ZADRUGA. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. „Z združenimi močmi I'1 Štev. 1. Y Celji, 31. januvarija 1885. Tečaj III. Izhaja vsak dragi mesec. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. — lnserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105. Prihodnjo številko našega lista dobijo samo naročniki in slavne posojilnice, zadnje toliko iztisov, kolikor jih bodo naročile; opozorujemo torej slavne posojilnice, da o pravem času potrebno število naznanijo, ker v prihodnje ne bomo naravnost pošiljali zaupnim možem, ampak bode to storila vsaka posojilnica sama. Le na posebno željo posojilnice se bode to storilo, v takem slučaju je pa potrebno, da do-tična posojilnica naznani natančne naslove in pošto oziroma naj se dozdanji naslovi ponovijo. Uredništvo. Posojilniško poslovanje. Gospod Hribar očital je v dopisu iz Ljubljane v BSlovenciu št. 277 od 3. t. m. slovenskim posojilnicam nepravilno in protinačelno postopanje, katero utegne prej ali slej imeti za denarno naše gospodarstvo žalostne nasledke. To očitanje je neosnovano, ali vender bi utegnilo koga motiti, zato se čutimo primorane, da javno dokažemo neosnovanost g. Hribarjevih trditev in zaključkov. Omenjamo, da nesmo prišli k načelu današnjega poslovanja menda v kaki nepremišljeni uri, nego sedanje poslovanje je resultat večletnih skušenj voditeljev slovenskih posojilnic. Te skušnje pokazale so: Pri naših posojilnicah, ker so kmetske, menica v obče ni primerna oblika za zadolžnice. Od kmetskega ljudstva nad 50% ne zna pisati; trebalo bi torej vedno notarja pri podpisih, ker nepover-jeno podkrižanje stori menico neveljavno. Pri vsakem podaljšanji roka za meniško terjatev, je treba nove menice; mora torej priti ne le dolžnik sam, ampak ž njim tudi vsi poroki, da zopet podpišejo novo menico. To bi se ponavljalo vsake 3 oziroma 6 mesecev. Skušnje pa so kazale, da pri takem podaljšanji ne tratijo samo dolžniki in poroki časa, nego dolžnik mora porokom povrniti še stroške za pot, jim po krčmah dobro postrezati in vrhu tega dostikrat še plačati kako nagrado za poroštvo. Nasprotno pri dolžnem pismu; pri tem so dolžniki in poroki zavezani jedenkrat za vselej tako, da pri podaljšanji roka pride le samo jedna osoba s knjižico, da plača obresti in amortizacijo; nobenega povoda pa ni za nove stroške, ker ni treba niti nove zadolžnice, niti porokom pota. Znano je, da kmet navadno ne drži točno rokov tako, da bi prišel v tisti dan, ko ima rok plačati, nego pride navadno par dnij kesneje. V vsakem takem slučaji bi se moral po notarji napraviti protest. To bi prouzro-čilo na leto velikanske vsote, katere se našemu ljudstvu sedaj pri dolžnih pismih prihranijo. Poslovanje z dolžnimi pismi omogoči torej posojilnicam, da dobijo kmetje posojilo z najmanjšimi troškiy da jim je kredit pri posojilnicah najceneji, ter da so posojilnice zaradi tega kmetom zares koristne. To da dozdaj navedeni uzroki sami za se ne bi nikoli opravičili, da so se upeljala dolžna pisma, ko ne bi bila dolžna pisma ob jednem tudi ista vrst zadolžnic, ki omogoči, da so posojila dana kmetom varnejša, a se poleg tega vender kapital bistveno v istem času mobilizuje, kakor pri menicah. Slednjič je glavni uzrok ter leži uprav v naravi zavodov, kot kmetskih posojilnic, samih. Preudarjati se mora namreč; da je menica sad trgovstva in uprav ustvarjena za promet premakljivega blaga; za to se terjajo menice največ po mestih, posebno pa pri trgovcih, da se more v nevarnih časih hitro zarubiti dolžnikovo imetje, obstoječe