Št. 107. (Druga izdaja). V Grorici, v soboto dne 11. oktobra 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden v Šestih lzdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje Iz-diuije opoldne, veeerno tedanje pa ob 3. tiri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jomana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-00 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3,40,, , wo "osamicne številke stanejo 10 vin. Od23 julija 1902. do preklica izhaja obsrcdali in sobotah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. li v Gotici v »Goriški Tiskarni* A. GabršSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od' 9. do IS. uro. Na naročila brez doposlaue naročnine *e ne oziramo. Oglasi In poslanic« sv računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kK*-vsaks -¦-vrsta. Ve&rat po pogodbi. — Večje 5rke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr, K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 t Goriol v L nidatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici il 11. Naročvlno {B oglage Je plaža« Ioco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »OrATulStrn. »PRIMOREC« izhaja neodvisno c4_«Sk>ce»„ vsak petek in stane vse— leto 3 K mh ali gld. i-60. «Sooa» in cPrimorec* se prodaj»ta v Goriol v to-bakarni Schwarz v Šolski nlioi 'u Jelleraitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenoiS na trgu delte Caserma fo Pipan t nlioi Fonte della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -*»»X««- »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalni prvaki med »ljudstvom". IV. G. profesor Berbuč bi se bil rad po-laskal vipavskim vinorejcem s svojim povdar-janjem, da treba pivo obdačiti kar najviše mogoče, da se tako odstrani velika škoda, katero dela pivo vinu vsled premajhnega davka na isto. Da vinorejei na Vipavskem kaj takega radi slišijo, verjamemo radi tudi mi. Ali da se da ta konkurenca odpraviti le z zvišanjem naklad na pivo, tega pa ne verjamemo. * Naš Bric proda svoje vino, proda ga" ludi Kraševec, vino ostaja — kakor se čujejo vsako leto pritožbe —- le na Vipavskem. Vzrokov za to je več: po eni strani je po-vdarjal vipavski rojak g. Dolenc, vinarski učitelj na Grmu, v zadnjem času že opeto-vano, kaj treba storiti, da se bo dalo vipavsko vino brez zadržkov razpečavati, kar so ludi že upošteva, po drugi strani pa se skrbi veliko premalo za izvoz vipavskega vina. Dopis onega mladeniča z Gornje-Avstrij-skega v »Soči', ki je Vipavec, je v tem ožim jako podučen in kaže, da pozna ta mladi mož veliko več potrebe Vipavcev ter kje treba pomagati, kakor pa profesor Berbuč s svojo lajno o povišanju davka na pivo, na katero vedno gode. Boljše delo bi bi! storil poslanec Berbuč, da je obrazložil svojim volivcem (!), kako naj se poprimejo gospodarskih naukov o ravnanju z vinom ter jim dal kak nasvet, kako bi se naj poskrbelo za izvoz dobrega vipavskega vinu, nego da je trobil svojo znano pesem o užitnini na pivo. Z onimi dobrimi nauki o vinoreji bi se dalo pomagati vinorejeu na noge, da razpeča z lahkoto svoj pridelek, tista pridiga o užitnini na pivo pa je brez pravega pomena, je le nekako sredstvo, katero lepo doni po ušesih, drugače pa nekaj takega, česar profesor Berbuč z vso svojo »kuuštnostjo* ne doseže. Jasno je, da vlada ne dovoli bržčas nikdar tako velikega davka na pivo, kakor hoče prof. Berbuč, ker vidi v pivu ludi uničevalca žganjepitja. — Tisto povdarjanje, da je naša dežela vinorodna dežela, ni povsem resnično, saj vendar vemo, da velik del naše dežele nima trte. In kaj tam ? Res, da se proda v naše gore iz drugih delov dežele dokaj vina, ali to vino je gori razmerno drago in gori je žganjepitje ponekod močno razširjeno. In ponekod je proti žganjepitju dober pripomoček — pivo. Tako se dobi v Boleu za 20 vinarjev pol litra dobrega piva — in pravijo, da na Bolžkem pivopitje pobija žganjepitje. Kaj se hoče torej po lakih krajih naviti davek na pivo na največjo stopinjo, da se povrne ljudstvo ter ostane stalno pri »frakeljnu", od katerega se ga že tako težko odpravlja?I N6, ali po taki poti bi se bližali tisti Berbučevi idealni svoti 8G8.000 K, katere dobiva Kranjska od »jc-ruša«, naša pa le G2.000. Na raznih shodih proti žganjepitju in tudi v državnem zboru se je že povdarjalo, da treba iskat« protitežje proti pijančevanju s »jerušom* ludi v |,ivu; zato je več kot gotovo, da bo Berbučev boj proti pivu brez-vspešen. Mož bi pač rad nekaj povedal, kar bi zvenelo jako gospodarsko, ali če le odpre usta, pa pove kaj takega, kar nima ne nog ne glave. »Dor Munn Jud Sinn ffir Unsinn" — tako jo označil nekdo nekega moža Bcr« buecve vrste. Morda sodi to tudi njemu. G. profesor Berbuč je deželni poslanec goriške okolico, torej tudi Vipavcev. Kot tak irna sveto dolžnost, in zlasti še, ker jo svoj čas obljubovala klerikalna stran a, kako bo skrbela za ljudstvo v gospodarskem oziru, da dela na to, da se da vsa opomoč našemu vinogradniku, katero je sploh mogoče dobiti, z brezobrestnimi posojili, z dobrim podukom itd. Klerikalna stranka je dolžna skrbeti kar najintenzivniše za kmeta v gospodarskem pogledu. Ali kaj vidimo? Prav v tem oziru ni nikakega dela, ampak samo — firbanje. Tisti profesor Berbuč, ki čveče na Gosti o povišanju davka na pivo, hote tako seveda pomsgati vinorejeu, tisti profesor Berbuč pa ni imel toliko srca za našega vinorejca, da bi bil glasoval v deželnem zboru za Štrekljev predlog, naj se poviša deželno prispevanje k brezobrestnim posojilom, marveč je obsedel trdovratno na deželni slolici kakor prilepljen. Tudi se ni klerikalna stranka, ki ima vendar sveže z Lib', niti najmanje pobrigala, da bi jih pridobila za tako povišanje. In vendar se nam zdi, da je brezobrestno posojilo nujnejša in gotovejša pomoč našemu vinogradniku nego pa obdačenje piva po Berbučevi z a hlevi. Na ljubo Berbuču ne bodo odnehali oni, ki pijejo pivo, cd piva, odnehalo bi ponekod le ljudstvo v prilog ,jerulu«, ker cone vinu bi se vsled takega obdačenja piva gotovo ne znižale. Torej kak dobiček bi imeli od toga ? Ta, da bi se dobilo nekaj kron več od žganjepitja, In za to se bije prof. Berbuč. Hvala lepa za tako dohodke 1 Potrebno je to-le: Država in dežela naj storila mnogo več za našega vinogradnika z drugimi poklicanimi činitelji vred nego doslej. Treba podaka, dobrih kmetijskih listov in prometne zveze, potem pa si vsestransko dobro blago v kratkem pridobi samo pot v promet, (— in mi mu želimo pot ven iz dežele, kjer ga bodo drago plačevali, kakor plačujejo že danes razna vina, ki so v resnici manj vredna! ) iz česar priklijejo našemu kmetu boljši časi, v katerih se no bo nihče pehal za najvišje obdučenje piva. Ali klerikalci tega ne umojo, in kolikor umejo, nočejo umeti, delajo pa pridno ovire delavcem drugega političnega mišljenja. Zato pa zahajajo s pota in tako je zašel profesor Berbuč s svojim davkom na pivo že popolnoma pod cesto. DOPISI. Opr.tjesclo, dne 4-. oktobra 1902. — Podpisani odločno protestujemo proti surovemu napadanju v »Primorskem Listu" z dne 2. okt. t. 1. št. 40. od strani tukajšnjega gosp. kurata na g. Andreja Jelena kot orga-nista in pevca ter kot županskega kandidata. Gospod Kos se je kaj zaničljivo izrazil — da je napredni kandidat popolnoma pogorel — kar pa je gorostasna laž. Da je g. Jelen bil odločen že pred letom časa za našo stranko kot kandidat — in sicer na splošno željo občinstva, to je istiua. Naša stranka je štela 10 starešin, med temi je bil tudi sedanji župan, napred-njak Alojzij Marusič; nasprotna* stranka je pa štela 8 starešin. Dne 28. septembra je bilo sklenjeno z 10 glasovi, da se izvoli Jelen za župana; kljub temu, da se je do-tičiii branil sprejeti to čast vsled svojih premnogih opravkov, ostali so vsi pri tem sklepu ter si podali roke z obljubo, da bodo držali besedo. Dne 30. septembra je bila določena volitev župana. Klerikalna stranka je pred volitvijo celo noč do jutra hodila okoli sta-rešin-naprednjakov ter jim ponujala glasove, da bi le Jelena izpodrinila, a zaman, ni se ji posrečilo. Volilci so ostali stanovitni, Ker ni torej nič dosegla pri starejiih mož«h, se je oprijela v zadnjih hudih trenotkih najmlajšega volilca Alojzija Maruslča, kateremu je ponujala svoje glasove s pogojem, naj on svojega zase odda, in tu je dosegla svoj namen. A, Marusič se je dal pregovoriti, prelomil je dano obljubo ter zase glasoval, Ker sta potem Jelen in Marusič imela oba enako število glasov, sta morala žrebavat! in žreb je odloČil A. Marusica za župana. *) Torej naš kandidat ni pogorel, saj ista usoda bi lahko zadela ludi njih kandidata. Jelen je bil voljen po volji ljudstva, a Marusič ne tako, Saj ga je celo klerikalna stranka