zjutraj je vstal navadno ob 6. uri. Prve ure v dnevu je navadno molil. Razun kristijanu navadnih molitev molil je kot vitez reda sv. Duha vsak dan dnevnice o sv. Duhu; vsak dan jo tudi kaj pobožnega bral. Dan je zopet končal z molitvijo in z izpraševanjem vesti. Prepisal si jo vrsto molitev iz pisem svetnikov. Molitve ni nikdar zanemarjal, tudi na potovanji in pri lovu ne. Na železnici je molil rožni venec in na lovu čakaje molil je navadne molitve, da ni zaostal.
Posebno je pa častil grof Chambord presveto srce Jezusovo. V domači kapeli so opravljali k sklepu sv. maše vselej molitev k presv. Srcu. Prvi petek vsacega meseca ste bili dve sv. maši pred izpostavljenim presv. R. T. v spravo presv. Srcu. Tačas je pristopil vselej k sv. obhajilu, in njegov zgled so mnogi posnemali. Trpljenje Kristusovo jo rad pre-
mišljeval. Zadnje dni velikega tedna je bil vselej pri vsej službi Božji, tudi ako je dolgo trajala. Na veliki četrtek je opravljal v Gorici v stolni cerkvi s svojim spremstvom velikonočno obhajilo in je obiskoval po raznih cerkvah Božji grob, kjer je bil ves vtopljen v pobožnosti. Veliki petek ni bil le samo pri službi Božji, marveč ves dan jo premišljeval trpljenje našega Gospoda, v kapeli je pobožno molil križev pot. Gotovo so mu bili živo pred očmi sveti kraji, ktere je 1. 1861 tako pobožno obiskal.
V njegovih zaznamkih o tem potovanji beremo dne 5. novembra: O sveti kraji, kterih ne bom nikdar več videl, spomin na vas naj me nikdar no zapusti v mojem življenji in naj mi bode pričujoč ob smrtni uri. Za spomin je imel križe iz oljkinega lesa iz Getsemani in kamna iz svetih krajev vdelane. Te križe, blagoslovljene in z odpustki obdarovane jo imel v svoji kapeli in po sobah. Tak križ mu je bil v tolažbo ob smrtni uri, večkrat ga je poljuboval in rekel okoli stoječim: To je moja edina prava tolažba, zapustil ga jo svojim kot drago dedovino, v grob pa so mu dejali romarsko palico. Ko je imel
so trije štajarski poslanci slovenski, namreč Raič, Vošnjak in Gödel dobili vabilo, naj se pridružijo nemškim konservativnim poslancem štajarskem v Liechtensteinovem klubu, pa oni se niso hoteli ločiti od drugih slovenskih poslancev, in so ponudbo izbili, kar so čisto prav storili, ker je Slovencem zarad pičlega števila le tedaj mogoče kaj doseči, ako ostanejo v tesni zvezi med seboj.
Liechtenstein o v klub bode štel okoli 20 udov, namreč O konservativnih gorenjih Avstrijan-cev, ker se je letos svojim rojakom pridružil tudi Hayden, ki je bil lani v Hohenwartovem klubu, dalje tri Solnograjce, ki so bili lani sami za-se, namreč Lienbacher, Fuchs in Neumayer, Tirolca Zallingerja pa konservativne nemške poslance iz Dolenje Avstrije in Štajarske. Načelnik klubu je zopet knez Alfred Liechtenstein, podpredsednika sta grof Brandis in Lienbacher, v petnajstorici ga bosta pa zastopala Liechtenstein in Lienbacher. Tako je toraj desnica osnovana na isti podlagi, kakor je bila zadnjih šest let; stara zveza je zopet ponovljena in dosedanje prijateljstvo še bolj vtrjeno. Tudi večina je zdatnejša kakor je bila, ker bode imela desnica, kakor sem vam že telegrafiral, okoli 194 glasov, in bode ostala v večini tudi v slučaju ako bi z levičarji potegnili Koroninijevei. Kazuu že omenjenih klubov se morajo desnici prištevati še glasovi 7 ministrov in pa nekterih prostakov, ki so se preteklih šest let stanovitno držali desnice, da si niso bili v nobenem njenem klubu.
Manjšina
na levici se je pa razdvojila. Njeni voditelji so si sicer mnogo prizadevali, da bi jo ohranili skupaj pa vse prizadevanje je bilo zastonj. Zmernejši med njimi so želeli, naj bi se nova zadruga vseh levičarjev imenovala nemško-avstrijski klub, ker bi to ime kazalo, da se hočejo potegovati za nemške ob enem pa tudi za državne koristi, ki si jih brez nem-štva še misliti ne morejo, sivnejšim pa to ni bilo všeč ter so tirjali, naj se nov klub postavi na zgolj nemško narodno podlago in naj se kliče nemški klub. Vsled tega se je levica cepila v dve stranki, to je, nemški klub pa nemško-avstrijski klub, ki pa hočeta po zgledu desnice imeti svoj eksekutivni odsek in na ta način med seboj v nekaki zvezi ostati. Nemško-avstrijski klub šteje nekaj čez 80, nemški klub pa okoli 50 udov. Prvemu je pristopil tudi poslanec kranjskih velikih posestnikov baron Tau-fferer, med tem ko se bode baron Žvegelj najbrže zopet pridružil Koroninijevi stranki. Govorilo se je sicer, da še ni gotovo, ali se Koroninijev klub zopet osnuje ali ne, vendar mislim, da se bode osnoval, ako mu tudi južno-tirolski poslanci ne marajo več pristopiti in hočejo ostati prostaki ali divjaki, kar navadno imenujejo nje, ki se ne pridružijo nobenemu klubu.
Ako še poročam, da se bodo delegacije po prenehanju državnega zbora sošle okoli 20. ali 22. oktobra, deželni zbori pa okoli 15. novembra, potem sem povedal vse, kar utegne zanimati politični svet.
Denar — sveta vladar.
Denar je postal blago.
Marsiktero poglavje zgodovine XIX. veka se začenja s prekucijo francosko. Ta velikanska prikazen v človeški zgodovini, ki je pretresla ves so-
tako pobožuost do Kristusovega trpljenja in do pre-svetega Srca, ni bilo drugače, da je bil vsak dan pri sv. maši. Na potovanji je bilo vse tako vravnano, da je bilo tudi časa za sv. mašo. Tudi ob času lova so skrbeli za to.
