j :t£bsS | i WljBiO IV" A "ROTI A i ^kaaar-1 | v*,.™"..«^ | VJrJ-ixxO Xi xxXVv/JL/^x | 1 m Za pol leta......$2.00 Lj JU 50,000 Readers M ^ ^g======»c=g"anr^acr lisi slovenskih delavcev v Ameriki, _ ■ ■ ■ TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under tho Act of Congress of March 3, 187». {TELEFON: C87C CORTLANDT, NO. 134. — STEV. 134. NEW YORK SATURDAY, JUNE 8, 1918. — SOBOTA. 8. JUNIJA, 1918. VOLUME XXVL LETNIK XXVL j Delovanje podmorskih čolnov. -ooo- PODMORSKI ČOLN JE POTOPIL ANGLEŠKO LA DJO BLIZU OBALI VTRGUNUE. — PARNIK H AR PATHIAN JE BIL TORPEDIRAN V SREDO. — PO SADKA SE JE IZKRCALA V OLD POINT COM FORT. — GOVORICA SE VZDRŽUJE, DAJE BIL EN PODMORSKI ČOLN POTOPLJEN. — RUŠILCI ZASLEDUJEJO PODMORSKE ČOLNE. ^ -ooo- True tram-latlou filed urlth the post muster at New York. X. Y. on Juue 8. lit IK. as required by the Act ot October ti, 1917. Washington, D. C.. 7. junija. — Mornariški department je sinoči objavil, da je bil včeraj dopoldne od devetih torpediran in potopljen angleški parnik Harpatbian <»k«»li 100 milj vzhodno od Virginia Capes. Posadko je rešil parnik Palmer, ki je prišel v Cape Henry danes popoldne in je pristal v Old Point Comfort. En mož je bil lahko ranjen. Harpatliian je bila ladja s 4,500 tonami. Harpatbian je druga ladja, katero so podmorski čolni torpedirali. Druga ladja, katero je zadela ista usoda, je bila Winneeone s 1,800 tonami, potopljena prve dni podmorskih operacij. Do nocoj mornariški department ni prejeL nikakih nadaljnili poročil o potopu. Harpatbian se je potopil v sedmili minutah. Danes so razširjene govorice o boju med nekim rušileem in pod-j morskim čolnom blizu kraja, kjer se je potopil Harpa-' tliian. Naglica, s katero j«' bil Harpatbian potopljen, kaže,j da si podmorski čoln ni dal časa, da bi bil potopil ladjo s j streljanjem in bombardiranjem, in mornariški uradniki si to razlagajo na ta način, da je rabil torpedo kot najgo-tovejše in najhitrejše sredstvo. Domneva se, da se je podmorski čoln bal, da j«' kak rušilec v bližini. Posadka Harpatliiana je bila rešena potem, ko se je na hajala v majhnih čolnih celih 2t» lir. Ladja je bila zadeta brez svarila. O podmorskih čolnih, ki operirajo ob obrežju, se ni >lišalo od tedaj, ko je bil potoplje norveški parnik Kids-vold v torek ob petih popoldne, kakih 40 milj od Virginia < 'apes. Kakor je znano, so podmorski čolni v torek in sredo operirali v primeroma majhnem okrožju. Francoski parnik Radioleine je bil v torek zjutraj napaden blizu Maryland hi skoro ob istem času je bil potopljen parnik Edvard H. Baird nekoliko nižje ob obrežju. Istega popoldne je bil potopljen parnik Eisvold blizu Capes, nakar so se napadalci umaknili pred patroluim brodovjem proti jugu. 1'radniki so mnenja, da napadalci čakajo na še večje t ive. kakor pa so jih našli do sedaj. Kraji, kjer so pred kratkim operirali, je potovalna črta gori in doli ob obrežju in skozi nje mora večina važnega parobrodstva, ki; prihaja in odhaja iz Virginia (.'apes. Kolikor j<* znano, je s parnikom Harpatbian liarast-lo število potopljenih ladij na tej strani Atlantika na — 14-G pa mikov in 8 jadrnic. Vse ladje so bile ameriške, razun Eidsvold in Harpatrian. Poročilo, da je bil en nemški podmorski čoln v ameriških vodah potopljen, je šlo danes gori in doli in se je z absolutno soglasnostjo zatrjevalo v mnogih važnih pristaniščih. Vendar