volila proli svojen.u prepričanju. Hotela je njega imeli, da bi se sploh reiila iz zagate, ker jo videla, da ni druge pomoči, ker ji je žugala propast. Preslepila je torej našega volilca, da je postal navidezni klerikalec, ali kaj so ž njim pridobili, to pokaže prihodnjost, Corkvcni pevci so bili večkrat javno pohvaljeni in celo v cerkvi od 6. g. Jož. Skoeirja, dekana devinskega, ki je vendar strokovnjak v glasbi in petju; a ludi sam naš kurat, torej on, ki jih sedaj sramoti v časopisu, jih je javno v cerkvi in v časopisih pred časoi/i pohvalil, a sedaj je naš gosp. kurat drugega mišljenja, dasi tudi ni cerkveno petje sedaj slabše od nekdaj. Slovesno izjavljamo, da je napadanje na cerkvene pevce neopravičeno in tudi pre-tenje za razkrinkanje g. Jelena je neumestno. Napravili ste že vsemogočo kontrolo o nje-vem življenju, odkar ga je mati povila, ali dosedaj se Vam ni še posrečilo, seveda pa težko pričakujete, da bi ga ugonobili. Miha Frandolič, Jožef Devetak, podžupana; Blaš Pahor, Andrej Marusič, Anton Pahor, Anton Gotič, Anton Grilj, Jožef Cotič, starašine. *) Torej *:cb je odloČil. Ali farovški listi »Gorica", »Prim. List in »Slovenec* pa niso imeli toliko poStenja, da bi bili povedali resnico, da je odločil žreb, marveč so trobili v svet, da je napredni kandidat pogorel, tako da mora citatelj misliti, kdo ve v kaki manjšini je ostal. Taka je klerikalna poštenosti Ur — 18 - WW ® \^ ® ® jOkil JL^io.JL JiL® Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski s;>isal H. Sicnkiewiez. — PosJ. Podravski. (Dalje.* »Ej, naj jo Bog blagoslovi, meni pa naj čim poprej dovoli, da se peš ali na konju spustim za njo v boj! Obljubil sem jej še premalo Nemcev, ker bi jih. jej moral obljubiti toliko, kolikor ima let. Naj me le Kristus reši iz te zadrege, in potruditi so hočem, da ji skažem svojo hvaležnost!« Na to dvigne kvišku oči, polne iskrene hvaležnosti. »Obljubi najprej nekaj cerkvi,* reče mu gospod iz Tačeva, »in ako bo tvoja žrtev po volji Bogu, pa bodeš šo gotovo rešen. Sedaj pa poslušaj: Tvoj stric je že odšel k Lichtensteinu, pa tudi jaz pojdem k njemu. Nikakor ne bo sramotno ztt-tc, ako ga poprosiš, naj ti odpusti tvoj greh, kajti pregrešil si se v resnici, in vrhu tega ne boš prosil zgolj Lichtenstoina, marveč tudi križarskega, poslanca. Ali si pripravljen?« »Kadar mi to zapoveduje tak vitez, kakor ste vaša milost, pa hočem to storiti; toda ako bode zahteval, naj ga poprosim tako, kakor je zahteval na poti v Thijec, pa mi naj rajše vzamejo glavo. Za menoj še ostane stric, ki se bo maščeval, ko bo dovršeno njegovo poslanstvo. »Bomo videli, kaj on poreče Matijeu,« reče Povala. Zbiškov stric je bil zares tega večera pri Nemcu, toda odšel je od njega turoben kakor noč ter korakal naravnost h kralju, h kateremu ga je popeljal sam kaštelan. Kralj ga je milostljivo sprejel, in ko je Matija pokleknil, rekel mu je takoj, naj vstane ter ga vprašal, česa želi. »Milostljivi gospodar,« je rekel Matija; »bil je greh, torej mora biti tudi kazen, kajti sicer bi ne bilo nobene pravice na svetu. Tudi jaz sem kriv, da nagle jeze mladeničeve nisem krotil, marveč jo še celo odobraval. Tako sem ga odgojeval jaz, tako ga je odgo-jevala vojna. Moja je to krivda, milostljivi kralj, ker sem mu vedno govoril: »Najprej udari, potem še le poglej, koga si udaril!« Tako je bilo prav na vojni, ali to se mu je slabo omeslo na dvoru. Vendar pa je ta mladenič kakor čisto zlato, poslednji svojega rodu, in meni je jako žal zanj.« »Mene je osramotil, kraljestvo je osramotil,« odvrne kralj, »ali ga'naj radi tega namazom s strdjo.« Matija je umolknil, ker se mu je ualtrat stisnilo pri spominu na Zbiška grlo, in še le čez nekaj časa je jel govoriti s tresočim se glasom: »Še vedel nisem, kako ga ljubim, in še le sedaj sem to spoznal, ko je prišla nanj nezgoda. Toda jaz sem že star, on pa je poslednji potomec našega rodu. Kadar ne bo njega, ne bo tudi nas. Milostljivi kralj in gospodar, usmilite se našega rodu!« Pri tem je Matija zopet pokleknil ter dvignil kvišku svoje v vojni vtrujene roke in spregovoril skozi solze: »Branila sva Vilno, in Bog je nama dal krasen plen, toda komu ga naj zapustim? Ako le Križar zahteva kazen, nu, pa naj sledi kazen, toda dovolite mi, da jaz dam za to svojo glavo. Kaj je meni mar življenje brez Zbiška? On je Še mlad, naj torej odkupi posestvo in redi potomce, kakor je Bog zapovedal. Križar niti ne povpraša, čegava glava pade, samo da pade! Radi tega itak no pade na naš rod nikaka sramota. Človeku je težko iti v smrt, toda ako dobro premisli vse to, pa je vsekakor bolje, da pogine jeden človek, nego da pogine ves rod.« Tako govore" je objemal kraljeve noge; kralj pa je jel pomežikavati z očmi, kar je bilo znamenje, da je jako ganjen j končno pa reče: »To se ne zgodi, da bi jaz dopustil, da bi se opasa-nemu vitezu po krivem odsekala glava; to se ne zgodi!« »To bi tudi ne bilo pravično!« doda kaštelan. »Pravica mora poiskati krivca, toda pravi zmaj je oni, ki ne gleda, čegavo kri pije. To pomislite, da bi baš takrat padla na vaš rod sramota, ako bi se vaš bratranec strinjal z vašim predlogom, kajti takrat bi smatrali njega in njegove potomce za ljudi brez časti.« Ali Matija odvrne: Damte n rane novice. Qg. naročniki,, ki kaj dolžojejo do kone* tegftleta, dobe" zanaprej stoj dolg nsplsan s plavim svinčnikom na paslel. Kdor tega ne mara, naj takoj pošjje naročnino. Osebna vest. — Bivši koncertni vodja .Glasbene Matice* g. dr. Josip Cerin je imenovan knjižniškim uradnikom na dunajskem konservatoriju. »Pevsko in glasbeno društvo* naznanja, da se bo vršil redni letni občni zbor v torek dne 28. t. m. ob 7 V, uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1) poročilo odbora; 2) odobritev letnih računov ; 3) volitev predsednika in odbora; 4) Slučajnosti. Introniiaelja tržaško-koperskega škofa dr. Nagla se izvrši v Kopru v tamkajšnji sokatedralni cerkvi jutri 12. t. ro. Tabor na St. flori. — Po prepovedanem taborju v Ljubljani prirejajo kavči jako previdno izlet na Sv. Goro v obliki — romanja. Od tedaj se izogibajo vsake dra-žilne besede, da bi ne splavalo po vodi tudi romanje, kar je kaj lehko. — Neprevidnost kavcev bi prav lrhko uprizorila protidemon-stracijo, kajti nič ložega ni nego spraviti nekaj tisoč teh strašnih .liberavcev* ob istem času na Sv. Goro. — Kaj bi bilo iz tega? Najbrže veliko krvavih glav na obeh straneh. To .romanje* dane3 več ne zasluži, da bi le jeden naših prišel v neprilike ali celo v nesrečo. Zato naznanjamo vsem možakom in mladeničem na planoti, v goriški okolici in na Kanalskem, ki so imeli voditi »liberalne* Čete na Sv. Goro, naj to v nedeljo o puste. Kranjska teleta niso vredna, da jih greste gledat. Prosimo, da se ta poziv uvažuje!! V Bolcn je umrla v sredo ob 7. zvečer gospa Frančiška Huber roj. Fabiani, stara 74 let. Pokojnica je bila druga žena ranj-kega Hubcrja, širofcoznanega posestnika in hotelirja v Bolcu. (Od prve žene je bila gospa Kovačičeva pri Sv. Luciji). Rajna Huber ca je iz dobro znane Fabianijeve rodbine v Kobdiiju ua Krasu. Njeni nečaki so velepos. g. Jos. Fabiani, namestniški svet. Fabiani in sloviti naš rojak, diplomirani arhitekt Maks Fabiani na Dunaju. Pogreb je bil včeraj ob 4. popoldne. Mir plemeniti duši, preostalim pa naše sožalje! Naznanjeno predavanje gospoda viteza Paverja o njegovih potovanjih na severni tečaj se je vršilo v ponedeljek zvečer v dvorani hotela .Central*. Predavanje je bilo jako zanimivo. Gospod predavatelj se poslužuje načrta evropske strani severno ledenega morja s Franc Josipovo zemljo, Špic-berga in Grenlandi>, narisanega na šolski tabli, stoječi na odru. Ni razvijal učenih problemov in poročal o svojih geografičnih vspehih, marveč je prav interesantno razpravljal o načinu potovanja, o nevarnostih s takim potovanjem združenih, o naravi v zemljah ledenega morja itd. Omenjal je tudi Andreeja, ki se se spustil z zrakoplovom iskat severni tečaj, in je izrazil mnenje, da je najbrže poginil že tretji ali četrti dan potem, ko se je izpustil v zrak. — Žal, da ni imel več poslušalcev. Občinstvo je bilo jako pičlo. Vipavska železnica in Šampanjec. — .Gorica" ni mogla nič stvarnega povedati o »Sočinih* preresničnih pritožbah ob otvoritvi vipavske železnice. Vse, kar je povedala, je bedarija: daje meni dišal šampanjec, kateri bi zastonj pil, ako bi bila železnica slavnostno otvorjena, ker bi bil gotovo tudi povabljen. — In ta šampanjec je napolnil precej dolg sestavek v klerikalnem trobilu. Tako polemizujejo naši kavči, tak ton uvajajo ob vsaki možni priliki. Ali je zato čudno, da je naš domači boj po obliki tako grd? — Ali je torej mogoče, da bi .Soča* ne odgovarjala po zaslugi na klerikalne podlosti, pa če je pri tem tudi včasih srepa? Auf einen groben ......! Kdor torej kritikuje škandalozno .... .otvoritev" vipavske železnice, stori le radi tega, ker mu diši ... šampanjec! — Ni ga dovolj na vsem svetu, da bi ga ne popili! .Gorica* kuje v deteta nebesa zasluge dr. Gregorčiča in A. G. za to železnico. — Ne bodimo smešni! Aii .Gorica" meni, da ne poznam vse zgodovine te železnice? — Ako sta državna poslanca v tem ozira tudi storila svojo dolžnost na Dunaju, nu, čemu pa smo ju pa poslali ven? Za vipavsko železnico pa so se mnogo trudili drugi pred Gregorčičem in Goroninijem in vsporedno ž njima. — Že leta 1889., ko ni bilo o Gregorčiču in Coroniniju ne duha ne sluha, sem n. pr. jaz pisal dolge članke o tej železnici, bil sem med snovatelji krasnih shodov, sestavljal sem peticije, — skrbel sem tudi, da so izšle v tisku in bile razposlane na vse strani. —Ko smo že drugič uprizorili enake korake, sem tiskal pri Obizziju peticijo, a računa 13 gld. mi nikdo ni povrnil, dasi ......, gospodje na Vipavskem že vedo! Ako bi torej tudi bil navzoč pri slavnostni otvoritvi, bi mi to tikalo moida bolj rrgo rednikom »Gorice", in šampanjca bi ne pil zastonj. Plačal sem ga pošteno že 1. 