večinoma v premakljivem blagu. Naši kmetje pa imajo v obče prav malo premakljivega blaga, vzlasti če se pomisli, da se ne sme rubiti „fundus instructus*. Y času nevarnosti se tedaj terjatev le da rešiti, ako moremo terjatev uknjižiti na zemljišče; to pa se mora zgoditi še tisti dan, da, tisto uro, ko se izve, da preti nevarnost, kajti preteče nevarnosti ne izve samo posojilnica, ampak tudi ostali upniki. Sedaj velja, kdo izmed upnikov se more prvi uknjižiti. Prvi pa bode uknjižea tisti, ki ima za to pripravno listine. Meniška terjatev mora se najprej še iztožiti, in uknjižiti še le tri dni potem, ko se je izročil dolžniku plačilni nalog. Z menico v rokah zamoremo uknjižiti in s tem zavarovati d o-tično terjatev še le po preteku kakih šestih do osemih dnij od dne, ko se je o preteči nevarnosti izvedelo. Vse drugače je to pri dolžnem pismu. V vsakem dolžnem pismu, kakor jih imajo v rabi slov. posojilnice, more dati dolžnik dovoljenje, da si mora posojilnica uknjižiti svojo terjatev na vseh njegovih posestvih, kadar hoče; — in tako se zamore v času nevarnosti vsaka posojilniška terjatev uknjižiti še tisto uro, ko se o nevarnosti izve. Ta vspeh se doseza jednako z dolžnim pismom s poverjenimi, kakor tudi nepoverjenimi (nelegalizo-vanimi) podpisi, kajti na podlagi nepoverjenega dolžnega pisma dovoli se predznamba in to da isto varnost in v istem trenutku, ko uknjižba sama. Sicer pa imajo slov. posojilnice mnogo dolžnih pisem z legalizovanimi podpisi, kar se navadno terja pri večih tirjatvah ali če se dvomi o istinitosti podpisateljev itd. Z dolžnimi pismi poslujejo torej slov. posojilnice dosti varnejše, kakor bi to mogoče bilo z menicami. Najsijajnejši dokaz temu je, da vsled tega poslovanja, kolikor mi vemo, nemajo slov. posojilnice dosedaj nobene izgube. Dolžna pisma se glasijo ravno tako na tri ali na šest mesecev, kakor menice, za to se pa da kapital bistveno mobilizovati s temi dolžnimi pismi v istem času, kakor pri menicah Drugo bi bilo, ko bi posojilnice dajale „clolgi kredit" na zemljišča, kakor n. pr. hranilnice; tedaj, pa le tedaj bi se smelo reči, da ne morejo posojilnice „v razmerno kratkem času" svojega kapitala mobilizovati. Posojilnice pa so osnovane, kakor vsakemu znano, na načelo „kratkega kredita". Obrtnikom in trgovcem pa itak posojilnice ne dajejo posojil na dolžna pisma nego izključljivo na menice. Tako je poslovanje naših posojilnic kot sad mnogoletnih skušenj. Načelništvo zveze slov. posojilnic goji za to prepričanje, da so slovenske posojilnice na tak način najbolje zavarovane zoper vse eventuelne nezgode narodnega gospodarstva, zoper vse denarne krize, in da bodo, ako bi nastale v Avstriji denarne krize naše posojilnice zadnji denarni zavodi, ki bodo pali. če se torej kdo spodtika nad tem, da naše posojilnice dajo pri kmetskih dolžnikih prednost dolžnim pismom pred menicami, ali če kdo „ ostrmi", nad „navad- nim nelegalizovanimi" dolžnimi pismi, kaže le, da o stvari ni dobro poučen. V Celji, dne 7. decembra 1885. Za odbor zveze slov. posojilnic: Mihael Vošnjak, Dr. Josip Sernec, predsednik. odbornik. Posojilnica v Makolah, registrovana zadrugajz neornejeno zavezo. Računski sklep za drugo upravno leto 1 885. Poročilo. Zadruga imela je v 1. 1885 prometa 48.329 gld. 11 kr. Udov je pristopilo 156 tako, da jih šteje 204; izstopil ni nobeden. Vse drugo se razvidi iz sledečih računov. Rezervni fond znaša koncem 1. 1885. 