pa še ni prišlo ofiejelno potrdilo. Washington, D. C.. 7.. junija. — Navzlic protestu norveške vlade proti nemškemu podmorskemu bojevanju se izgube norveških ladij vsled podmorskih čolnov in J drugih vojnih vzrokov vedno večajo. Neko kabelsko po-' ločilo norveškemu poslaništvu pravi, da je bilo v maju potopljenih 14 ladij z 11,791 tonami. Dva mornarja sta; izgubila življenje, štirje pa se pogrešajo. Neko atlantsko pristanišče, 7. junija. — Vsaki la-j dji na Atlantskem oceanu, katero je bilo mogoče doseči; z brezžičnim brzojavom. se je naročilo, da naj išče ame-| riškega rušilca. ki je od brodovja 40. ladij, ki zasleduje-j jo podmorske čolne. 40 ladij je pred 48. urami odplulo iz nekega drugega atlantiškega pristanišča ter so pričele preiskavati morje proti jugu. Med zasledovalci so bili tudi rušilci, lovilci podmorskih čolnov in raznovrstne patrolne ladje. Nocoj je ladij tega brodovja priplulo v to prista-j nišče. Vzele so v hitrici premog in olje ter so zopet odplu-, le na morje, da zopet prično z lovom in sedaj ne samo na podmorske čolne, temveč tudi na izgubljeno ladjo. London, 7. junija. — Posadka enega nemškega podmorskega čolna je bila surova v svojem postopanju s po-j sadko paraika Ellastan iz Glasgowa. ki je bil pred nekaj i dnevi potopljen. Parnik je bil 'A in pol ure obstreljevan.! Angleški kapitan je odgovarjal s streli iz topa, dokler mu ni pošla municija, nakar so ladjo zapustili, iui njo pa je šla posadka podmorskega čolna in jo je potopila z bombami. Kapitana so kot ujetnika odpeljali na podmorski čoln. Nemci so vzeli iz enega rešilnega čolna pitno vodo.j jambor, jadra in celo vsa vesla, razun dveh in so pustili Angleže, da naj pridejo na suho, kakor pač najbolje zna- ■ ¥ * ' ANGLEŠKI ZRAKOPLOVI. V , PRAWN gy SREDNJAEVROPA Zavezniki so določili srednje-ev-ropejsko politiko. — Neodvisna Poljska in Jugoslavija. True translation filed with the post master at New York. X. Y. ou Juue 8. 191S, as required by the Act of October G. 1017. London, Anglija, 7. junija. — Naznanilo glede izjave, do katere je prišlo v poiideljek v Versillesu med angleškim. francoskim in italijanskim uihnsti-skiin predsednikom, spravlja javno dognaim politike zapadnili evropskih s:l v dveli važnih točkah v soglasje s politiko Združenih dr/v. Prva točka določa vstanovitev neodvism 1'oljske s prostim dohodom morja, kar vstvarja pogoj solidne, ga in pravičnega miru in pravično vlado Evrope. Druga točka pa jt priznanje p<» Lansngu izražene simpatije do narodnih aspiraeij glede »vobode Cehn-Slovakov in jugoslovanskih narodov, t. j. dveh slovanskih narodov, ki tvorita večino Avstro-Ogrske in katere tlačijo Hab-buržani pod pritiskom nemške in madžarske manjšine. Obe izjavi, kakor zatrjuje Chronicle. iste izredno dobrodošli u velike vrednosti, ker kažeta, da .so zavezniške države spoznale, kar je spe znal tudi predsednik Wilson nec b h of 1 ji o potrebno osrednje in vzoJne Evrope in tfa je to eden iz med pogojev, za kar se vodi sedanja vojna. Zdaj se ofieijelno pri-znava, da bo. ako se Nemčiji po-sreči koueati vojno pod pogoji, po katerih bu mogla zasužnjiti vzhod, bo poraz njenih zapadnih ambicij samo začasen. Resnična neodvisna Poliskfl iii resnična emancipacija avstrijskih Slovanov je neobhodno potrebna, ako se noče Postdamu dovoliti, da bo v bodočnosti vstva-ril državo ki bi obvlada svet. isedunjy