1890. Več ne odgovarjam 1 A. G—k. Oj ta vipavska železnica l — Ker ni bilo slovesne otvoritve, se je bita sprožila misel, naj bi priredili v nedeljo popoldne poseben vlak v Ajdovščino, kjer bi bil koncert našega »Pevskega in glasbenega društva*. Gotovo bi bila udeležba ogromna. — No, ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je odgovorilo, da vlaka ne more dati, ker — ni vozov. Imajo namreč na razpolago le tri vozove. — Izlet v večjem obsegu je torej naravnost nemogoč. Nad 120 oseb torej ta železnica niti ne more peljati! Divno! Tedaj za mizarje, kateri se vrši na inicijativo tukajšnje trgovske in obrtne zbornice, in o katerem smo že "govorili, skonča v kratkem. Obiskuje ga 13 mizarjev; poduk traje popoludne 4 ure, nekateri prihajajo tudi dopoludne. Ko skonča ta tečaj, prične praktični tečaj v Solkanu. To je polemika 1 — V notici »Vipavska železnica* dne 1. t. m. smo zapisali, da čujemo, da tiči za tem, da se ni napravila dovozna cesta do postaje v Št. Petru, tudi tamkajšnji g. dekan. In ker se nam je zdelo to nekam neverjetno, smo vprašali, ali je to res. Sedaj pa je došel v .Gorici* odgovor na to vprašanje; pa kak! Tam čitamo, da šempetersko županstvo »odločno odbija napad na preč. g. dekana** itd. Kdo pa ga je napadel? Mi ne, kajti ako se zabileži kaka govorica, ki se čuje v javnosti, tudi javno, ter se vpraša, ali je to res — to vendar ni napad! Torej odbijajo napad, katerega ni bilo. — V ostalem pa jemljemo na znanje izpoved šempeterskega županstva, da ono ne dovoli prispevka 1500 K za dovozno pot k zeleznični postaji, ker se mu zdi prevelik. Čudno pa vendar^ drse ni priškr do^ nikakfga sporazumljenja, ko je bilo toliko časa na razpolago l! Na kelodvoru Južne železnice, ki je kolodvor tudi za nov % Vipavsko železnico, so nabiti lepaki za to le v laškem in nemškem jeziku, slovenski del pa je odrezan. Da je odrezan, nam spričuje cesarski orel, kateri stoji ob strani, ki bi bil pa drugače, ako bi bil tekst le nemški in laški, v sredi nad njima. Vipavska železnica teče po čistih slovenskih tleh ter ima prometa, umevno samo po sebi, ponajveč le s Slovenci — ali lepaki ne smejo razlagati v slovenskem jeziku potnikom, ako hočejo kakega pojasnila. Smo pač v deželi neverjetnosti i Ker je oči vidno, da je slovenski tekst lepakov odrezan, vprašamo: kje je bil odrezan aii v Trstu pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic ali pa je dal slovenski tekst odstraniti postajenačelnik na kolodvoru južne železnice' v Gorici. Prvo se nam zdi skoro neverjetno, verjetniše pa je drugo. Pa naj je prišlo od te ali druge strani, miprotestu-jemo najslovesnejše proti takemu zapostavljanju in zaničevanju našega jezika celo tam, kjer imajo opravka le s Slovenci. Tako postopanje je pač škandalozno, tako škandalozno in ob enem tako malenkostno, da moramo le pomilovati one, ki gredo v svoji pangormanski strasti tako daleč, da pustijo raji c. kr. orla igrati žalostno ulogo v stran pahnjenega pastorja, samo da ni slovenščine na lepaku na goriškem kolodvoru. O tem pojde pritožba na ruvnateljstvo v Trst, ker na take načine se pač ne damo več zapostavljati in imeti za norca! Zaplenjeno. Zaplenjeno. Nepotrebne komisije. — Iz goriškega sodnega okraja nam poroča ugleden rodoljub: »Tožbe so draga reč. Naše ljudstvo se pravda veliko preveč, ako drugače ne, pa »za ražon*. Slroški pobirajo ljudem veliko denarja, in ne redko se dogaja, da pride kmet v nesrečo in na boben zaradi nesrečnega pravdanja. Gg. sodniki bi morali imeti vedno pred očmi to bridko resnico. Toda namesto, da bi bili sodniki varuhi ljudske blaginje, da bi pravdarje navajali k pameti in jih varovali nepotrebnih troškov, vidim le prepogosto, da nalagajo komisije, oglede ali cenitve na iicu mesta, ki se mi zde nepotrebne, kar stane ubogo ljudstvo veliko denarja, ki bi se dal lepo prihraniti. — Dostavljam, da imam v mislih okrajno sodnijo in tudi doJočeno osebo. Več danes ne rečem. — Ako ne bo bolje, pridem s konkretnimi sluč»ji na dan". Trentar Abram postaja v svoji dolgo-besednosti že strašno dolgočasen. Njegovo ktobasanje po »Prirn. Listu* in »Gorici* utogne dopasli kozam v Trenti, pametni ljudje so ga siti. Pri tej gostobesetlnosti pa se je zgodila Abrarrm mala nesreča. Mož namreč priznava to, kar smo mu očitali, da vedno vrtoglavi po svetu ter da je več kot preveč v Bolcu in premalo doma v svoji službi, za katero je poklican. V dopisu v .Gorici* 7. t. m., pod katero si je dal postaviti imena Antona Šularja itd., pravi namreč, da ga skoraj vedno vabijo v Boleč, eno ali drugo društvo .... Torej vabijo ga, in sicer skoraj vedno. Torej vedno ne, ampak skoraj vedno. Iz tega sledi, da prihaja v Boleč tudi takrat, ko ni vabljen. Ali se morda to ne zgodi večkrat nego kadar je vabljen?! Na koncu pa pravi, da je tudi občinski tajnik ter da ima dostikrat opravila v uradih. Potemtakem Abrama vabijo v Boleč, zahaja tje, kadar ga ne vabijo, in v Boleč prihaja kot obč. tajnik »po opravkih". Kaj pa se to pravi? Ali se ne pravi to po domačo : Abram je zmerom v Bolcu ?! Tako nam sam potrjuje, kar smo pisali, da je vedno z doma, zmerom v Bolcu in po sveti, ter premalo doma. Hvala, gosp. Abrame, za to priznanje! Kar smo hoteli izvedeti od Vas, smo izvedeli. (Dalje v prilogi.) »On bi se ne strinjal s tem Toda ko bi se to j zgodilo brez njegove vednosti, gotovo bi se pozneje za-me maščeval, kakor se tudi jaz maščujem zanj.« j »Nagovorite Križarja,« reče Tenčinski, »naj odstopi od tožbe !« »Sem bil že pri njem.« »In kaj?« vpraša kralj radoveden: »kaj je rekel na to?« »Rekel mi je: Vidva bi me na poti v Tinjec imela prositi odpuščanja, toda takrat nista hotela, sedaj pa nočem jaz tega.« »Ali zakaj nista hotela?« »Ker je zahteval, da naj stopiva s konj in ga peš prosiva odpuščanja.« Kralj si pogladi lase za ušesa ter hoče nekaj odgovoriti, toda med tem stopi v sobo Dvornik ter napove Lichtensteina, ki prosi, če sme vstopiti. Ko je kralj to čul, je pogledal najprej Janka iz Tenčina, potem pa Matijca, nakar jima reče, naj ostaneta, nemara v nadeji, da se jim posreči poravnati to zadevo s kraljevim ugledom. Križar pride, se pokloni kralju ter reče: »Milostljivi gospod, tukaj je napisana tožba o osramotenju, ki me je doletelo v vašem kraljestvu,« »Pritožite se pri tem,« odvrne kralj ter pokaže na Janka iz Tenčina. Križar pa, zroe kralju v lice, nadaljuje: »Ne poznam vaših postav in sodnij; vem pa, da se križarski podložnik more pritožiti pri samem kralju.« Kralj pomežika s svojimi majhnimi očmi nestrp-ljivo, potem pa stegne roko, vzame tožbo ter jo izroči Tenčinskemu. Ta pa jo odvije ter jame citati, toda čim dalja je čital, tem resnobnejše in mračnejše mu je bilo lice. »Gospod,« reče končno, »vi zahtevate smrt tega mladeniča tako, kakor bi bil on strašen in nevaren vsemu vašemu redu. Ali se Križarji res že bojite otrok ?« »Mi Križarji se ne bojimo nikogar!« odvrne ošabno komtur. Stari kaštelan doda" potihoma: »Niti samega Boga.