V njegovi lovski hiši v gorah na Štajarskem je bila napravljena največa soba za kapelo, kjer je bil grof s spremstvom vsak dan pri sv. maši. Po sveti maši se je rad pogovarjal s kmeti, ki so šli ž njim živali gonit, izpraševal jih je, kako daleč imajo do cerkve, ali so vsako nedeljo pri sv. maši, podučeval jih je, kaj jim je storiti, ako bi ne mogli biti zarad daljave kraja pri sv. maši in so je veselil, ako so mu obetali da se bodo ravnali po njega opomino-vanji. V njegovi dolgi bolezni jo hotel ostati tudi pri stari dobri navadi in je bil vsak dan pri sveti maši — v bolniški sobi; v velikih težavah je vendar bil pazljivo pri sv. maši.
(Dalje prih.)
cijalni in državni red, rodila je ideje, ki so postale v teku let kri in meso. Ako sodimo trezno in mirno, moramo priznati, da imajo nasledki tega zgodovinskega viharja mnogo solnčnih in senčnih strani.
V	imenu „prostosti in enakosti" je francoska prekucija preteklega stoletja vrgla ob tla vladni absolutizem. Razrušilo se je trhleno poslopje spri-denega državnega in družbinskega življenja in na njegovih razvalinah se je vzdignilo novo poslopje „državljanske prostosti". Srednji stan, .„tiers état" je stopil v javno življenje. Naš „parlamentarizem" s celim svojim kalupom (modelom) je stvarjenje one „bourgeoizije" in njej primernega liberalizma. V luči zgodovinskega razvoja mora imeti tudi ta pojav svojo pravico in svoje zasluge; toda ravno ista zgodovina ga obsodi, ako si ogleda „parlamenturski liberalizem", kakoršen je sedaj.
Kakor ni mogel trpeti knežji absolutizem poleg sebe nobene oblasti, tako je proglasil „državljanski liberalizem" posameznika božanstvom. Ta nova politična vêra je raztrgala vso organske vezi v družini in državi, razkrojila v njune prvine ter atomi-zovala državo in družbo. „Jaz", ta je novi bog, pred kterim naj bi padala „uboga para" v prah.
„Egoizem", kruhoborstvo, samoljubje in enake nečedne čednosti so pregnale iz družbe in src pravo ljubezen do naroda, spoštovanje do sprednikov, sočutje do trpečega brata. Vladati, zapovedovati, zatirati, drviti se za materijalnim dobičkom, to je iz-rodek neopravičene vile. Tako se je razkrojila družba, ker vsak hoče biti gospodar; država je postala vse, narodi ničle; avtonomne oblasti se ukla-njajo državnemu maliku.
Neomejena prostost je rodila na gospodarskem polji brezmejno konkurenco. Obožavani individua-lizem je pomogel k zmagi premakljivemu kapitalu. Oderuštvo, izsesavanje človeške moči, neusmiljenost in brezozirnost so prisilili črno živino v človeški podobi, da pobija državni in družbeni red, zatajuje etiške čute v Človeku, zasmehuje vero, Boga. Anarhizem, komunizem, nevera, češčenje živali v človeku, to so sadovi brezbožnega krvosesa, imenom „moderni liberalizem".
Tako se je rodila „rudeča pošast". Le počasi je prodrlo to „socijalno vprašanje" v višje kroge. Debelo so gledali, niso verjeli, le proti volji so parlamenti in kabineti izgovarjali strašno besedo in slednjič jo vrgli na redko rešeto resnih razprav.
V	volilnih programih nahajamo zadnja leta „socijalno vprašanje" v prvi vrsti, znamenje, da goré tla pod nogami. Mnogo se je pisalo in svetovalo, kako bi se družba človeška pripeljala na pravo pot ter obvarovala silnega prevrata. Delavsko vprašanje je bilo prvo na dnevnem redu, ker tU jo najprvo vrelo ter skušalo raztreščiti sod. S časom se je razširilo vprašanje, in danes govorimo že o „polomih" in „ustanovnikih" (Griinder), obrtnikih, trgovcih, agrarcih in Židih, bankah, kapitalu, milu-jemo prosjaka in izpodjedanega kmeta: vrtimo se vedno v „socijaluem vprašanji". A kdor nerad veruje, težko veruje.
V	novejšem časi se potegujejo bistroumni možje z velikim zanimanjem za malega posestnika, opozorujejo na prevelike davke, svarijo pred židi, priporočujejo posojilnice ter dajejo dobre svète o zboljščanji kmetijstva itd. Drugi priporočujejo rokodelcem zadruge ter delajo na to, da se odpravi obrtniška prostost. O propadu trgovine tožijo mnogi strokovnjaški možje. Sploh je v Daniji mnogo gnjilega, da dotični krogi celé ne vedo, česa bi se najprvo lotili.
Res, da je socijalno vprašanje staro kakor človeški rod, a tako silno in peneče je postalo še le v novejši dobi. In kdo je povzročil to vprašanje? Morda obrtniška prostost, akcijske postave, pomanjkanje kredita itd.? Nikakor ne! Te žalostne razmere so vprašanje le pospeševale, bolje rečeno, so le posledica pravega vzroka. Toraj bodo tudi vsa zdravila, vsa mazila in poprave le zadrževala zadnji velikanski polom, ki se bliža, a nikakor so mu ubranila. Neradi zapišemo to žalostno prepričanje, a pri „obstoječih" razmerah izbruhnil bo ognjenik smrdljivi izmet ter razrušil sedanji red (boljše: nered). Mora priti do toga, to uči zgodovina. Cel narodno-gospodarski red ni druzega kot — laž, protiuaravni nered.
Kako pa se naj reši socijalno vprašanje, zmanjša v obče človeška beda in lakota? Stokrat in stokrat se je že dokazovalo in trdilo, dale na krščanski podlagi, po vernosti in nravnosti. Te lastnosti uèé človeka prave ljubezni do bližnjega, gojé v člo-
veku treznost, varčnost, zmernost, pridnost ter spod-rivajo umazani egoizem. To je treba konser-virati, to o h r a n iti, in če je že foginilo, zopet uvesti v družino in družbo. In ta konservatizem menda ni „neumnost", kakor se nam nekje očita. Tu imate podlago znanemu: suum cuique (vsakemu svoje), in čez leta mora biti boljše. Sedanji neusmiljeni, samoljubni in vladoželjni „liberalizem" pa si je postavil kot geslo: „Denar je blago, ta je sveti vladar." Iz tega lažnjivega načela ravno največ izvira človeška beda v tolikih oblikah. Vemo, da se bode marsikteri „mož z brado" nasmehnil temu „odkritosrčnemu" prepričanju, a slo-bodno mu!