654 gld. 77 kr. in ker se je ostali čisti dobiček v znesku 96 gld. 14 kr. pri denašnjem občnem zboru prištel k temu fondu, znaša tisti s 1. januvarjem počenši 750 gld. 91 kr. Makole, 28. januvarja 1886. Načelstvo. Računski pregledo v a 1 c i. Denarni promet. Dohodki: Izdatki: Gotovine 1. janu- Dana posojila 18505.— varja 1885 . 407.35 Izplačane hranilne Vrnena posojila . 962.— vloge .... 3091.73 Hranilne vloge . 14809.— Izplačane obresti Prejete obresti 1351.12 za tiste . 33.47 Pristojbine . . . 116.83 Upravni stroški . 136.39 Deleži .... 500.— Vrnena izposojila 1246.— Vstopnina . . . 312.— Obresti za izposojila 514.06 Posebna rezerva . 184.55 Za inventar . . 82.46 Izposojila . . . 6456.— Razni izdatki . . 27.50 Razni dohodki 1.— Gotovine 31. de- cembra 1885 . 1463.24 Vkup . 25099.85 Vkup . 25099.85 ISilaiica. Aktiva: Pasiva: ! Inventar . . . 85.34 Deležev od 204 udov 583.— Posojila 200 za- Hranilnih vlog od družnikom . . 22099.— 87 vložnikov 12971.02 Naloženi denar . 101.— Kapitalizovane ob- Obresti od tega . 5,— resti .... 349.92 Predplačane obresti Speeijalni rezervni fond od izposojil 107.58 1. det. 1885 . 110.81 Gotovine 31. de- * Čisli dobiček 1.1881 10.11 cembra 1885 . 1463.24 5°/0 otresli za 1885 7.— Vstopnine I. 1885 . 312.— Donesek . . . 184.55 654.77 Predplačane obresti od posoj. za 1886.1. 377.91 Izposojila zadruge 8650.—■ čisti dobiček . . 184.54 23771.16 Vkup . 23771.16 Konto zgube Kredit: in dobička. Konto zgube in dobička. Prejete obresti Tl. 1884 za 1885.1. plačane obresti Za 1886. predpla-čane obresti od izposojil . . Obresti od naloženega denarja Pristojb ne . . . Razni dohodki . . Debet: 1351.12 Objesti hranil, vlog Kapital, obresti hranilnih vlog . . Za 1386. 1. predpla-čane obresti od posojil ............... Obresti od izposoj il Upravni stroški Razni stroški . . V 1. 1884. predpla-čana najemnina . T 1. 1884. predpla-čane obresti od iz-posojil .... Obresti od rezerv- 113.41 107.58 5.— 116.83 1,— nega fonda čisti dobiček 33.47 349.92 377.91 514.06 136.39 27.50 13.51 50.64 7 — 184.54 Vkup . 1694.94 Posojilnica y Konjicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Računski sklep za drugo upravno leto 1885. Računi kažejo, kako močno razvila se je posojilnica v letu 1885. ^ Zadružnikov je vstopilo 230, izstopilo pa 2, toraj jih šteje zadruga koncem 1. 1885. 358 zadružnikov, ki imajo 491 gld. v deležih. Hrandnih vlog se je vložilo 1. 1885 52000 gld. 87 kr., vzdignilo 15.963 gld. 36 Lr., kapitalizovanih obrestii je pa 2006 gld. 73 kr. in znašajo hranilne vloge koncem 1885. 1. 61.750 gld 44 kr. vloženih po 208 strankah. Dalo se je posojil 37.673 gld. vrnilo se je pa 2420 gld. ima toraj posojilnica koncem 1. 1885 izposojenega 57.728 gl. in sicer 334 zadružnikom. Občni zbor je sklenil, da se tudi za 1885. 1. nobena dividenda ne izplača. Rezervni fond narasel je v 1. 1885. na 1138 gl. 87 kr. in, ker je občni zbor danes sklenil ostali čisti dobiček v znesku 674 gld. 28 kr. pridjati rezervnemu fondu, znaša ta s 1. januvarjem 1886. 1. počenši 1813 gld. 15 kr. Načelstvo. Računski pregledovalci. Dohodki: Gotovine dne 1. ja nuvarja 1885 Uplačani deleži Vstopnine . . Hranilne uloge Obresti od posoji Upravne doklade Posebna rezerva Vrnena posojila Denarni promet. Stroški: Dana posojila . 37673.— . 2430.32 Izplačane hranilne 253. - uloge .... 15963.36 230,— Izplačani delež' . 2,— • 52000.87 Izplačane obresti 1 2982.G4 od hranilnih ulog 71.39 . 229,— Uloge pri drugih . 375.43 zavodih . 1000.— . 2420.— Inventar . . . 335.15 Uradni stroški 211.65 Gotovine dne 31. decembra 1885 . 