sejn najvišjega vojnega sveta se je vi sila pod okoliščinami katerih važnost nima primere od časa ojegovtga pričetka. Odsev te važnosti se bo videl v Clemen-ecauovjtn govoru. Ne more se tajiti, da je zadnja ofenziva pripeljala sovražnika ne-' arno bližje Pariza iu prebivalstvo. ki uel;i in živi v francoski preMoiici mora čutiti to jasno iz-premombo položaja. Toda obnašajo se občudovanja vredno potrpežljivostjo in stoiziuom. Clemen-eeau daje izraz temu razpoloženju. Njegov govor je odkrito priznanje j strašne nevarnosti in i»oskušiije j ki bo prišla, toda na noben način Japonsko-kitajska pogodba. j True translation filed with the post' master at New York. N. Y. on June 8. 1!>1S, as require«! by the Act of October , 6, 1917. I Tokio, -Japonska, t. junija. — Oficielna izjava, katero je izdala japonska vlada, odločno zanika pred kratkim izdano poročilo, da kitajsko-japonska vojaška pogtnl-ba daje Japonski kontrolo nad kitajskimi vojaškimi silami, finan cam L železnicami, rudniki itd. I - . Pomanjkanje krompirja v Nem- True translation filed with the m>st master at New York. N. Y. on June s, 1918, as require«i by the Act of October C, 1017. London, Anglija, 7. junija. — Neko »poročilo na Central News pravi, da je na zborovanju v Draž-danih minister z prehrano armade izjavil, da ne bo dovolj krompirja do prihodnje letine in da je situacija jrlede mesa in masti slabša kot je bila začetkom vojne. -- Potopljena ameriška ladja. True trau^ation filed with the post master at New York. N. Y. on June 8. 1918. as required b.v the Act of October 6, 1917. Nemški podmorski čoln je tor-■pediral ameriški parnik Argonaut blizu Se illv otokov 5. junija. — Argonaut je bil tovorni parnik 46o4 ton in je bil prej nemški parnik Albinglia. ni izraz obupa. Govoreč za svoj j vlado, pravi, da se ne bo nikdar podala, da ima popolno zaupanje v vrhovnega poveljnika in v zavez-lfške armade ter da je edina stvar, ki mora koga zanimati, konečni it-speh. V tem duhu poživlja svoje sodržavljane, da naj potrpežljivo čakajo najvišje poskušnje, zaupajoč v konečni triumf stvari, za katero jih je že toliko umrlo. London, Anglija, 7. junija. — Ministrski predsednik Lloyd Geor-ge se je vrnil z najvišjega vojnega sveta poln zaupanja gieds izida. Reuterjev parlamentarni poroče-vale pravi, da se o tem govori p^ zbornici. Ko je bil premjer v Fran-j «*iji. se je sestal z generalom Fo-! ehem. ministrskim predsednikom j Clemeuceauom in italjanskim zu-j uaujim ministrom baronom JSou-niuom. Atlantsko pristanišče, 7. junija. — Kakor pravi kapitan nekega angleškega paraika. ki je danes prišel v ; pristanišče, je 4. junija okoli 40 milj od Delaware Capes »s podmorskim čolnom izmenil več strelov. Podmorski j čoln je zavkazal parniku, d ase vstavi, toda kapitan tega ; ni storil ter je pričel streljati na podmorski čoln. ki je odela 1 mnogo strelov. Kapitan pravi, da so mornarji na krovu painika mnenja, da je en strel pogodil. Požar v Carigradu. ! True translation filed with the post master at New York, N. Y. on June 8, 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 7. junija. — Kakor piše polofieijelnf 41 Norddeutsche Allgemeine Zei-tuug" v Berlinu, je vsled požari v Stambulu, mohamedanskem de lu Carigrada. 