Od kar je postal denar blago, s kterim se vse plača, vsaka vrata odpro, vso pridobi iii ž njim vse izgubi; od tačas hodi človeška družba po krivi poti, ki vodi do socijalnega vprašanja, pelje do propada.
Kakor zgodovina uči, bil je prvotno denar le menjalo (Tauschmittel), ki ni imel rej al ne vrednosti. Le v prospeh kupčije in trgovine se je pripisovala denarju navidezna vrednost onega blaga, za ktero se je izdaval denar. Bil je prvotno iz železa, srebra, zlata itd. ter nosil večkrat podobo rejalnega blaga, za ktero se je dal denar kot menjalo. Za denar s podobo ovce, kupila se jo ovca, s podobo konja dobil se je konj itd. Se ve, to menjalo je bilo s prva navezano le na ozko ozemlje. S časom je postal denar splošno menjalo, in tako seje povzdignila kupčija. Ta zgodovinski razvoj denarja zasledujemo v življenji narodov daleč gori v srednji vek. Pač so skušali židje v srednjem veku spojiti denar z rejalno vrednostjo, da bi brez dela z laž njivo vrednostjo denarja zapovedovali delavnim državljanom; toda zdrave, trdne narave krščanskih narodov premagale so srečno oderuštvo v povojih. Odtod mnogi izgredi proti Židom! Ko pa se je odkril nov svet, izumil smodnik, ustanovilo tiskarstvo, prodrli so med svet liki viharji nove ideje, novo življenje nove vere: razširil se je po Evropi nov duh, in denar je dobil drugi pomen. Nehal je biti menjalo, postal je večinoma rejalno blago. Denar se je nalagal na obresti, iu to blago je sedaj edino blago, s kterim se trži, kupčuje. Borza, ta je somenj za denar, borza ima v rokah „premoženje" posameznika in celih narodov ter kraljuje in gospoduje nad trgovino, pije narodom kri.
Ozrimo se še za trenutek nazaj v zgodovino. Najstarejši kulturni narod v Evropi, Kelti, so se pečali s poljedelstvom, živinorejo, rokodelstvom. Imeli so svoje vladarje, duhovščino. Isto tako Grki, Rimljani in drugi stari kulturni narodi. Posluževali so se denarja kot pripravnega menjala. Ke se je razširilo krščanstvo, zboljšalo je z versko-nravnimi razmerami ob enem tudi gospodarske in socijalne v vsakem oziru. Minula so mnoga stoletja, a priprosto pa solidno blagostanje ni poznalo nevarnosti nikjer. Vse je delalo ter pridelovalo rejalno, resnično blago; narodi v celoti niso pogrešali potrebnega živeža. Bili so sicer bogatejši in revniši, toda denarnih trinogov in proletarijata v sedanji meri ne najdete.
Zlati srednji stan je bil ogromna narodova večina. Ugovarjalo se nam bode: ne poznate li fevd-stva, ne veste, da je bila srednjeveška družba iz gospodov in nevoljnikov, sužnjev (glebae adstrieti)? Na to odgovorimo: tedanja gospoda je imela resnično blago, posestva, s kterimi so so mogli lo tedaj okoristiti, ako so jih prepuščali ljudstvu za užitek. Podložni, zakupniki itd. so imeli med-se razdeljena manjša zemljišča sicer kot fevde, od kterih so dajali določeni del pridelkov svojim gospodom; toda ostajalo jim je še vedno toliko, da so pošteno preživljali svojo družine. In kar je glavna stvar — gospod ni imel silovitih in neusmiljenih sredstev proti svojim podložnim, marveč je bil on na-nje, to je na skupnost ljudstva navezan. Pridnost, varčnost in razumnost bilo so v prid poljedelcu in njegovi družini; kajti kolikor več je pridelal, toliko več mu je ostalo. Pravi znak onih časov je ta, da jo vsak si pridobival le rejalno blago ter ga oddajati moral med narod, kakor jo tudi vsak le rejalno blago tirjal in potreboval za svoje življenje (živež, obleko itd.). Toraj kdor ni sojal, tudi žel ni; kdor ni delal, tudi ni jedel. Nobeden ni bil bogat brez rejalnega, resničnega premoženja, tudi bogat ni mogel biti, ako ni vedno in vedno prepuščal velik del svojega premoženja občinstvu. Izsesavati narod ter s svojim bogastvom pokoriti uboštvo, bilo jo celo nemogoče. Ren tirov v sedanjem pomenu ni
poznal srednji vek, še manj pa stari. Tii je jedro tedanjega gospodarstva.
In kako je prišlo do tega, da je sprevržen, na glavo postavljen ves stari red? Staro menjalo, namreč denar, ki sam na sebi nima nobene vrednosti, postal je blago, vrednostna stvar, s ktero se more brez dela pridobiti novo bogastvo. Nobeno bogastvo se sedaj Iožje ne pridobi, kakor ravno z denarjem. Kapital nosi obresti, ne da bi kapitalist ganil svojo roko, prelil kapljico znoja. Obresti rode nove obresti, in tako dalje brez konca in kraja. Kolikor več je takih denarnih baronov, toliko manj delavnih moči. More 1 i kapitalist jesti svoj denar? Sedaj ko je denar postal blago, odteguje se denarni baron bolj in bolj občnemu blagru, skrbi za-se, druge žuli in dere ter — zapoveduje! Kolikor več je tacih pijavk, toliko večja je revščina! človeška družba je že razdeljena v dva razreda. Manjšina so zove: denarni satrapi, ki vladajo svet, kujejo postave, žive brez dela; večina pa je sestavljena iz ogromne množice belih sužnjev, ki morajo delati za svoje trinoge. Rotschild sedi pri mizi, striže kupone, šteje bankovce, sprejema menjice, leži zakopan v teh papirjih, ki sami na sebi niso trohice vredni; in vendar kdo zapoveduje javnemu življenju? Ozrimo se po svetu, razvidno nam bode. Denar in zopet denar.	H-t-b-r.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. septembra. Notranje dežele.