« Povala iz Tačeva je poskusil drugi dan pred sodnijo vse, kar mu je bilo mogoče, da bi zmanjšal Zbiškov prestopek. Toda zam&n je pripisoval njegov čin njegovi mladosti in neizkušenosti; zam&n je dejal, da bi si celo prileten človek, kadar bi komu obljubil tri pavova peresa ter pri tem prosil Boga, naj mu jih pošlje, mogel misliti, da je to gotovo naredba božja, ko bi tako kitico nakriu zagledal pred seboj. Samo jedne reči spoštovani vite?, nI mogel ovreči, namreč, da bi Zbiškovo kopje bilo prebodlo Križarjeve prsi, ako bi ne bilo njega. Toda Kuno je dal prinesti pred sodnijo oklep, ki ga je takrat nosil na sebi, in pokazalo se je, da je bil oklep jako tonek, ker ga je nosil samo ob velikih slavnostih na sebi, in tako slab, da bi ga bil Zbišek gotovo prodrl, ztasti ako se vzame v poStev njegova velika moč, in tako poslanca pripravil ob življenje. Potem je bil vprašan še Zbišek, če mar ni hotel Križarja umoriti, in Zbišek tega ni tajil. »Zaklical sem nanj od daleč* je dejal, »naj nastavi kopje, kajti živ bi si ne bil dal strgati kitice s čelade — toda ako bi se bil on oglasil, da je poslanec, pa bi mu bil dal mir.* Te besede so bile všeč vitezom, ki so se v obilnem številu zbrali, in takoj so se začuli glasovi: »Resnica, čemu se ni oglasil?« Toda lice kpštelanovo je ostalo mračno in strogo. On zapove vsem, naj molče, pa tudi sam je za trenutek molčal, na to je uprl svojo presunljive oči v Zbiška ter ga vprašal: »Ali moreš priseči pred razpelom, da nisi videl plašča in križa?« »O nel« odvrne Zbišek. »Ako bi ne bil videl križa, bil bi si mislil, da je ta kateri izmed naših viteze, in našega bi ne bil napadel.« »Ali kako bi se mogel nahajati v okolici Krakova kak drugi Križar, ako bi ne bil poslanec ali vsaj njegov spremljevalec?« Na to Zbišek ni rekel ničesar, ker tudi zares ničesar ni mogel odgovoriti. Sedaj je bilo vsem jasno, da ako bi ne bilo gospoda iz Tačeva, pa bi sedaj ne bil ležal pred sodniki zgolj poslancev oklep, marveč tudi sam poslanec s prebodenimi prsi na večno sramoto poljskega naroda. Radi tega so celo oni, ki so bili Zbišku naklonjeni, spoznali, da obsodba zanj ne more skoncati dobro. In res spregovori kaštelan čez nekaj časa: »Tega da v svoji naglici nisi pomislil, koga napadaš in da si to storil brez slabega namena, naj ti. odpusti naš Odrešenik, vsekakor pa se, nesrečnež, priporoči presveti božji Porodnici, ker postava te toga ne more oprostiti.« Zbišek je nekoliko obledel, ko je zaslišal te besede, na to pa si je popravil nazaj svoje dolge lase ter rekel: »Naj se zgodi volja božja!« rumu* uoub-n 5!. gfji. i one ii. oKioora laus. Imenovanji t politični službi. — Okrajnim komisarjem je imenovan namest-ništveni koncipist Humbert baron B a u m pl. Appelshofen. — Voditeljem okr. glavarstva v PoreCu je imenovan H. Renner, tajnik pri c. kr. namestništvu v Trstu. »Naša SI." pravi, da je novi voditelj izvrsten in vesten politični uradnik. Za sokolsko zastavo se je nabralo na imendan naSega Franceljna T. v gostilni rpM Fonu na Solkanski cesti K 5. Denar oddan bratu blagajniku. Živeli darovalci in posnemovalci 1 Štrajk v Miran. ¦— Štrajka še vedno ni konec; no, prišla je vsa ree celo dtMega, Ijjekdanja ljubica, katero je ljubil 3 leta, hodi da so se pojavili jzbruhL srda inJeze, teli dveh zvestih spremljevalcev štrajkov. Delavci ne odnehajo od svojih zahtev, delodajalci jim ne ugodijo, in tako teče dan za dnevom. 7. t; m. so šli štrajkujoči v Rupo pred hišo g. Andreja Jakila, kjer so kričali: Stran z Lahi I (Prišlo je bilo namreč nekaj laških strojarskih delavec v Miren.) Orožniki so jih raz-gnali. Potem so vpili pred hišo g. Franca Jakila, v strojarno Lokarjevo v Mirnu so metali kamenje ter vpili. Odtod so jih tudi pregnali orožniki.... S tem se je pokazalo, kam so zapeljali delavce rudečkarji iz Trsta. Ubogi delavci pač že čutijo britke posledice nepremišljenega štrajka, zato so zašli v demonstracije; demonstracije in kamen pa niso sredstvo, ki bi moglo vplivati na gospodarje tako, da bi se udali. Sredstvo za to je le pametni prevdarek položaja, kakoršen je v resnici. Ako so upoštevali delavci dobrohotne migljaje, s katerimi bi bili vendar nekaj dosegli ter bi strojarska obrt ne trpela škode, bi bilo štrajka že konec, ali pojavi zadnjih dnij pa kažejo, da se je obrnil Strajk na nevarno stran ter da bržčas skonča ne-povoljno za delavce, česar pa ni nikdo hotel. — Mi smo pravočasno govorili, in menimo, da smo govorili prav; zapeljani ubogi delavci naj se zahvalijo sedaj za škodo svojim zveličarjem iz Trsta} Vabilo k rednemu zborovanju »Učiteljskega društva za sežanski šolski okraj* v Devinščini 23. vinotoka 1902. Vspored: 1. Praktični nastop j 2. Podzrav predsednikov; 3. Referat: »Financijelni položaj obolelega učitelja ; 4. Predlogi; 5. Petje. K obilni udeležbi vabi uljudno, odbor. Tat uieikljev. —- Pred sodniki je stal 27 natakar Domenik Baroni iz Pavije v Italiji, kateri je v Ljubljani ukradel bicikelj, vreden 300 K, trgovcu Drojcu, v Gorici pa v veži pred »Banca Friulana* Karlu Hopfu bicikelj za 150 K. Obtoženec je trdil, da je ukradel, ker je bil brez službe in sredstev. Kaznovan je bil že opetovano radi tatvine. Sodniki so ga obsodili na leto dnij trde ječe. V Sodo je skočil blizu jeza v Stra-čicah v sredo okoli 6. ure pop. 64-letni Kri-stjančič iz Podgore. Naveličal se je prosjačiti po mestu, ker revež se je moral preživljali z beračenjem. Pri njem so našli 3 žepne rute, \ vin., tobačnico in molek. Dekle Izginilo. — Pred desetimi dnevi je došla v Trst, iskat si službe, 15-letna Ema Bratina iz Gorice. Obiskala je svojo sestro Karolino, katera je v neki tamkajšnji družini v službi in je pri njej tudi prenočila. Drugo jutro zgodaj se je Ema poslovila od sestre in si šla iskat službo, a je od takrat ni bilo več nazaj. Ker se je nje sestra Ka-rolina bala, da se jej je morda zgodila kaka nesreča, naznanila je stvar policiji. ,To vse ljubezen sf H*. •*- Proti večeru °17/ avr.HrVje**el 2G-l<**i4van Donda iz Verse v Medejo domov s svojo ljubico. Ko je prišel blizu doma,' ga je zagledal Franc Godeas iz Verse ter vrgel proti njemu bučo. Godeasa je bržčas zbodlo to, da njegova j_z_Dondo. Tega slednjega pa je tudi pograbila jeza, poklical je očeta in brata, nakar so v treh namshaii ubogega Godeasa ter ga ranili nevarno. Oče Domenik je obstal pred sodniki vse, druga dva pa sta tajila trdovratno. Oče je dobil 6 mesecev trde ječe, ker se je bil najbolj postavil za sina, in pa stroške mora plačati. Ivan je dobil 7 dnij, drugi brat pa je oproščen. Zgubljeno. — Zgubila se je fina ovratnica za dame od gledišča do st. 96. na cesti Frana Josipa. Kdor jo je našel, naj se oglasi v našem upravništvu ali v hiši štev, 96. na cesti Frana Josipa. Strah pred Nemci. — V sanjah so se zibali naši Lahi, ko so jim donele na uho besede senatorja Villarija s shoda društva »Dante Alighieri" v Sieni v Italiji, Društvo pravi, da ima namen, braniti zunanje Lahe potom šol in podpiranja v kulturnem pogledu pred potujčevanjem, v istini pa ima, kar se tiče Avstrije, namen: pomagati raznarodevati Slovane. Villari je prepotoval avstrijski jug, da se je prepričal na licu mesta, kako stojijo Lahi in kako je njihovo razmerje do Slovanov. Na občnem zboru pa je poročal, kako se polaščujejo Slovani v Trstu in po Istri, in prišel je do sklepa, da treba delati in ne dosti govoriti. Naši Lahi so bili veseli Villorijevega poročila in že so sanjali, kako se poprimejo še intenzivnejšo dela za raznarodovanje Slovanov, da naraste število Lahov ob Adriji čim najviše ter da Um potom se uresničijo kedaj njihove želje, da se za- blišči nad Trstom peterorogata zvezda.....Ali dočim so spajali v duhu Italijo z »Venozia Giulia«, je prišel s severa mrzel curek, ki jih je hitro streznil ter jim odgnal upe po vodi tje čez adrijansko morje. — »Siidmark", društvo, katero dela z vso silo na to, da prodre nemštvo čimprej do Adrije, je sklenilo imeti svoj občni zbor v Trstu. To pa je bilo preveč za tržaško signorijo. Hitro so se zbrali pod zaščito društva »Patria* na slovesen protest proti temu, da bi .Sudmark" zborovala v Trstu ter tako na .laških" tleh kovala naklepe proti Lahom. Protestovali so, ali furor teutonicus jim je ostal v udih in sklepih, in ne otresejo sega nikdar več. Kolikor jih poznamo, se ga bodo skušali otresti s tem, da se bodo vezali Ž njimi proti Slovanom j toda zgodi se jim tako, kakor vselej onemu, kdor drugemu jamo koplje, da namreč on sam vanjo pade .... Da bo nemštvo vsled novih železniških zvez prodiralo na jugu, zlasti v Trstu, na to smemo biti pripravljeni z vso gotovostjo. Proti temu prodiranju se more vspešno upreti le skupno delovanje Lahov in Slovanov. Nam se koncem konca ne more pripetiti nič hujšega več, ali Lahom utegne bili še žal, da so pritiskali Slovane ob steno ter zredili gada na svojih lastnih prsih.... Naš boj v primorskih deželah pojde dalje, in prepričanje imamo,"-da-iie-oma^a«io, omagati ter pasti s svoje pozicije prav globoko, pa utegnejo Lahi. Pangermanske težnje stremijo za tem. Curek s severa jih je sicer za hip streznil, ali sovraštvo do Slovanov jih z nova slepi, da pohite v naročje svojim ugonabljavalcem,- namesto združiti se s-svo-jimi sodeželani v skupno mirno življenje in delovanje ob divni Adriji. Ali o tem govoriti ž njimi, se pravi bob v steno metati.... Tok časa pokaže, da se bržčas nismo motili. Kupčija brez patente, — Dornberški kaplan nam je prinesel to-le: Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. zahtevam z ozirom na notico, objavljeno pod zaglavjem »Kupčija brez patente* v Itev. 105. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu iz z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da »se je vršila blagoslovljena kupčija brez patente tudi v Dornbergu ob birmi"; res je pa, da sem podpisani naročil za svoje učence katekizmov in enakih molitvenikov, katerih sem več kot sto kosov daroval, druge pa oddajal za kupno ceno brez vsakega tudi najmanjšega dobička, tako ob birmi kakor ob drugem času. 2. Ni res, da ,je kaplan pristopil k ženski in jej rekel, naj gre k njemu, da jej da enake knjige, kakor jih imajo drugi otroci"; res je pa, da je ženska pristopila h kaplanu in ga prosila, naj ji dobi knjigo. V Dornbergu, dne 9. oktobra 1902, Ivan Rejec, kaplan. Dostavek uredništva: Kako je stvaren ta popravek, se razvidi iz tega: Pod točko 1. v začetku pravi kaplan, da ni res, da se je vršila blagoslovljena kupčija brez patente v Dornbergu ob birmi -— ali še ni skončal prve točke, pa že priznava, da se je res vršila taka kupčija, kajti pravi, da je oddajal molitvenikc in katekizme za kupno ceno. Za Boga! Kaj ni to vse eno: oddajati za kupno ce*no ali pa kupčevati. Da je delal brez dobička, to pa verjamemo, ako hočemo. »Km; ,ia cena* je eno, — aH rabat je drugo. Kaplan torej prvotno nekaj zanika, potem pa to sam potrdi. Kako so vendar »kunštne* nekatere posvečene glave! Dragoceno je pa tudi to njegovo priznanje, da ne kupčuje le ob birmi, ampak tudi ob drugem času. Kakor se vidi, je posvečena kupčija po farovžih jako lepo razvita in huda konkurenca kramarju, ki plačuje pošteno pa-tento, da bi razpečaval take reči. Gospodom v farovžu pa ni treba plačevati patente, oni kar kupijo ter prodajajo »brez dobička", menda tako, kakor v onem slučaju, kateri smo navedli, ko je prodal g. nune neko reč še enkrat in več tako drago, kakor je on kupil! — G. kaplan je bil napisal pod točko 1) »res je pa, da sera podpisani na željo otrok in primoran po pedagogič-nih vzrokih naročil itd., ali kar je podčrtano, je prečrtal, ker se mu je zdelo menda vendarle predebela laž! Mogoče si je bil tudi v svesti, da se pod točko 1). že tako dosti blamira, ker najprvo zanika posvečeno kupčijo, potem pa jo priznava! Seve, bla-miraii se v javnosti, to stoji odprto vsakemu, tudi malemu dornberškemu kaplanu! — Končno povemo, da so odšle od strani poškodovancev vsled take farovške kupčije pritožbe na pristojno mesto. Izjd sporočimo svoječasno. — Omenimo le še, da naš odpor ni toliko proti podobni kupčiji z molitveniki in katekizmi, marveč zlorabe gredo veliko dalje čez te meje. »rob«, - V neki gostilni v Klavniški ulici jih je sedelo 6, med njimi neki mizar Ponton in drug mu Pavlin. Ponton jt udaril s pestjo, menda v prepiru, Pavlina po nosu tako močno, da je moral v bolnišnico, Pon-tona so zaprli. — V kavarni Dogana je udaril 34-letni Josip Kocjančič po Sipah v vratih tako močno, da se je ranil na desni roki ter moral iti v bolnišnico. — Trije rola-dcnči iz Vrtojbe, neki Novak in dva brata Pavlina, so hoteli na vsak način ujeti v sredo pop. na Korsu dve mladi ženski. Ali ti dve sta zbežali, zbežal tudi Novak, druga dva je prijela pa roka pravice. — V mesecu septembru so izgnali iz Gorice 49 oseb. Doslej v tekočem letu 336. — Neki 52-letni čevljar A. N, v Gorici je ukradel v trgovini Drufovka par nadplatov, za kar so ga postali v ulico Dogana, kjer ima čas, pomeriti jih, če mu »pasejo", — Neka Žeta Lahova je pijanka prve vrste. Te dni je rogovila eno noč okoli le čez 12, uro. Redarji so jo prijeli v ulici Treh Kraljev ter jo privedli v zapor. Ali tam je kričala kakor obsedena, da so jo morali spraviti v posebno pritlično celico, kjer se je končno umirila. — Te dni je prišla v hotel »Treh kron" neka ženska, Ko se je n.-.jedla in napila, pokliče natakarja ter mu reče; Za me plača oni gosp. nune, ki tam-le sedi (pokaže v drugo sobo, kjer je sedel neki duhovnik), jaz sem njegova kuharica. Na to je odšla. Oni duhovnik pa je debelo gledal, ko ga je opozoril natakar, da ima plačati toliko tudi za svojo kuharico' kajti ona »kuharica" je bila sleparka ne pa kuharica onega g, nunca. Vedno le »pristno*. — Ne malokdaj izraža kdo pri nakupovanju željo, da bi dobil samo »pristno" blago. Kaj pa je pravzaprav »pristno" ? S tem označujemo »prvotno«, ,prvow blago, ki je izdelano tako, kakor ga je hotel izumitelj. V današnjih dneh pa kaj radi .posnemajo* novo, dobro stvar, ki ima kaj uspeha, ter prodajajo posnemek kot »prav tako dobrega", časih celo kot .boljšega". To se godi zlasti pri živilih, najsi je uprav tu najbolj važno, da se odjemalec ogiblje »nepristnim* izdelkom. Ko se je pred več nego deset leti Kathreinerjeva Kneippova sladna kava spričo nenavadnih svojih prednosti čudovito hitro udomačila v rodbinah, so se takoj pojavili posnemalci, da bi navadne pražene izdelke, ki so bili le po zunanjosti podobni pristnemu blagu, prodajali Potem se obrne k Matijcu ter mu pokaže z očmi Lichtensteina, kakor bi ga priporočal njegovemu spominu, in Matija mu pokima z glavo, v znamenje, da ga je razumel in da si ga zapomni. Ta migljej in pogled je razumel tudi Licbtenstein, in dasiravno mu je v prsih bilo pogumno in možato srce, spreleteli so ga vendar v tem hipu hladni mravljinci od glave do pet. Križar je dobro vedel, da b.o odslej med njim in tem starim vitezom, katerega pod oklepom m mogel dobro videti, borba na življenje in smrt, in ko bi se tudi hotel skriti pred njim, pa se mu ne skrije niti v samem Marburgu, kadar že ne bo več poslanec. Med tem gre kaštelan v drugo sobo, da narekuje pisarju Zbiškovo obsodbo. Vitezi so se drug za drugim približevali b Križarju, govore": »Dal Bog, da bi bil ti na poslednji sodbi lepše sojen! Ali te res tako žeja po krvi, katera bo prelita?« Toda Lichtensteinu je bilo mar samo to, kaj si neki misli Zaviš, kajti ta je bil po svojih bojnih činih, po svojem znanju vitežkih pravic in radi svojo točnosti v njih izvrševanju znan po širokem svetu. V najbolj zamotanih zadevah, ko jo šlo za vitežko čast. so dohajali k njemu celo od daleč, in nihče mu ni smel ugovarjati, ne samo radi tega, ker se je bilo težko dvobojevati ž njim, marveč tudi radi tega, ker so ga spoštovali kot »zrcalo časti*. Vsaka njegova grajalna ali pohvalna beseda se je raznesla takoj med vitezi dežel Poljske, Ogerske, Češke in Nemške, pa se je tudi po njej sodilo o dobrem ali slabem slovesu do-tičnega viteza. K njemu je torej pristopil Lichtenstein, in kakor bi se hotel prepričati, da jo prav postopal, je dejal: »Samo naš veliki mojster bi mu mogel podeliti milost, jaz pa tega ne morem..-« »Vaš mojster nima pravice, mešati se v našo zadeve ; tu ne more deliti milosti on, marveč zgolj naš kralj!« odvrne mu Zaviš. »Toda jaz kot poslanec sem moral zahtevati kazen.« »Poprej si bil vitez, nego poslanec, Licbtenstein!« »Ali si misliš, da nisem ravnal pošteno?« »Ti poznaš naše vitežke knjige ter veš, da vitezi morajo posnemati dve živali: leva in jagnje. Ali katero si v tem slučaju posnemal?« »Ti nisi moj sodnik.« »Vprašal si me, ali si ravnal pošteno, in odgovoril sem ti, kakor mislim.« »Slabo si mi odgovoril, tega ne morem mirno požreti.« * »Zadaviš se na svoji, ne pa na moji zlobi.« »Toda meni je naroČil sam Kristus, naj pazim bolj na ugled reda, ne pa na tvojo pohvalo.« »On bo sodil nas vse.« Daljši razgovor njima pretrga prihod kaštelana in pisarja. Bilo je znano, da bo obsodba strašna, in radi tega je nastala globoka tišina. Kaštelan je sedel za mizo, vzel v roke križ ter zapovedal Zbišku poklekniti. Pisar jo jel Citati latinsko obsodbo: Niti Zbišek, niti navzoči vitezi niso tega razumeli, toda vsi so si domislili, da je to obsodba k smrti. Zbišek se je potrkal po končanem čitanju nekoiikokrat ob prsi ter ponavljal: Bog, bodi milostljiv meni grešniku.