50 tisoč oseb bre: strehe. — Požar je upepelil ceh vzhodno stran predmestja sultani Seliina. V tem okraju so pogorel* | vsa poslopja na obeh straneh mo seje Se lima I., mošeja pa je ostala Eksplozija v Franciji. Trne translation filed with the po* waster at New York. N. Y. on Juue 8. . 1918, as required by the Act ol Octobe? 0, 1917. Pariz, Francija. 6. junija. — Si , noči se j<* pripetila v neki tovarn v St. Denis blizu Pariza, močm eksplozija. Ena oseba je bila ubi ta. več pa je bilo ranjenih; tud inaterjalna škoda je velika. Kotel n stisnjenim zrakom se j« razletei nekaj minut potem, ko s< delavi odšii iz poslopja. Napad na Pariz. True translation filed with the posi master at New York. N. Y. on June 8. 19IS, as required by the Act of Oct obe J 6. 1917. Pariz, Francija, (j. junija. — Sinoči so nemški ropi a ni skoz turčan chrainbni zastorni ogan; napadli Pariz. Vrženih je bilo tie kai bomb. Poroča sr4 o eni osebi, da je b'la ubita, v.-č pa je bilo ranjenih. Signal "vse čisto" je b"l oddan ob 1-.20 v potek zjutraj. Avstrijsko-nemška pogodba. True translation filed with tht. po« master at New York. N. Y. oil June 8. 1918, as required by th^ Act of October 1917. Amsterdam. Nizozemsko. 7. ju nija. — Neka avstrijska vojaška avtoriteta piše. v dunajski Neue Freie Presse. da ostanejo za časa vojne vsled razširjene vojaške zveze med Nemčijo in Avstro-Ogrsko v veljavi sledeče določbe: Bojno polje se smatra za eno samo fronto, vojaška bremena bo-jdo razdeljena v sorazmerju veliko-'sti obejt držav; uatnčno se bo vse • določilo jflede vsega, kar se tiče | izdelovanja vojnega materjala in munieije, ravno tako tudi glede 'medsebojne pomoči v armadni dobavi : večje zbližan je -liajviajefru jMjveljstva in popolni sporazum glede razoroženja po vojni. Bombardiranje Pariza. True translation filed with the poet master at New York. N. Y. on June 8. 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Pariz, Francija. 7. junija. — Nemci so danes obnovili bombardiranje Pariza z dalekosežnhnr topovi. Ameriške čete napredujejo N -OOO-i AMERIŠKE ČETE SO NAPREDOVALE ZA ŠEST BOLJ. — NEKO VAS SO ZAVZELI Z NASKOKOM. — VJELI SO TRISTO NEMŠKIH VOJAKOV. — V BOJIH SE POSEBNO ODLIKUJEJO AMERIŠKI MORNARIŠKI VOJAKI. — DELOVANJE RDEČEGA KRIŽA. —OOO—' ' ' True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. ou June S, 1918, as required by the Act of October 6, ■"'T. Z ameriško armado ob Mami, 7. junija. (Piše Bort Ford. glavni štabni dopisnik International News Service). —:.Za obrambo Pariza so ameriški vojaki ob Mar-ni zaeno s Francozi vjeli v svojem drugem navalu dvesto nemških vojakov. V dveh dneh je torej število jetnikov naraslo na 300. Zaplenili so tudi precej strojnih pušk; nekaj so jih obrnili proti sovražniku ter začeli streljati nanj. Naši ameriški vojaki so zavzeli vas Bouresehes v bližini Chateau-Tlierrv, napredovali so na vseh točkah ter zasedli velik del deželne ceste, vodeče proti Parizu. Nem ce so zapodili nazaj skoraj za štiri kilometre (dve in pol milji) na fronti devetih kilometrov (skoraj šest milj). Sovražnik ni vjel niti enega Amerikanca. Francosko ofiejelno poročilo, ki je bilo izdano včeraj zvečer, naznanja, da so francoske in ameriške čete v svojem pohodu proti Nemcem severozapadno od Chateau Thieryv, tekom boja. ki se je vršil v petek, osvojile precej ozemlja ter zavzele vasi Yeuilly-la-Poterie in Bouresehes. — Z ameriško armado v Franciji, 7. junija. (Poročilo Ass. Press). — Med nemškimi vojaki, katere