Veliko začudenje vzbudilo je najnovejše imenovanje udov gosposke zbornice. Vrhovni krogi Dunajski so bili pod prejšnimi ministri navajeni, da so take novice že vse poprej zvedeli, kakor pa jih je uradna „Wr. Ztg." objavila. Bila je namreč navada, da je ekscelenca minister A. obiskal bankirja B., kteremu je zaupno povedal, toliko iu toliko, teh in teh mož pride v gosposko zbornico ali tudi kaj druzega sličnega, še preden je imelo do-tično imenovanje cesarjevo potrjenje. Bankir B. je komaj čakal, da mu je minister hrbet obrnil in že je hitel k duhoviti gospej C. Roke mencaje zaupal ji je to zopet le kot tajnost, kar je ravnokar zvedel od ministra samega. Komaj je ta odšel, že potrka dr. D., lastnik lista xyz. Gospej C. je preveč ležeče na duhovitosti, na podlagi ktere je v zvezi z najboljšimi krogi, da ne bi takoj dr. D. zaupala, to se zna, da zopet le med štirimi očmi, kar je ravnokar še le sama skoraj da „gorko" slišala. Dr. D. sporoči to svojemu listu in velika politična novica, ki je pa sama na sebi precej nepomenljiva, prišla je včasih poprej med svet, kakor pa dotični predlog pred presvitlega cesarja v potrjenje. Sedaj pri grofu Taaffeju tega ni. On je sicer jako ljubeznjiv, posebno do časnikarjev, ob enem pa tudi jako „zapet", včasih celo do pod vrata. Pri njem se ničesar ne zve poprej, kakor kedar v „Wr. Ztg." iz državne tiskarne izide. Od tod toraj tolikajšno začudenje in tudi precej jeze novošegnih Izraelcev. Kajti tako zvani duhoviti krogi nekterih Dunajskih gospa, kamor so poprejšnji ministri čenčat hodili, prišli so h krati ob vso duhovitost, od kar je Taaffe prvi minister. Posebno so pa časnikarske kobilice poprej dobro živele v takih krogih!
Pri Dunajski deželni sodniji končala se je velika konečna obravnava proti izneverjalcama Kuffler in Amscliler. Preiskava je dokazala, da je bil Kuffler tisti zlobni duh, ki jo ranjcega Jaunerja in še živečega Amschlerja znal v svoje zanjke z zvijačo dobiti, da sta ga morala z denarjem zakladati, kolikor jo ravno zahteval in zahteval je vedno veliko. Ondi je šlo vedno na sto tisoče, ki jih je Jauner ali pa Amschler moral pod moraličnim pritiskom Kufflerjevim iz blagajnice es-komptne banke jemati in Kuflierju v žep mašiti Le redko kedaj prinesel je ta mož kaj nazaj. Vjel ju je pa na svojo limance tako, da ju je iz začetka izvabil, da sta so z denarjem vdeležila njegovih špekulacij, ki sta si ga izposodila iz društvene blagajnice, v ktero sta zanj založila piškavih Kuffler-jevih inenjic. Kedar je pa Kuffler videl, da sta se oba moža že tako daleč v izneverstvo zakopala, da več venkaj 110 moreta, kajti mnogo mnogo Kuflierju izročenega denarja šlo je rakom žvižgat pri vrtoglavih špekulacijah Kufflerjovih; Jauner in Amschler sta zgubljene svote pokrivala s svojim premoženjem, dokler sta kaj imela. Ko jima je vsega zmanjkalo, jel ju je Kuffler zlorabiti za svoje zlobne in vrtoglave namene; toraj jel je zahtevati svote od njiju brez vsega druzega, ker ju jo privijal s strašenjem, da ju ovadi, če bi mu 110 dajala več denarja na piškavo menjice. Jauner se je vsled tega vstrelil. Amschlerja pa so s Kufflerjem vred zaprli. Pri ko-nečni obravnavi se jo dokazalo, da je vse edino le Kuffler zakrivil in so ga zarad tega na 7 let v ječo obsodili. Amschlerja pa so oprostili.
Nemška irreden ta so nadja, da bo Nemčija vendar lo Avstrijo pohnistala in čo to ne v pe-
tih ali desetih, tak saj v dvajsetih ali tridesetih letih. To je nekdo Bismarku na nos obesil. Bismark se je pa jako debelo zasmejal in dejal: Ali mislite, da smo res tako neumni? Sedaj imamo že 16 milijonov katolikov, kteri nam do grla presedajo in te naj bi si še pomnožili za dva dobra milijona hudih klerikalcev, avstrijskih Welfov, in pa 6 milijonov Cehov in Slovencev. Kam pa z njimi? Državo bi nam razbili v prvem trenutku. Ali si bodo Slovani in Klerikalci kedaj rožičke pobili, to presojevati ni zadeva politikarja. Za Nemčijo sedaj ni druge potrebe, kakor jako krepka in čvrsta avstrija in to hočemo tudi ohraniti.
Vnanje države.