5664.71 60921.26 60921.26 Kredit: Plačane obresti od posojil . . . Zaostale obresti . Obresti od ulog pri drugih zavodih . Uradni stroški . . V letu 1884 za 1885 plačane obresti . Debet: Izpl. obresti od ulog 71.39 2982.64 Kapital, obresti od 53.83 hranilnih ulog . 2006.73 Uradni stroški . . 211 65 9.16 Predplačane obresti 229.— za 1886 . . . 681.96 Obresti za rez. fond 25.45 471.73 Čistidobičekl. 1885 749.18 Vkup . 1694.94 Aktiva: Inventar . . . Posojila334 društ-venikom . . Zaostale obresti . Naloženi denar pri drugih zavodih Obresti od teh . Gotovine dne 31. decembra 1885. 3746.36 Bilanca. 355.75 57728.— 53.83 1000.— 3746.36 Pasiva: Deleži od 358 društ-venikov . . . 491.— Hranilne vloge od 208 nložnikov . . 59713.71 obresti od hranilnih vlog 2006.73 61750.44 681.96 9.16 Predplačane obresti za leto 1886 . 5664.71 Posebni rez. fond I. jnmi-varja 18S5 . . 507.99 5°/0 obresti za 1885 25.15 Vstopnina leta 1SS5 230.— Doneski za 1. 1885 375.13 1138.87 čisti dobiček . . 749.18 64811.45 64811.45 J. Schepitz l./r., ravnatelj, dr. Dragotin Prus, l./r., Peter Dobnik, l./r., odbornika. Anton Slatinšek, J./r., Janez Rudolf, l./r., računsk" pregledovalca. Posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Računski sklep za tretje upravno leto 1885. Aktiva: Inventar . . . Posojila 281 društ-venikom Zaostale obresti od posojil . . . Za 1886. predplačane obresti od izposojil . . . Naloženi denar . Obresti od naloženega denarja . V gotovini dre 31. decembra 1885 Bilanca. Pasiva: 147.82 Zadr. deleži od strank 1146. Obresti od zadruž. deležev 33174.65 za 1883 . . 15-54 „ 1884 . . 39-47 28.52 „ 1885 . • 61-73 104.76 5.20 1559.72 Hranilne vloge od 183 vložnikov . 167.84 Kapitalizovane obresti hranil, vlog Izposojila zadruge Za 1886. predpl. obresti od posojil Rezervni fond 1883 118— 1884 • • . 567.85 5 °/o obresti od 1883 i 1884 40-48 Vstopnina 1.1885 97— Prehodni znesek . 10 »/o se odpiše od inventara . . čisti dobiček . . 116.74 23694.77 787.70 8100.— 245.92 823.33 11.— 14.78 248.27 35188.51 35188.51 M O 0 N g1 P* O O* (-*■ o K* SO IS p ►d CD n- O fi> P o< c 3 P 0) < P 7T O 0) *— CD «rt- CD O "D H-* 00 00 d 3 § CD ct- O g N P P H 0 0Q &= N P CD O <2. CD P O N % CD N O TJ O C/J o_ 5“ o’ P3 O CD hSO !zj tr i o“ p »rt ►! « S < tra-~3 g ra «2. p S- fD N >1 »1 o ® § c® ro ® o 2. &- p s S" S p P (t> CO O U-i-J *¥ i-l ‘-'N' r« O •—• ^ *■£ C ero g JJ.S. -_. ’§ * • ON fcO it § g e- (TO ® 5FS5 go p s. cd p <95 o P- *T3 ? *§ Sj P B5 ^ CD CTQ Jr-• CD P N< g S F" rf». O H- 8- CD O OD < Oi p' CD »3 P «0 n o to ►— to »—* to Ot H-* o 00 oo co CO 05 CO 05 ^1 05 Oi o ot co >—* co co o< t—• 05 4- Cn M CO 00 o 00 to o -4 to o to to co H-* 00 -4 o* o o 00 co ►—* co 00 to o CTQ P CO O* O o >— ►— o> to c« >—*>—• tf* CO co 05 O W o 6» eri- N O p CO N ►—» O-i ' S- s£ »TJ ® P < Cr- N 2 ^ & «**§ - g *g »a cd p. 2. p oo s< 5 r S.® g tz{ '-'»S •2^ °>. o »-* ^ 1:0 S o- O- 3 o ® O-»73 ■s n. 03 •d o o er S St £.g ® t>r p ta ® i ° 3., •— p CD ® oo pr w ® 6° rt- trS' S D ¥ S . SE m P , ct* P CE- p- OOtzJ P O- p <3 2 pr *-&►§ N . . CD P-P 8 g. ^ CD & 9 N tS aUU 2 P p P o< o< Qj P P P P P P M* N - P ** g- o h-_i P-o" ® CD y N< CD- P tSJ< CD Oj N £ p p — p 5. ® s-- . o ® P ~ ^ a p I-S Pj g- P >-* o B S *J< P < 'SjI s- ^ o N 0Q P p,® <1 CD h-. O P N Pj p T3 £ ■ *s s . 2* CD >i ►—* ®£ O Er CO to fcO oi fliomo 05 ^4 o to to 00 CO 01 to H^H -4 ^ C0 05 to H* to ►““* ►—» co 0 01 co to H-* to co co o CO co co co 00 CO 00 o 05 CJ1 to o O 00 o ^ I co ^ 05 co <1 -a sr Izdajatelj in lastnik: Zveza slov. posojilnic. — Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Veršec,