so vjeli A-snerikanci, je bilo več čisto mladih dečkov, katerih nekateri so bili samo dva dni v strelnih jarkih. tVeliko med njimi jih je nosilo bele oznake pruske garde. Prostak Carl B. Mills iz Yisalia, Cal. je bil v prvi vrsti Amerikaneev, ki so imeli nalogo prodreti v gozd Ye-uillv ter prepoditi od tam ostanke Nemcev. Vsi so delovali kakor ura. I Njihovo glavno geslo je bilo: Vsak naj vjame Neui-•a. Nikdo ne sme dovoliti, da bi ga Nemec dobil! Vse dokazuje, da so se posebno junaško obnašali <"1a-ui Rdečega Križa. Med tem, ko je padala toča izstrelkov v* "No Man's Land, so pobirali ranjence ter jim pomagali. Danes se je pogovarjal dopisnik z nekim devetnnjst-'etnim nemškim ujetnikom. Jetnik je sedel pod drevesom ter jedel ameriški kruli iu pil francosko vino. A si io ga občudovali kot največjo posebnost. Jetnik je izpovedal, da se bojuje že poldrugo leto ter la je bil skoraj ves čas na ruskem bojišču. Pri sebi je imel na debel karton prilepljeno sliko svoje ljubice, in je rekel, da ga je ravno ta slika rešila pred air?riško kroglo. — Mladenič je pristavil, da se je med Nemci razširila govorica o miljonih Amerikaneev. da pa ni nikdo t«>-o-a vrjel. Pristavil je tudi, da ni vedel, da Amerikanei nasprotujejo Nemcem. Ameriške vojake je smatral za angleške, ker so nosili angleške čelade. Nemški vojaki ne mislijo več, da hi nrišli v Pariz. Vsi so se že naveličali vojne. On je vesel, da so ga vjeli. Važftost ameriškega sodelovanja na sektorju pri Marni je razvidna iz tega. ker so Nemci napredovali kakih deset kilometrov tistega dne naprej, predno so stopili Amerikanei v akcijo. Amerikanei sedaj branijo več kilomtrov dolgo črto »b cesti, ki vodi proti Parizu. Ta črta se nahaja v bližini Le Thioleta. Amerikanei so povedali značilne zgodbe o bojih, ki so se vršili zadnjo noč. Pravijo, da so na nekem mestu ikočili Nemci iz svojih zakopov ter začeli streljati na A-meriknace, ki so bili od njih oddaljeni komaj deset čev-Ijev. Nek mož, ki se je bil vdeležil nekega takega spopadla, je izjavil: — Nekaj jih je bilo med nami, ki že štiri noči niso spali, pa vseeno nismo bili utrujeni. Naskočili smo Nemce ter jih napadli. Nikdar v svojem življenju nisem še videl toliko strojnih pušk. Ameriški vojaki se niso brigali sami zase. Njihova edina misel in želja je bila: premagati Nemca. Nek korporal je vjel tri nemške vojake. Ko jih je vodil proti taborišču, se mu jih je pridružilo še ua-daljniii deset. Tovarna obratovana s pomočjo oseke. James D. Perkins, lastnik tovarne v Keimebuiikport, Me., obrato. vane s pomočjo oseke je eden izmed mnogih, katerega delo ni bilo prinadejano vsled vpeljave novega časa. Njegova tovarna, ležeča na reki •'Melisam" je namreč obratovana s pomočjo oseke. Kadar je namreč plima najvišja zapre za-tvornice in napolni rezervoarje z --• v - »v vodo, in ko je oseka najnižja pa odpre zatvorniee, da tako voda sama obratuje tovarno. Ker je oseka vsak! dan jednn uro pozueje, zato se ta ne zmeni zrt uro niti za soliiee ter se tudi ne ravna po novovpeljanem času, marveč zasleduje še vedno oseko in plimo, kakor je to delal v prejšnjih letih. , . < GLAS NARODA. 