V Petrogradu izhajajoča „Novoje Vremja" pečajo se že več časa z razmerami obstoječimi med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo in posebno o Avstriji povdarjajo, da se bode morala odločiti ali pojde na dalje z Rusijo ali pa proti njej, kajti dnevi Be-rolinskega miru so že šteti in slovanski svet se pripravlja na zahtevanje svojih pravic. Pri tem bode se morala Avstrija odločiti, da ali z Rusijo vred Slovane pri tem podjetji podpira in tako pomaga rešiti veliko jugoslovansko vprašan je, ali pa se ona obrne proti Rusiji in skuša ovirati rešitev jugoslavanskega vprašanja. V tem slučaji trdi ruski list, da bi Avstrija prišla ob svoj vpliv kot velesila. V očigled tega pač Avstriji ne bo druzega kazalo, kakor da ostane z Rusi dobra prijateljica. Na ta način je na Balkanu za obe državi zadosti prostora, kajti Rusija ima svoje oči le na iztočno stran Balkana obrnjene. Za zapadno ali večerno stran so ne briga toliko. V dokaz tega bodi nam bolgarska armada, ktera je vsa pod ruskim vodstvom, od vojnega ministra do poslednjega stotnika, ki je zapovednik kompaniji. Le nižji častniki so Bolgari. Nekaj lajtenantov prislužilo si je že pravico, da bi smeli stotniki postati. Vojni minister, ki je Rus, jih je sicer imenoval za stotnike, kompanije pa niti jeden ni dobil. To vse jasno spričuje, da Rusija ne misli Bolgarije nikomur prepustiti kakor k večem sami sebi. Knez je z rusko cesarsko družino nekoliko v sorodu in se 11111 pač ne bo bati posebne nesreče. To mu je tudi Bismark že pred 7 leti povedal, ko so mu bolgarsko krono ponujali ter ga je Battenberg vprašal, ali naj jo sprejme ali ne, rekoč: „Le po njej sezite, kajti v najneugodnejem slučaji imeli bodete na stare dni prijetne spomine na svojo mladost." Aleksauder si je tega tudi svest in se po tem ravna. Ko bi sedaj ne bil šel v Sofijo, moral bi prej ko ne iti na Nemško zopet za lajtenanta služit. Sprevidel pa je, da je boljše pričeti razvoj jugoslovanskega vprašanja z rusko pripomočjo, kakor pa tistega le od daleč kakor pruski lajtenant gledati, ter se je tudi po tem ravnal.
Bolgarija je točka na površji dnevne politike, s ktero se cela Evropa peča. Diplomatje trdijo, da jih je iznenadila vstaja, ki jo je 19. t. m. telegraf po širnem svetu raznesel. Mi tega ne moremo reči in smo takoj prvi dan trdili, da je vest sicer sama po sebi iznenadna, da pa Slovanov ni iznenadila ali k večera le zato, ker je tako brez vsega groma bruhnila. Da mora priti, vedel je vsak, kdor se je le količkaj pečal z Balkansko politiko. Veseli nas, naravnost rečemo, da naš podaniški razum ni bil iznenadjen, med tem ko so ljudje za diplomacijo rojeni, začudeni usta in ušesa odpirali, rekoč: „Kaj pa to?" Vzrok tem u je, ker dotični gospodje ne ra-čunijo z dejanskim svetom, temveč z diplomatskim, kteri se pa z dejanskim tako malo vjema, kakor nebesa in zemlja. Vstaja ta nima nobene reči za seboj, o kteri bi navadni čitatelj trditi smel, da ni bila že zdavnej poprej pripravljena in to še celo ne tajno, temveč javno. Bolgari so javno govorili, da se morajo dvigniti in otresti turške neznosnosti, sicer jim je poginiti; časniki so o tem pisali, diplomacija pa le ni verjela, ker je vedno mislila, da brez nje kak spremen na bolgarski zemlji, kjer so politični čevljarji angleški iu nemški svojo modrost razkazovali in so si od skupne izobraženo Evrope malo-slavno diplomo blamaže pridobili, sploh ni možen in da bode na vsem telesu krvaveč Bolgar še Bismarka .'ali Salisburyja ali Beaconsfielda (če bi še živel) vprašati moral, ali se sme svojega tirana otresti ali ne. Trpeči narod je dokazal, da njegov podaniški razum nikakor ni tako omenjen, kakor mu to visoka diplomacija prisoja. Vpraša se, kak značaj ima ta ustaja. Jeli je osamljena, ali pa le posledica političnega „krpanja" na Balkanu. Tii pač ni treba dolgo premišljevati. Vsakemu je znano, da ko bi angleška iu Nemška no bili Bolgarov ločili v kneževino pred Balkanom in v pokrajini za Balkanom (iztočno Ru-melijo), bi sedaj ne bilo ustaje. Jeden narod in jedne krvi so; zakaj bi toraj tudi kot jedna politična družina skupaj ne živeli? Zavist jih jo ločila, potreba jih je združila, vse drugo odločila bode pa bodočnot in junaštvo. Da je pa ravno ta ustaja velikanskega pomena za popolni preobrat balkanske politike, dokazoval nam bode pa čas. Druga za drugo segle bodo po orožji tisto male državice, o kterih se še. ne ve, če jih no bo doletala osoda, kakor so jo doživele nemške države leta 1871. Kdo da bo prevzel ulogo cesarja Viljema na Balkanu, pokazalo se bode pozneje.
Izvirni dopisi.
Iz Maribora, 28. sept. (Konjska dirka in razstava cerkvenih oblačil.) Zadnjo nedeljo popoludne je bila za naše mestjane jako ugodna prilika, da so pokazali, kakošnega duha da so bolj navzeli, ali posvetnega ali cerkvnega. Razume se, da jih je kakor povsod tudi pri nas več navdahnjenih posvetnega nego pobožnega duha, zato jih je velika množina po obedu hitela na Tezvo na vojaško vadišče, kjer je bila nopovedana konjska dirka za dragocene in častne dobitke in zraven seveda vojaška godba. Lepo in toplo vreme jih je tudi še nekoliko iz mesta izvabilo, ki bi morebiti sicer doma ostali, ter so si ogledali res zanimljivo dirko lepih konj in voz. Da nališpanih gospic zraven ni manjkalo, razume se samo ob sebi, ako pomislimo, da se jim je v tako lepem vremenu in vpričo toliko gledalcev ponudila ugodna prilika, da se pokažejo.
Nekteri mestjani, zlasti pobožne gospe, pa so po večernicah tudi v obilnem številu prišli v obed-nico duhovskega semenišča, ter so se ondi vdeležili otvorjenja razstave cerkvenih oblačil, ktera je letos „družba vednega češčenja" pripravila ter od 20. do 23. septembra na ogled razpostavila, preden jih razdeli ubožnim cerkvam po škofiji, ki so se za-nje oglasile. Štiri leta še le „družba vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa in v podporo ubožnih cerkev" v Lavantinski škofiji deluje, in vendar ima že skoro vsaka cerkev kakošni dar od nje; tudi letos dobi 45 cerkva lepe darove od nje. Preteklo leto je imela družba sicer samo 1665 gld. 85 kr. dohodkov, vendar je za to primeroma majhno svoto prav veliko cerkvene obleke pripravila, kar se lahko iz tega razjasni, da družba ne išče nobenega dobička in razun tega še blage gospe in gospodične ne le vse šivanje zastonj opravijo, ampak še marsikaj iz svojega omislijo ter družbi darujejo.