« Na to je vstal ter se vrgel v Matijevo naročjej kateri mu je jel poljubljati čelo in oči. Zvečer istega dne je oglasil glasnik pri odmevu tromb vitezom, gostom in meščanom na štirih voglih velikega trga, da je Zbišek iz Bogdanca obsojen k smrti in da mu bo odsekana glava. Matija je bil izprosil, naj se kazen ne izvrši preurno, čemur se mu je lahko vstreglo, ker se je takratnim obsojencem puščalo dovolj Časa, da so mogli razdeliti svoje premoženje, posloviti se od sorodnikov in spraviti se z Bogom. Niti sam Lichtenstein ni zahteval, da se naj obsodba kmalu izvrši, zadovoljivši se s tem, da je red dosegel zadoščenje, in ker je spoznal, da bi ne bilo dobro, dražiti mogočnega vladarja, h kateremu je bil poslan ne le zgolj radi tega, da bi bil navzoč pri krščenju, marveč tudi za to, da pomanjša napetost, ki je vladala med vladarjema zastran dobrinske krajine. Najvažnejši pa je itak bil obzir na kraljičino zdravje. Škof Viš ni hotel o kazni pred porodom niti slišati, domišljije si po pravici, da bi se tak dogodek ne mogel zatajiti pred kraljico, katera bi radi tega vtegnila postati otožna ter bi lahko celo nevarno zbolela. In tako je preostajalo Zbišku nemara še nekoliko mesecev časa za uredbo domačih zadev in za poslovitev od svojih znancev. Matija ga je obiskoval vsaki dan ter ga je tolažil, kakor je mogel. Kaj otožen je bil njun razgovor o neizogibni Zbiškovi smrti, ali še žalostnejši radi tega, da sedaj premine njuni rod. »Ne bo drugače, vi se morate oženiti!« mu je rekel nekoč Zbišek. »Rajše bi si poiskal sorodnika, bodisi tudi oddaljenega,« odvrne mu Matija potlačen od skrbij. »Kako naj bi jaz mislil na ženske, ko pa imajo tebi odsekati kot »enako dobre« in tako kupcevali v svoj prid. Seveda ni trajalo slepenje nikoli dolgo, zakaj naSe gospodinje, ki so se dale enkrat ali dvakrat .pregovoriti", da so poizkusile posnemek, so kaj hitro opazile veliko razliko v okusu. Ali če eden neha, začne zopet drugi, zato ravna vsaka gokpodinja pametno, Ce ob nakupu sladne kave vselej pristavi: .Pa le pristno Kathreinerjevo* v znanih Kathreinerjevih zavojih. Z?kaj samo ta ima priljubljeni, prijetni okus, ki se močno bliža okusu zrnate kave, in samo ta izboljšuje kavo, ki je že prišla v vsakdanjo navado. Tudi je »pristna Kathreinerjeva kava* priznano najboljši nadomestek za zrnato kavo, kjer je ta zdravniško prepovedana. Kathreinerjeva kava je bila in je še zdaj pač najboljši, pristni izdelek, še danes nedosežen v svojih vrlinah. Zanjo res velja toli izpričano geslo: »Pravo je zdravo*. Razgled po svetu. Državni ibor je sklican na dim 16. t. m. ,Wiener Zeit.* je 2e objavila dotično najvišje ročno pismo. — Dnevni red prve seje obsega tri točke: 1. prvo čitanje novega tiskovnega zakona; 2. poročilo o reviziji gospodarskih in pridobninskih zadrug in 3. poročilo legitimacijskega odseka o dveh volitvah. T ogerskl zbornici, katera se je šešla v sredo, so bili koj s početka burni prizori. Barabas je očital vladi, da je sklicala zbornico šele sedaj, da se jej ni bilo treba udeležiti Košutove slavnosti, da je »morsko oko* prodala Poljakom ter da pri nagodbi prodaja Ogersko Avstriji. Na to je sledil napad na cesarja. Szell je branil krono, aH zbornica je razgrajala. Enako razgrajanje je bilo tudi v četrtek. Deželnoziborske volitve na Štajerskem. — Slovenci so že postavili kandidate in sicer v celjski kmetski skupini kandidirata odvet. dr. Dečko in namesto dosedanjega poslanca dr. Serneca, ki ni mogel več sprejeti kandidature, dr. Juro Hrašovec. V okraju Brežice kandidira dekan Josip Žiekar. V šo-štanjsko -slovenjegraškem okraju kandidira tovarnar in posestnik Ivan VoSnjak iz Šoštanja. V ptujskem okraju je postavljen kandidatom odvetnik dr. Fran Jurtela. V ljutomerskem okraju je prevzel kandidaturo dosedanji poslanec odvetnik dr. Fran Rosina. V mariborskem okraju pa kandidirata dosedanji poslanec prof. F. Robič in namesto Lendovšeka posestnik Ivan Rošker. Za mestno skupine so postavljeni naslednji kandidatje: V mestni skupini Celje-Brežiee kandidira dr. Jos. Karlovšek iz. Celja; v slovenjegraški mestni skupini odvetnik dr. Fran Mayer iz Šoštanja, v ptujski mestni skupini pa državni poslanec, dvorni svetnik dr. Miroslav PIoj. Deželnozborske volitve na Koroškem. — Prihodnje volitve utegnejo prinesti Slovencem žalostno presenečenje. Koroški Slovenci so imeli dosedaj v deželnem zboru tri poslance, Gotova stvar je, da pade naš poslanec Grafenauer v Ziljski dolini, v velikov-skem okraju pa, kjer sta dosedaj bila poslanca župnik Einspieler in posestnik Muri hočejo namesto slednjega kandidirati duhovna Podgorca. Izključeno skoro gotovo ni, da bi Slovenci izgubili še oba velikovška mandata. Tako piše »Dom.* Po risanje tarifov na ogrskih državnih železnicah. — »Pester L!oyd" javlja: Cuje se, da se namerja splošno povišanje tarifov za tovore na črtah ogrskih državnih železnic in sicer v vseh relacijah. Povišanje, ki ima znašati 5% in obsezati vse predmete, izvzemši žito moko in les, stopi baje v veljavo s prvim januvarijem 1903. Bazne vesti. — Sedaj je sklenjeno definitivno, da sprejme nemški cesar burske generale dne 17. t. m. takoj ko pridejo v Berolin. — Laška vlada je prepovedala 11 profesorjem na nekem zasebnem zavodu v Veroni nadaljnje poučevanje. Ti profesorji so duhovniki iz južnih Tiroi. - Vsled ukaza laškega kralja so odpravili te dni po ječah verige. — Mont Pellee, ki je provzročll na Mar-tiniku toliko zla, še vedno ne miruje, marveč se vsiplje iz njega nekak dim in tuint3m se čuje grmenje. — Policija v Berolinn je odkrila skladišče anarhistov, kjer je bila velika zaloga dinamita. Aretirali so 6 laških anarhistov. — Nekateri pariški bankirji so vzeli avtomobil v posojilnično službo. Z avtomobili se vozijo uradniki po deželi inkasirat denar proti pobotnicam. Avtomobil je nekaka pisarna, ki obišče kmeta na domu. — V Pen-silvaniji je buknil na dan velikanski rudarski Štrajk; red se ne kali. — Zagrebški občinski svet bo baje ra/.puščen takoj, ko se odpravi nagla sodbe. Volitve bodo spomladi. — Venci na Zolovem grobu tvorijo 4 m visoko piramido. — Ctroci podpolkovnika Slo-janoviča v Sebenju so zažgali 450.000 K v vrednostnih papirjih, in sicer iz strahu pred očetom, ker so te papirje pomazali s črnilom. — V okolici Celja na Štajerskem se je pridelalo letos okrog 14.000 stotov hmelja, ki se je prodajal od 50—100 K za 50 kg. — Mesto Celje tiči v dolgovih, ali vendar so imeli te dni mestni oč tje preveč 500 K, katere so darovali za šulferanjsko šolo v Šoštanju. — Hrvatje v Ameriki imajo svoj dnevnik »Hrvatska*, ki izhaja v AHeghenv. Stane 5 dolarjev na leto. — V Pragi imajo sedaj razstavo mačk, ki je baje jako interen santna. Mački in mačke so spravljene lepo v kletkah, — Voditelja kršč. soc. v Zagrebu, Sirovatko, so obsodili na 6 mesecev ječe, radi hujskania pri izgredih proti Srbom. — V Ženovi v Švici je buknil te dni na dan splošen štrajk. Več tujcev so poslali čez mejo, — Na Francoskem štrajkajo rudarji, in sicer kakih 100.000. Upati je, da štrajk konča v 14. dneh. Zahtevajo delo 8 ur, oskrbo za starost ter druge potrebno. Delavska stanovanja. (Palje.) S slabimi stanovanji je psiholo-gičho najožje zvezano pijančevanje. Beda doma podi moža v gostilno. Ondi pozablja svoje gorje, pije več nego mu dovoljujejo njegove moči in njegovi dohodki. Polagoma se privadi pijančevanju in postane — nepoboljšljiv pijanec. Doma vsled tega beda vedno bolj narašča, žena in otroci trpe lakoto ter vedno bolj propadajo. Očitanja odgovarja mož z udarci. V svoji jezi prime zopet za steklenico; tako je uničena polagoma cela družina. Četudi ni zboljšanje stanovanj edino sredstvo proti pijančevanju, je vendar takorekoč najvažnejši predpogoj v boju zoper alkoholizem. Knez Bismarck je reke Lotarju Bucherju: »Wenn man die Arbeiterschutzgesetzgebung auch aufl einen Schutz vor dem Trinkteufel, diesem diabolus germanicus, ausdehnen konnte, dann \vare mit einem Schlage ein grosser Theil der socialen Frage geltist, und wir waren auch politiseh um ein gutes Stuck vorwarts gekom-men.« Ta izrek tudi prav lahko uporabimo za naše razmere. II. Občno stanovno vprašanje je najbolj odvisno od zemljiškega vprašanja: vsled naraščanja zemljiške rente v mestih in mestnega prebivalstva naraščajo tudi cene hiš in stanovnina. Glavni vzrok nedostajanja sta-novanj je pa, da se na omejenem okolišu išče veliko število stanovanj in da vsled tega cene taistih naraščajo. Da to popraševanje po stanovanjih tako narašča, vzrok temu je centralizacija, katero pospešuje vedno bolj razvijajoči se promet, napredovanje v tehniki in sploh celo socijalno, občinsko in državno življenje sili človeka, da si iS6e kruha in zaslužka in da zapusti kraje, kjer taistega ne more dobiti. Poleg tega so še razne udobnosti, katere nudijo večja mesta, tako n. pr. v prometu, izobrazbi in razveseljevanju. Vsied teh razmer so v zadnjih 4—5 desetletjih v modernih državah večja mesta znatno narastla, dočim se je prebivalstvo v manjših krajih in na deželi le neznatno pomnožilo, tupatam celo pomanjšalo. Tako se je pomnožilo prebivalstvo v mestih: London Pariz 1801 .... 959 1817. . . 714 1851 . • . . 2362 1856. . . 1181 1875 .... 3145 1876 . . . 1989 1886 .... 4120 1886. . . 2345 1891 .... 4211 1891 . . . 