8. JUN. 1918 "GLAS NARODA" PLOVE NXQ PUBLISHING COMPANY (Slovenian Daily.) Owned mud published by Ula (ft corporation.) st FRANK SAKSER, Pre«lg«f»t._LOUIS BENEDIK, TrtilBWff. ' Place of Boslnen of the corporation and addresses of above officer*; 82 Cortlandt Street Boroocb of Manhattan. New York City. N. Y. ^ Ea celo letu velja list m Ameriko Za oelo leto za mesto New York $5.00 uz In Canado................... $3.50 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 ra Za pol leta.................... 2.00 Za Četrt leta za mesto New York USO C(j Za četrt leta .................. 1.00 Za lnoaemstvo za celo leto...... 0.00 ^ "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan lzvzemSi nedelj in praznikov. m -GLAS NARODA" ei ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays V4 _Snbscrlption yearly $3.50.^ ____ ^ _Advertisement on agreement. Dopisi brez podpisa Id osebnosti se ne priobAtjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —■ Money Order. z} Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndi prejioje MvmllHe ^ naznani, d z hitrejj^ajdemo^^__^ "GLAS NARODA** t. K Cortlandt SU New York City. ^ THefon: 2876 Cortlandt. sgffEŽČSil" d _ d Tujci prijatelji in sovražniku -ooo- * fir^"* irue translation filed with the postmaster jit New York. N. V. on June S, 1918 as required by the Act of OctjN ; 6, 1917. t Na koiigivsu zatiranih narodov, ki se je vršil v Iti- n mil aprila meseca, so izdali zastopniki ogrskih Rumuii- b cev. Italijanov. Čehov. Slovakov in Jugoslovanov dekla- * ii racijo glede skupnih ciljev ter program glede skupne ak- n eije. d Poljski delegati so izdali memorandum, v katerem p ohrazl<»žujejo. "da je poljski program isti kot program ^ zaveznikov". ^ Zahtevajo v zvezo neodvisne države poljske zemlje, t Aštevši one, kateri nočejo centralne sile vrniti Poljski in s one. katere izročajo kot nagrade svojim vazalom. ( Ta program obsega zopet no ustanovitev Poljske od. 11 izliva reke Visle do Gdanskega, ter poljskega dela bal- v tiskih provine. r Ta program hoče preprečiti, da bi ne ]>ostala Litvin- < ska in (.'krajina orodje v rokah prusko-nemškega zatira- t nja ter avstrijskih intrig. * Nemški program glede Poljske je program razkosane Poljske. Poljske brez premoga, brez pristanišč, nave- s zane na Nemčijo ter obvladane od nje od juga in zapada x in sicer na severoiztočni strani od 300000 do EC0,::: čfficjz; xd&z £ £0,000. Dopisi Marion, Pa. a Kot 121etni naročnik Vašega li- ' sta sem se nainenil, da priobčim ( en dopis iz naše gorate naselbine, ^ kjer je tako lepo. da -človek skoro ne more pwati. Kamorkoli se ! ozfeš in obrneš, mislfe, da si v pa- J radižu. Posebno ugaja nam lov- 1 ceni. ki smo že v starem kraju sti- j kali za divjačino, tukaj pa je še nuiogo bolje. Ko je končan lov za * eno žival, pa pride druga na vrsto. Poleti pa pijemo na medvedovo kožo. pozimi pa na lisičjo. Lisic je mnogo in skoro vsak dan , katero vjames. Zdaj pa je ribji Ic>v še najbolj zabaven. Zvečer se greš na bregj ' nekoliko hladit, pa vržeš v vodo j > trnek, pa že imaš ribo. Tukaj so. take ribe. da tudi grizejo, ako jim . pomoliš prst. j » Z delom gre dobro. Posamezni( delavec zasluži po $7 do fS na^ , dan. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam. širpm nove domovine. Naročnik. Waukegan, 111. Zadaj i moj dopis z dne 16. febr. ( t. 1. je že skoa*o pozabljen, vendar - mi je še v spominu, da sem oblju- . bil, da se v kratkem spet oglasim.,1 Tedaj «eiu obljubil, da bo prihod-nji moj dopis namenjen za vse ce-:: njene č it atelje sirom Združenih držav v splošnem, zdaj pa hočem,' l preobrniti moj namen le v toliko, L da pometem pred svojim pragom, ne z namenom koga žaliti s »la-^ bitu izrazom, temveč spojili soču-( ' tje vsemi, kateri žive v sloven-t ski naselbini Waukegan in Noitli Chicago. Začnem torej z današ-1 njega stališča in se pozneje vrnem v preteklost. Danes smo v času, ko svetovni narodi krvave na bojnem polju. " Ostali ki niso zapleteni v vojno, - trpe pa glad in p orna ji j kanje. Tako torej trpi celi svet v grozoti. Ali bi ne bilo dobro malo misliti: Ako se povrnemo v duhu nazaj 1 v dobo otročjih let in malo pre-1 tuhtamo, o čem smo se učili, kaj - smo čitali ;z knjig zgodovine, o iznajdbah. o civilizaciji do kakega ^ zaključka pridemo? Ne kaže nam več čfeikati, temveč, I energično se moramo tcavzeti vsi skupaj za skupni blagor lastnega i naroda in v splošnem vsegi člo- - veeanabva. j Dovolj bo; mera lorupeij vsega| sveta je polna. Torej naj preneha vse v neb o vpijoče prokletstvo. katero prozi eetemu svetu pogin. Seveda je hudo. ako je treba t malo odjenjati: nič ne de. syj se je že v tej svetovni vojni precerj j izpremenilo in se bo še. Ne poza-. * bimo na modri izrek, kateri se glasi: Nesreča združuje ljudi Jer jih pripelje do prijateljstva. II Skoraj da bo marsikdo rekel: jaz imam prav. meni ni potreba aiobenega popusta, prijatelj! Tako je že mislil marsikdo, ali motil se je. bridko se je motil; ravno tako se motiš ti. jaz hi vsaki drugi. Tu navedem fakt: Vsaki narod, kateri obstoji danes kot tak, ima v sebi nekaj, kar ga združuje, kar ( imenujemo narodni čut ali živel j naroda. In tako obstoječih naro-ilo\ je danes blizo ali več kot sto. č e torej vzamemo v pogled en sam narod za to. da se prepričamo, pronajdemo šele danes v dvajse-j tem stoletju, da smo vsi na napačnem potu. Vedno in veduo čitamo l>o listih o delovanju za napredek. še nikdar nismo čitali, tem manj še govorili, da delamo v škodo vobče. Po drugi strani pa še denumo fina očala na naše bistre o<*i. pa naenkrat zagledamo našo' prevaro, katera nas je že skonaj popolnoma demoralizirala, in to opazimo šele sedaj, ko je skoraj prepozno. Kaj bo pa zdaj ? O. prijatelj, iuč se ne ustraši! To nismo zakrivili samo Slovenci! To so zakrivili vsi narodi ravno toliko kakor mi. Torej vsi skupaj, pn T«*e. 4 Toda ves svet se je spomnil tega via šele danes, ko divja grozota vojne in hoče uničiti vso Evropo, katera je dala tak o rekoč chiliza- ^ eijo snno« i m narodom, ki obstaja-jo danes. j Ni pa temu vzrok samo eden ( eden narodni greli, kakor že tc 1 imenujem, temveč lepše povedano tisoee narodnih napak, preko katerih smo drli s tokom življenja, kazali samo njih lej>e strani tako dolgo, da jih moramo občutiti vsi radi tega. ker nismo hoteii med tokom življenja čutiti z onimi, ki so umirali med tem časom. Sedaj pride vrsta na nas! Torej kako dolgo še i Da ne grem predaleč z mojim dopisom, povrnem se k temu, kar 'je moja dolžnost. Ne bom vrače-| val pikrih besed za nepreinišlje-Ine, temveč držal se bom. kakor sem prej omenil, opozoriti pa ho-L čem vsakega v toliko, da naj se 'enkrat za vselej preneha s praskanjem. kjer ni mesto %a to. Kakor splošno znano, se dogo-tavlja v naši naselbini prepotieb-lia stavba Slovenski Narodni Dom. Z vesel jam m ponosom bi se moralo pozdraviti tako idejo od vsakega rojaka in rojakinje, naj-.1 sibo že kakoršnegakoli mišljenja in prepričanja, to je vseeno. Stav-'ba