Družba vednega češčenja si je s svojimi razstavami in svojim vspešnim delovanjem po škofiji pa tudi po našem mestu že veliko prijateljev in prijateljic pridobila; nadjamo se, ker je vodstvo družbe v jako marljivih in spretnih rokah, da si bode v prihodnje še več prijateljev pridobila, ter še vspešnejše delovala na čast najsvetejšemu zakramentu.
Z Dunaja, 23. sept. (Obsodba.) Po sedemdnevni razpravi je bila sinoči končana sodnijska obravnava proti Kuffler ju in Amschler ju, ki sta bila v zvezi z Jaunerjem, ko je bil za toliko svoto ogoljufal eskomptno banko. Dunajsko ljudstvo je komaj pričakovalo razsodbe in se je po desetih zvečer še gnjetlo pred deželno sodnijo, da bi precej po razglasu obsodbe zvedelo njen izid. Amschler je bil spoznan za nekrivega in takoj izpuščen iz zapora, Kuffler pa je dobil sedem let težke ječe.
Domače novice.
(Porotna tiskovna pravda) Jon ko contra „SI. Narod" završila se je sinoči ob 11. uri. Zastopnika govorila sta vsak po dvakrat od 4. do V310 ure, kedar je začel predsednik svojo razpravo. Nekaj minut čez deseto uro umaknili so se porotniki (načelnik baron Lazzarini) na posvetovanje, ki je trajalo celo uro. Stavila so se jim sledeča vprašanja, kterih tukaj le jedro podajamo:
I.	Ali je zatoženi Ivan Železni kar kriv, da je s priobčenjem članka v „SI. Narodu" razpostavil Matijo Jon ko t a javnemu zaničevanju z očitanjem nečastnih dejanj in dogodkov? Porotniki so rekli „da" z jednajstimi glasovi proti jednemu.
II.	Ali je zatoženi J. Železnkar dokazal resnico nečastnih ¡11 Jonkota sramotnih dejanj ? — To vprašanje stavilo se je v dodatku, če se prvo vprašanje potrdi. Porotniki so z jednajstimi glasovi izrekli: „da!"
III.	Ali je zatoženi J. Želez 11 i kar kriv, da jo obdolžil Matijo Jonkota nepoštenega dejanja, s kterim ga jo pripravil v javno zaničevanje. (Dogodek o kravah kupljenih na javni dražbi za 55 gl. z obljubo, da jih vrne gospodarju za isto ceno, kar so ni zgodilo.) Porotniki so rekli z desetimi glasovi: „da", z dvema: „ne".
IV.	Zopet dodatno vprašanje za slučaj, če so potrdi III. vprašanje: Ali je zatoženi Iv. Želez-nikar nepošteno dejanje v III. vprašanji omenjeno kot resnično dokazal? Vseh deset glasov: „da".
Na podlagi tega oprostila ga jc c. kr. porotna
sodnija pregreška žalenja časti in tožnika Matijo Jonkota obsodila ua plačilo sodniških stroškov.
Glede govorov, omeniti nam je onega g. dr. Hrašovica, zagovornika toženega g. Železnikarja, kot posebno dobro premišljenega, stvarnega, prepričevalnega, popolnoma praznega vsake strasti, pač pa polnega tistega ognja, ki ga človek le tedaj občutiti zamore, kedar govori iz prepričanja, ker dobro ve, da stoji na braniku za resnico in pravico. G. dr. Hrašovec ima krasno pravilno in prijetno besedo. S čudovito močjo žive iu prepričevalne besede, kazal je podobo za podobo iz Joukotovega javnega in zasobnega življenja, za ktere sicer kazenski zakonik nima paragrafov, ktere je pa cerkev uvrstila med smrtne grehe izvirajoče iz nerazuma za sedmo božjo zapoved in tretji vnebovpijoči greh, ter ga je s tem živim slikanjem moralno popolnoma pobil! „Ali je kdo med Vami gospodje porotniki, ki bi si v očigled tega „umazanega perila" ne bil že mislil: „Fej, gospod Jonko, sram Vas bodi!"? tako je vprašal konečno porotnike. Stavki so mu tekli kakor vrelec in so se mu vezali, da ga je bilo veselje poslušati. Več nego dve uri govoril je vsega skupaj, poslušali bi ga bili pa radi še dve uri, tako mu je šlo spod rok.
Dvorana je bila do poslednjega trenutka natlačeno polna; radost med poslušalci pa nepopisljiva, kedar so porotniki potrdili stavljena jim vprašanja II. in IV., na podlagi kterih je potem sodni dvor zatoženca zatoženega prestopka oprostil.
(Poslednji „Sokolov" izlet) letošnji bo v nedeljo popoludne na Lavrco pod Ljubljano. „Sokoli" se zbirajo od 7,1. do 1. ure v Čitalnici. Točno ob 1. uri dvigne se „Sokol" z godbo in zastavo na deželo, kjer se bode za letos poslednjekrat pod milim jesenskem nebom v Ljubljanskem obližji prav dobro zabaval, če bo vreme za to. Ob neugodnem vremenu izlet izostane. Ker je izlet blizo in se je krasnega dne nadjati, se ga bode izvestno mnogo Slovencev in Slovenk vdeležilo.
(Mestne seje) 22. t. m. vdeležilo se je 25 odbornikov pod županovem predsedništvom. Dopis c. kr. deželne vlade o prepovedi hranilnilnične podpore za nemški „Schulverein" vzame se na znanje. Prvo leto namenila je bila hranilnica „Scbulvereinu" 1400 gld., za leto 1886 pa 8500 gold, podpore iz žuljev slovenskih rok.
Deželnemu odboru se izreče zahvala, ker je prepustil v redutnem poslopji prostor za shrambo raznih mestnih učil brezplačno.
Župan naznanja, da je častnemu meščanu škofu škofu Strossmayerju brzojavno čestital na 701etnico; dalje so novoizvoljeni meščani: Höger, Cacak, Blažu i k in Jesenko storili obljubo v slovenskem jeziku.