2448 1901 . . . 2714 Berolin Dunaj 1801 .... 173 1800. . . 231 1851 .... 425 1857. . . 476 677 1880. . . 726 1893 .... 1666 1890. . . 1365 1900 .... 1888 1900. . . . 1675 v tisočih računano. Sicer so se v mnogih mestih tudi predkraji združili z mestom, toda tudi v teh se je prebivalstvo pomnožilo. Tako je bilo prebivalstvo mesta Hamburg v tisočih 1866 1894 Srednje mesto ... 155 163 Predmestja .... 60 133 Predkraji.....42 155 Od vsakih 10.000 prebivalcev na Pruskem je živelo v mestih z 10.000 preb. in vec z več nego 100.000 preb. 1871 1789 518 1875 2022 650 1880 2227 751 1885 2476 1017 1890 2768 1329 V velikih mestih z več nego 100.000 prebivalci živi zdaj na Angleškem več nego '/» vsega prebb valstva, v Belgiji in Nemčiji Vsi v Franciji in Italiji več nego 1/1S do 1JU. Zelo je naraščalo prebivalstvo v nekaterih velikih mestih severne Amerike, tako New-York (1870 — 0-94 in 1890 — 1-52 milijonov prebivalcev), Ohicago (1848 — 20*000, 1875 — 300*000, 1890 — 1-2 milijonov prebivalcev.) Z naraščanjem prebivalstva pa ni vedno naraščalo tudi zidanje novih hiš, novih stanovanj. Na Dunaju je narastlo prebivalstvo od 1. 1800—1856 za 11*, število hiš pa za 40 #. ___Naraščanj e_zemljiške^rente je torej deloma naravna posledica naraščanja mest. To velja posebno od središč mest. Ljudi, ki iščejo stanovanj, se more le deloma zadovoljevati, ker se ne more pomnožiti zemljišč, ki bi ne bila preveč oddaljena od prometnih središč. Poleg tega so pa še druga ne špe-kulativna dejstva, tako n. pr. nepro-dalna velika posestva v obližju mest, potem zemljišča, ki se sploh vsled naravnih svojstev ne morejo vporabiti ali ki silno otežkočujejo zidanje. Predvsem je pa temu vzrok umetno zviševanje zemljiške vrednosti s pomočjo špekulacije, posebno od takozvanih terenskih družb, toda tudi od stavbenih podjetnikov in privatnikov, Vsled te špekulacije so razumljive neprimerno visoke cene zemljišč tudi v predkrajih. Tupatam so temu vzrok posebno stavbeni redi, ki dovoljujejo, da se v predmestjih in predkrajih zidajo hiše, s tremi in štirimi nadstropji, takozvane najemne ko-sarne. Ker se namreč smejo zidati visoke hiše, jo tudi zemljišče dražje; in ker so zemljiške cene tako visoke, se mora zemljišče popolnoma izrabiti, to je ~ zidati se mora tako visoke hiše, kakor je sploh dopuščeno. Sicer se tudi z majhnimi zemljišči lahko špekulira, toda vendar so predvsem večja zemljišča, ki tvorijo dobro sredstvo špekulacijskoga obrta. Najprvo se podraži že zemljišče s posrednjo kupčijo. Ko si je stavbeni podjetnik pridobil stavbeni prostor z vpisom hipoteke, sezida navadno precej neekonomično poslopje; po skončanju vsakega nadstropja se vzame novo hipoteko z vedno višjimi odstotki — in najemnina mora vse te visoke odstotke pokriti in razven tega mora še ostati preostanek za stavbenega podjetnika, katerega isti s tem kapitalizira, da kakor hitro mogoče poslopje proda. In posebno so stavbeni podjetniki, ki zidajo najemne kosarne za delavske sloje, navadno revni in dvomili elementi. (Dalje sledi.) Priden hlapec se sprejme v kavami »CENTU AL". glavo! Pa ko bi se končno tudi moral oženiti, ne storil bi tega poprej, dokler Lichtensteina ne pozovem na vitežki dvoboj ter se zd-te ne maščujem. Za to se ti ne boj!« »Bog vam povrni ! Naj mi ostane vsaj ta tolažba. Vedel sem, da mu tega ne spregledate. Kako hočete to izvesti?« »Kadar skonča njegovo poslanstvo, nastane vojna ali mir, — razumeš ? Ako bo vojna, pošljem mu poziv, naj se pred vojno bojuje ž menoj.« »Na poteptani zemlji*« »Na poteptani zemlji, bodisi peš, ali na konju toda samo na smrt, ne pa na sužnost. Ako bode mir, odidem v Marburg, vdarim s kopjem po mestnih vratih ter naročim trobcu, naj zatrobi, da ga pozivljem na smrt. Takrat se mi ne skrije.« »Gotovo se ne skrije, vi pa mu daste nauk, ka-koršnega si mislim.« »Ne opravil bi sicer ničesar s Zavišem, s Paskom, ali s Povalo, toda dasiravno se ne hvalim, dveh takih, kakoršen je on, se še ne bojim. Ne bo ga več poznala njegova lastna mati. Ali mar ni bil oni frigijski vitez še dokaj krepkejši ? Toda ko sem ga udaril po čeladi, kje se mi je vstavila sekira? Na zobeh se mi je vstavila. Mar ne ?« Zbišek si na to zadovoljen oddahne ter reče: »Dokaj lože mi bo umreti.« In oba sta jela vzdihati, na to pa spregovori stari vitez z ganjenim glasom: »Ti se le ne boj! Tvoje kosti ne bodo iskale druga druge na poslednji sodbi. Naročil sem pripraviti ti hrastovo krsto, tako, da niti kanoniki blažene Device Marije nimajo boljših. Ne umreš, kakor kmet. Da, niti tega ne dopustim, da bi te obglavili na onem suknu, na katerem devajo ob glavo meščane. Sem se že dogovoril z Amilejem, ki da v ta namen popolnoma novo sukno in sicer tako dobro, da bi veljalo celo za podvleko kraljevega kožuha. Pa tudi z maše mi ne bo žal denarja. Ne boj sei» Na te besede se je razveselilo Zbiškovo srce: sklenil se je k stričevi roki, jo poljubil ter ponovil: »Bog vam to povrni !« Vsekako pa se ga je navzlic tej tolažbi polašče-vaia časih grozna tesnoba, in ko je Matija enkrat prišel k njemu, ga je po prvem pozdravu, zroč skozi mrežo v zidu, takoj vprašal: »Kako vreme je zunaj?« »Vreme je lepo kakor zlato, in solnce ogreva st.« * Na to je Zbišek prekrižal roke, sklonil glavo nazaj ter dejal: sEj, močni Bog! Ko bi imel konja pod seboj In ko bi jezdil po širem polju* Žal mi je, da moram umreti tako mlad. Zelo mi je žal!« sLjudje umirajo tudi na konjih,« odvrne Matija, »Da, toda koliko jih poprej sami pobijejo!« Potem ga jame izpraševati o vrezih, katere je bil videl na kraljevem dvoru: o Zavišu, o Farureju, o Povali iz Tačeva, o Lisu iz Targoviska in o vseh drugih, kaj delajo, s čim se vkvarjajo, s kakimi vajami si krajšajo čas. In radovedno je poslučal Matijčevo pripovedovanje, kateri je opisoval, kako zarano oboroženi skačejo čez konje, kako trgajo vrvi, kako se urijo v borbi z meči, s sekirami in s topim orožjem, kako se gostijo in kakšne pesmi prepevajo. Zbišek je hotel poleteti k njim z vsem svojim srcem in svojo dušo, in ko je izvedel, da Zaviš takoj po krščenju odide nekam na spodnje Ogersko nad Turke, ni se mogel vzdržati,, da ne bi zaklical: »Oh, ko bi me pustili iti ž njim! Pa bi vsaj poginil v boju s pagani!« Toda to se ni moglo zgoditi, mod tem pa se je pripetilo nekaj drugega. Obo mazoveški kneginji nista nehali misliti na Zbiška, kateri se jima je radi mladosti in lepote prikupil, iti Icneginja Aleksandra Zie-movita si je izmislila, u kneginji sta se tolažili z novo nadejo. Kneginja Aleksandra, ki je bila zelo naklonjena križarskim vitezom, je uživala pri njih nenavadno spoštovanje. Večkrat so jej iz Marburga prihajali bogati darovi in pisma, v katerih jo je veliki mojster imenoval častivredno in bogoljubno dobrotnico ter posebno priproš-njico križarskega reda. Njena beseda je mnogo veljala, in bilo je verjetno, da to pot ne bo preslišana. Tu je šlo samo za to, kako najti poslanca, ki se bi potrudil vneto oddati to pismo čim najprej ter bi se z odgovorom vrnil. Ko je Matija to izvedel, poprijel se je tega posla brez omahovanja. (Dalje pride.) VKielmova tekočina za mazanje „Bassorin" c kr. privlligovana 1871. 1 vrček l K, poštni zavoj =¦ 15 komadov 24 X. WUholmov:L. kr. priv, ,Jla«sorin" j& sredstvo, 5egai- pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah ia se proizvaja jedino le v lekarni Frana Vfilhelma c. kr. dvornega zalagatelja V Neunkirchen« Spodnje Avstrijsko........ Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljiva, ohladiitrvtolaži bolečino priboleznih na živeh. v žilah, udih In kosteh. Zdravniki ga »porabljajo v teh slučajih, posebno afco se ie bolečine pokažejo po velikih naporih na mnršlri*»ju ali pri zastarelih boleznih. Rabijo ga tudi h iboliizcl, gozdarji, vrtnar^, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom. ... , , V znak pristnosti j«? na omotu grb obči ie trga Neunkirchen (devet cerkva) Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer so ne d*»bi, vrSi se pošiljate v direktno. V mirodilnicah Ant. Mazzoli, Gorica Gosposka ulica in tekališče G. Verdi se prodaja vse kemično Čiste izdelke m vraviianje vina, Kakor tudi kadeča žveplena kislina za čiščenje vinske posode, namreč: sodov, čebrov itd. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, jfdsfcfeuo izwsLae in-U0M" namreč, iz HlUHTEluifVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je piovidoua s to zaSČitno znamko. Riehterjevi lekarna „pri zlatem lev«V—. v PRAGI. YinoiePs l^rauk« fart a. K, Podpisani priporoča ilavnemu obfilnijtvu v Gorici In na deželi, svojo prodajainico jestvin. V zalogi Ima kavo vseh vrst, razliko jnoke i/. Majdlčovega milna v Kranju, nadaljtitum tudi raznovrstna pijače, n. pr.s francoski Čognao, pristni kranjski brinjevoo, domači tto^hioveo, fini rum, različna vinu, goružioe (Sejtt). Ciril-Metodovo kavo In Clril-Metodovo milo t&r drugo v to stroko spadajoSe blago, Postrelbo toinn In po zmernih cenah. Z odličnim spoStovanicM Josip Kutin, trgovec v Hr-BienlSkl uliti |t, 1 v lastni hI Si, kjor je »Trgovska obrtna sfcdruga«. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. doc. 1901. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 47a%- Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57»%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s 7S% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stani« 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K ^ 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne veS). — Re ser v ni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. »Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omajano zavozo v Gorici« Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blag& za jesensko in zimsko dobo, za ženske inmožke; vsakovrstna sukna, kot: LodejU Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbora volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tcnnis« i. dr. za žcnsfcfi obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih, sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne ru#sk bombažaste in cvirnasto, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike* zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjUi cenah brez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. f EMILE ZOLA. F. G. Dne 29. septembra je preminul jeden tistih duševnih velikanov, ki se ne rode vsako stoletje, Emile Zola, slavni svetovni romanopisec, je podlegel smrti. Zdrav, krepak in čil se je vlegel spat in ni več ustal, — v strupenih plinih, ki so iz pokvarjene peči počasi napolnili njegovo spalnico, je zavratno prežala neizprosna smrt, ki je brezsrčno zahtevala svojo žrtev in tako ugrabila Franciji in celemu svetu nenadomestnega sina, zatirancem in po krivici preganjanim pa odkritosrčnega prijatelja in neustrašenega zagovornika. Pri nas Zola sicer ni bil dosti več znan kakor pisatelj prepovedanih romanov, katere je skrupulozna cerkev postavila na indeks, pa tudi v svetu si je moral pogumni revolucijpnar šele polagoma pridobivati tla, počasi si je delal stopnice clo prestola, raz kateri ga ni mogla vreči niti smrt, do prestola nesmrtnosti. Emile Zola se je rodil dne 4. aprila 1840 v Parizu. Njegov oče je bil znamenit inženir, doma iz Trsta, kipa je zgodaj umrl, zapustivši vdovo in našega Emila v največji revščini. Po očetovi smrti je bil mladi Zola sprejet v zavod St. Louis; toda ker je učitelje duševno nadkriljeval, ga ti niso posebno ljubili. Zato je tudi pri maturi padel dvakrat zaporedoma, dla mu slednjič ni preostajalo drugega nego zapustiti šolske klopi in iti s trebuhom za kruhom. Dobil je službo pisarja s 25 gld. na mesec. Ker si s to pičlo plačo ni mogel plačevati poštenega stanovanja, je moral prebiti zimo 1860/1 v stekleni omari, katero si je bil dal napraviti neki fotograf na strehi sedmonadstropne hiše. Nekoliko na bolje se mu je obrnilo leta 1862., ko je vstopil v neko knjigarno. Sprva sicer tudi ta služba nI bila primerna njegovemu talentu: delal je namreč zabojo, toda dobival je večjo plačo, da se je mogel vsaj človeško preživljati. Poleg službe pa je pesnil večer za večerom, in res se mu je posrečilo, dobiti zalagatelja za svojo prvo zbirko »Oontes a Ninon«. Toda večjo pozornost je vzbudil šele kot kritik, ki je odločno j zavrgol staro šolo in odprl pot natura-' lizmu. Pokazal se je popolnega revolu- cijonarca. S svojima romanoma »M y ste-res de Marseille« in »Thereso Raquin« je Zola zaslovel tudi kot romanopisec. Hoteč biti pisatelj resnice se je zatopil v prirodoznanske študije. Plod tega raziskovanja je bilo impo-zantno delo, ciklus 20 romanov, ki se vsi opirajo na descedentalno teorijo. ! Dasi ni živel v najsijajnejših gmotnih razmerah, se je vrhu tega še oženil, S svojimi romani spočetka ni imel sreče, ker mu je prvič nagajala francozko-nemška vojna, drugič pa domači svetniki, ki so videli v* njegovih naravnih slikali same — svinjarije. Več njegovih del je moralo v sredi prenehati izhajati. Sve-' tovno ime pa si je pridobil Zola šele z 1 znamenitim romanom >L'Assomoir«, ! ki je po mnogih zaprekah (bil je tudi sredi tiska ustavljen) izšel že v 91 iz-! daj ah. In delal je neumorno, brez počitka, vedno poln novih načrtov, nulla dies sine linea, le naprej je študiral in delal osnutke za nova dela z železno 1 pridnostjo in gigantsko vstrajnostjo, ! dokler ni leta 1893. dovršil svojega cikla | »Rougon Macquart«, s katerim je ' osvedočil svoje ime. Toda motil bi se. kdor bi mislil, da se je Zola sedaj vlegel na svoje lavorike in se udal brezd^laemu počitku, ne, on ni poznal mfru* ni poznal obstanka, kakor zdrava kri v zdravem človeku. Jednemu roinanu je sledil drugi kakor otroci v pleidoviti družini. Odločen boritelj za pravico in. resnico je tudi zadnje svoje delo ji&slovil »Veri16* (resnica). V sredi d&la» še čilega in čvrstega, ga je ugrabita tihotapska smrt, ko je obetal še toliko plodu in vse ljubitelje umetnosti, ves olikan svet je ob tej Žalostni vesti obital občutek, kakoršen stiska srce nagemu vinogradniku, kateremu je toča Uničila njegov up in nado: zlato vinski kapljico. Zola je bii prijatelj svobode in zaščitnik slabotnih, zatiranih. — Kot apostol pravice in resnice ni glodal ne na desno ne na levo. Zato pa v gotovih krogih ni bil priljubljen, — dasi so ga tudi ti na tihem spoštovali in se ga — bali. Na njegovi zadnji poti ga jo spremljalo tisoče in tisoče najodlifcn&jšega občinstva, cela Francija je bila zastopana po odposlanstvih. Kdo bi pn seštel one, ki so ga v duhu spremili k: fcad-njemu počitku ? ^Bjey» Pozor i Tr^oVjko-obrt^a re^5tro\/ar(a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilna vlogo obrostuje po *'/*%> — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5$. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti, — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teuen, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. sept.,1902: Deleži: a) podpisani.........K 1.23L200*— b) vplačani.........» 690.171-61 Dana posojila..........» 1.353.212-28 Dopolnilni zaklad......» 203.863-46 i iriojr 342.337'il j Čistilna voda j> j* ji j jf 0 „Reale" j iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glatiber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom, i Zaloga za Gorico : Lekarna G. B. Pontoni. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bala !*Lraavlna iz vipavskih, farlansklh, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od T»6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cena sMoraa. Peafreiba poltena J| Sloveči profesorji # medicine in zdravniki #*»999#ttrt#e*9OT**tf*ifttt Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. V^arol praščiK, privil. civilna, vojaška in uradniška krojacnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. Se dobivajo vsakovrstna modem sukna kam« pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, lorte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. gar~, r-,__ __......, ..„..... _.„ strijskih in inozemskih tovarn ler gotove obleke, per vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 3 do 9 let K 2-40 in više i '•> , 15 , , S-fiO , » , « » «5 ^lje . . » 15-— , vrline suknje vsake moda.....» 2*-— „ , B za čaatito duhovščino , 28-— » hlače.............., 3-— „ 3 metre 20 cm t Črnega ali modrega kamgama za snažno obleko, primemo za vsakega ženina samo m glrt. 4*50. Pošilja se po povzetju. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj. i Razprodaja dežnikov! Lekarna Cristololetti t Gorici Prave in edine želodčne kap|oe z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva —Te kapljice vredijo redno prebavljanje, 5e se jihdvakratnadan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstvena snamkal kVtirjetli Že/odOČ store\ da zgine v kratkem času omoiiea in živefna tenost (mrtvost). Te kapljice tudi storo\ da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoietti v Gorlei. Mizarska zadruga * * I1' v Borici (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo 1* veliko zalogo izpotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. * i* 1* v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli Kar ni v zalogi, se izvrši točno dosedanjo trgovino pohištva tvrdke po naročilu v najkrajšem času. Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza w-*w- vecchia št. i, katero bodemo vo- 1 ==—rt= Cene zmerne. ==^~^ dili pod jednakim imenom. * 1 Delo je lično ter dobro osušeno.