M. o. gosp. Hribar omenja, da so židovski nemški časniki napadli mestni odbor Ljubljanski, kterim se je zadnje dni pridružil tudi „Ljub. List", list deželne vlade in gosp. deželnega predsednika s spisom: „Zagreb in L j u b 1 j a n a". V tistem spisu se tepta, narodni mestni zastop Ljubljanski in se grdi vse njegovo delovanje. On je obdolžil mestni zastop, da ni še mestne hranilnice, če tudi bi moral vedeti, da je pričetek tega zavoda odvisen le od potrdila deželnega zbora; dalje mu očita malomarnost glede napeljave dobre pitne vode v mesto. V očigled tega g. Hribar predlaga, ker je očitanje vladnega lista neosnovano, da naj proti taki pisavi vloži mestni odbor svoj protest, kar naj se ob enem zapiše v današnji protokol. Predlog se je sprejel med „dobro"-klici.
Glede nemške mestne šole nasvetuje gosp. dr. Tavčar z ozirom na to, da se za njo ni zadostno število otrok oglasilo. 1. Naj se naprosi c. kr. deželni šolski sovet, naj Ljubljano odveže od dolžnosti vzdržavanja nemške ljudske šole, ktera se je letos za nepotrebno skazala; 2. ako bi tega c. kr. deželni šolski sovet no rešil povoljno, naj se napravi pritožba do c. kr. upravnega sodnega dvora.
Dr. Tavčar dalje ta svoj predlog vtemeljuje in pravi, da se pač še mestni odbor dobro spominja kako je „Lj. List'- napadal mestni zastop, kedar se je ta branil vstanoviti nemško ljudsko šolo spoznavši njeno nepotrebnost. „Lj. List" pa je trdil, da jo mesto dožno vstanoviti nemško ljudsko šolo, če tudi bi imela prazna stati. Sedaj so ondi otroci, ki nemščine niti ne umejo ne. Ko bi hotli preiskavati, niti 20 nemških otrok v tej nemški šoli ne najdemo. Je toraj na vsak način opravičeno, da se je mesto
odkriža, kar je ob enem tudi v prid kranjski deželi, ki mora 1000 gld. na leto plačevati za učitelja te šole, ktera učencev nima zadostno število. Če so pri srednjih šolah za neznatno število učencev vzdržuje razred odprt, tudi če je le nekaj dijakov, iz tega še ne sledi, da bi bilo to tudi za ljudsko šolo veljavno.
M. o. Hriba r še pristavi, da so se letos za tukajšne nemške ljudsko šole oglasili večinoma taki učenci, ki niti iz mesta niso, temveč iz okolice Ljubljanske, kakor iz Šiške, Viča itd., kterih pač ni mesto dolžno s šolo podpirati. Župan naj se izvoli o tem natačno podučiti.
Predlogi dr. Tavčarja se sprejmo. (Konec prih.)
(O slovenskem dramatičnem društvu). Projekt, kterega je „Slovenec" že letošnjo spomlad navdušeno pozdravil, prepričan, da je zdravo jedro v njem, se je vresničil. Dramatično društvo sklenilo je, da pošlje še to jesen g. Ignacija Borštnika rodom Gorenjca iz Cerkljan, dobroznanega in vzornega igralca našega gledališča pod imenom „Gorazd", na Dunaj v dramatično šolo, kjer bode izredni gledališki nadarjenosti dana prilika doseči vrhunec dramatične tehnike. Šolal se bode „Gorazd" na stroško dramatičnega društva proti temu, da bode potem osnoval v Ljubljani „društvo gledaliških igralcev", ki bo imelo nalogo v domači deželi prirejevati dramatične igre. Igralci bodo primerno plačani. Da bode gospod Borštnik določeno mu nalogo častno rešil, o tem niti ne dvomimo ne, ako pomislimo, da se je minolo spomlad vedno skazal kot diletanta-umetnika, če tudi so se mu od mnogih stranij polena pod noge metala.
(Na župnijo Trebelsko), v dekaniji Trebanjski, je bil danes umeščen č. g. Miha Barbo, duhovni pomočnik v Škocijanu.
(Na Grintovcu) je bilo letos 53 turistov, ki se razvrstujejo naslednje; 16 s Kranjskega, 6 s Koroškega, 6 iz Celja, 4 iz Gradca, 6 iz Zagreba, 10 Dunajčanov in 5 Švicarjev. Iz tega se vidi, da divne gore naše lepe domovine zanimivajo tudi daljne kroge. Še nobeno leto jih ni bilo toliko na vrhuncu sivega velikana.
(O Cesarjevni Štefaniji) omeniti nam je po „Edinosti" še jednega jako zanimivega in za Slovence vrlo častnega prizora, ki se je dogodil na Miramarski železnični postaji. Ko se je cesarjevičinja v nedeljo zjutraj pripravljala na odhod, zbralo se je na Miramarski postaji vse polno okoličanov, ki so visoko gospo zagledavši tudi takoj zaklicali navdušene „živio". Cesarjevna je govorila z raznimi gospodi, ali ko je grof Bombelles zagledal poslanca Nabergoja, ki je stal na strani in se ni niti mislil predstavljati, ker je bil namenjen v Trst, pokliče ga bliže, in cesarjevna gre naravnost k njemu ter mu poda roko, ktero on spoštlivo poljubi, na kar se je cesarjevna še nekoliko minut ž njim pogovarjala ter mu konečno dala nalogo, da se v Njenem imenu zahvali posebno okoličanskemu ljudstvu, ki je v času Nje bivanja pokazalo toliko udanosti in ljubezni do Nje in do cesarske hiše. G. Nabergoj je bil, videlo se mu je, ginjen nad toliko ponižnostjo in dobrohotnostjo visoke gospe, in vse okoličane sme odlikovanje njihovega poslanca napolniti z veseljem in ponosom. Odpeljala se je cesarjevna med „Živio"-klici ljudstva, ktero je bilo ob železnici razpostavljeno. Ali v Gr-ljanu jo je čakala prekrasna ovacija. — Tam je bilo zbranih in ob železnici nastavljenih nad 400 udov društva „Austria" v črni obleki nad 200 veteranov v uniformi in vse polno okoličanov. Med ogromnimi „Zivio" in „Eviva"-klici metali so udje društva Avstrija na tisoče najlepših cvetic v vagon, in ua vagon, koder se je peljala visoka gospa, tako sicer, da so vagon kakor obsuli s cveticami. — Cesarjevna je prijazno na oknu pozdravljala in vejala z belo ruto, in nekda je bila ganjena do solz. V Nabrežini je bila zopet druga ovacija, tam je čakalo vse polno Tržačanov, med njimi največ udov del. podp. društva, in mnogo domačih ter so visoko gospo zopet navdušeno pozdravljali ter ji metali šopke v vagon. Tudi v Sežani in v Postojni so se ponavljale enake ovacije. Mora so toraj reči, da je bilo cesarjevne letošnje bivanje na Primorskem nov dokaz, kako zvesto je naše ljudstvo svojemu cesarju in kako ljubi ono vse ude cesarsko hiše. — Takih ovacij brez vsako oficijalno vfitacije se pač no vidi povsod in pogostoma. Zarad tega pa je prav gotovo, da je cesarjevna vzela s seboj najlepši spomin iz naših krajev in se jo tudi nadejati, da so prihodnjo leto cesarjevna Štefanija zopet vrne, a ne sama, temuč Odgovorni vrednik Matej Močnik.
z cesarjevičem in sploh z vso visoko prestolonasled-niško rodbino.
(Petarda) počila je v Trstu v ponedeljek pred hišo št. 8 v „Androna del Moro".
Telegrami,
Dunaj, 24. sept. „Polit. Corr." se piše iz F i 1 i p o p e 1 j a, da sta angleški vojaški ataše Trot ter in angleški general-konzul Faw-c o 11 odpotovala v O a r i g r a d. Pred odhodom pogovarjala sta se več časa s knezom in dr. Stranskyjem. Mnog obr o j ni prostovoljci dohajajo pod vodstvom duhovnov. Odšla je deputacija, ki hoče prositi pri velesilah, tla so pripozna zedi-njenje. Bolgarsko čete dohajajo v iztočno E u m e 1 i j o. Jutri dojde (t. j. prej ko ne že danes. Vr.) polk bolgarskih k o n j i k o v v F i 1 i p o p e 1 j. Knez so je poslovil na meji od polka rezervistov, rekoč: „Mi nimamo prav nič proti Turkom, če bi se pa taisti protivili našemu zjedinjenju, hočemo se srdito boriti". „Polit. Corr." daljo pravi, da ni res, da bi bil Griers svoj odpust v Meranu okrajšal. Še je ondi.
Sofija, 24. sept. Turške čete prekoračile so mejo in zasedle prvo vas, kar s e s m a t r a za dok a z, da sc hočejo Turki bojevati. Prelivanje krvi od strani Turkov dvignilo je vso Bolgarijo kviško. Nadjati se je evropskega posredovanja. Sobranje je otvor-jeno in je soglasno vse privolilo, kar b i vlada za potrebno i n dobro s p o-znala. Kredita so je vladi dalo za pet milijonov, da ž njimi pokrije vse stroške za vojsko. Sobranje sklonilo je adreso vdanosti poslati carju s prošnjo, da naj dovoli ruskim častnikom, da smejo v bolgarsko armado vstopati. Maccdonsko izjavo pa vlada vsako zabranjuje.
Atene, 23. sept. Na tukajšnji borsi padli so vrednostni papirji zdatno. Maccdonsko društvo pripravlja protest proti bolgarskemu gibanju. Ce bo treba, poklicala se bo vojska pod orožje. Med narodom vse vre.
T m j c i.
22. septembra.
Pri Maliču: Euphrat, Zukermann in Guttermann, trgovci, z Dunaja. — Vitez Pils, c. k. fml. v p., s soprogo, iz Gradca.
—	Gač in Bučar, zasebnici, iz Kostanjevice. — Hedviga Ta-giiani, zasebniea, s sinom, iz Trsta. — Ilona Neumcister, inže-nirjeva soproga, iz Reke.
Pri Slona: Justin Scbenberg, zasebnik, iz Nurnberga.
—	Alf. Wittchcn, c. k. major, z družino, z Dunaja. — V. pl. Eillenbach, c. k. vladni sovetnik, s soprogo, z Dunaja. — Žiga Goldscheider, trgovec, z Dunaja. — M. Silerdzi, agent, iz Zagreba.
Pri Južnem kolodvoru: .Josip Pried, zasebnik, z Dunaja. — Hugon Dewald, akad. slikar, iz Požuna. — Dr. Jos. pl. Hoberth, c. k. finančni sovetnik, iz Zadra. — Kari Vocile, lesni trg., iz Trsta. — Frančiška Turjak, zasebniea, iz Celja.
—	Turin in Nadile, zasebnik, iz Gonovica.
Pri Avstrijskem caru: Martin Šraj, magaziner, z Dunaja. — Ivana Schicker, zasebniea, iz Gradca. — Josip Frcuensfcld, učitelj, iz Ljutomera. — Marija in Jerica Kusla, zasebnici, iz Trsta.
Pri Virantu: Jakob Doreani, trgovec, iz Žužemperka
—	Ljudevit Pleš, zasebnik, iz Ribnice. — Šlaipah, zasebnik, iz Trebnja.
lisiMJ&jska horsa.
(Telegrafično poročilo.) 24. septembra
Papirna renta 5% po	100 gl.	(s 10%	davka)	81 gl.	60	kr.
Sreberna „ „	100 .,	(s 16 »i,	davka)	82 „	10	„
4% avstr. zlata renta,	davka	prosta		108 ,	75	n
Papirna renta, davka	prosta			09 „	50	r
Akcije avstr.-ogerske i	iiiiiikc			866 „	—	n
Kreditne akcije				282 „	60	n
London				125 „	85	
Srebro				n	—	n
Francoski napoleond.				9 „	9S	n
Ces. cekini .				5 ,i	93	r
Nemške marke				61 ..	85	«
I MM zinili spisov I
g	. IV. knjiga:	H
1 „RAZLIČNO BLAGO", §
||[( ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelju čast. gosp. ^
Mih. Lendovšcku v M a kol a h (Maxau boi Pol-•i| tsehach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po j|| iM knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl. 30 kr. M, M za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: 1. „Šola in .ffl H odgoja", str. 180; U. Narodna politika in M narodo gospodarstvo, str. 183—354; 111. Bazna ® ' (12)	tvarina, str. 357-428.	M