Slovenski Narodni Doiu je 'stavba za vse; tu ni govora o J strankah. Kdor ne veruje enkrat , za vselej, naj pogleda v knjigo ^državnega zastopnika in videl bo, 'da ni tatu zapisano, da bo stavba Slovenski Narodni Dom pribeža-' I išče skiboglasnih družb, kakor se _' je neki listič že park rat ondreg-' nil, temveč prostor bo odprt vva-j kemu praktičnemu katoličanu S1 kakor soeijalistu, vsakemu svobo- t. l doinisleeu kakor naprednemu li- |. beralcu. vsakenuu brez ozira. Dru-j gače bi se ne sanela tako imeno-Ivati. Društvo Slovenski Narodni , Dom deluje od začetka do danes ^ na tem stališču in bo delovalo ve- ^ i dno na tem. ne vpraša se nobene- ^ ga člana, kakšnega mišljenja ic, ^ kadar prodaja delnice, tako mora ^ j tudi pravilno biti. j Stavba se sedaj dovršuje in bo j. j gotova okrog začetka avgusta. s (Kil>or b«> i>ospe.šil svoje korake, v a da bo obiskal vse rojake in ioja-kiuje. da -si nabavijo delnic, ako jih še Jiiiiiajo. Vemo namreč, da •i' je sedanji ''as treba premišljeno a ravnati z denarjem, vendar apeli- s H'raiuo na vse rojake in rojakinje. ^ Ida naj se v obilnem številu od'-o-aj vejo, kadar se vas bo obLskalo. 1 a» Delo, katero vršite sedaj, bodi \ vzvišeno: popustinio vso našo na- 1 petost in delujmo v skupnosti za ' a ter svesti si bomo, da bomo ;e prišli do zbližanja in tako na dan ' ij otvoritve obhajamo slavnostni j t. dan dveh pomenov, s katerima . ■e začnemo v res"uici iioao življenje ,r v ]>rid človečanstva ; toraj deluj- .ino na to! 1: Poročati milna še. da je bilo ia'piiobčeno do 16. svečana tega leta J 27.34 kot darov in veselieje: od 1 li takrait do 1. aprila so darovali še l;,mnogi rojaki, katerih imena s<> u-f vknjižena v knjigi in bodo priob-jčena v izvestju pozneje, ker se v i, I časopisih priebčujejo le skupne 1 la'svote. radi tega, ker pride v tiskarni preveč posla s stavljenjem imen a navadnih poročilih Svota znaša $78.10; torej do 1. aprila skupno priobeenih $6205.44, za kar izrekam v imenu društva Slovenski Narodni Doni najsrčnejšo zahvalo vsein darovalcem. Delujte še tako naprej' Članom društva Slovenski Narodni Doui pa kličem, naj se vde-leže redne mesečne seje. katera se vrši dne 16. junija popo-blio- ob 4. uri v M. Slanovi dvorani. Vdele-žite se vsi zagotovo, ker rešiti imamo več važnih reči, katere predloži stav bin ski odbor. Torej na svidenje! Za Slovenski Narodni Dom: Math. Varšek, tajnik. FOOD ^n vnLViNgl^ takoj, če bi jih kongres vpošteval ter jih izpremenil v tuj-ceprijatelje. Postavo v tem smislu bi bilo treba sprejeti Priznavala bi namreč dejstva. Priseljenci ali izgnanci is zatiranih narodnosti so najbolj ostri nasprotniki Avstro-Ogrske. Treba je popraviti njih status ter jim dati priliko, da se bore proti Nemčiji in nje orodju — Avstriji. Srce, ne pa zemljepisna meja dela tujca prijateljem ali pa somrainikoiiL ! ^ "The N«w York Times". £ Iz Clevelanda [ Mestna oblast naznanja, da je v elevelandskih tovarnah več kot preveč dela za vse^ one, ki bodejo morali 1. julija nepotrebna dela opustiti in iti v tovarne. Nad 15 tisoč različnih delavcev potrebujejo v tovarnah. Zanimivo pismo smo dobili od Frank Lousclieta, ki se nahaja v solnčni državi Georgi-ji pri vojakih. Dopis je zanimiv kr je Mr. Lausehe rojeu v Ameriki, pa piše jako dobro slovensko. Edino pritožbo ima: Svoje krožnike in vilice in žlice je moral sam 1 pomivati, in pravi. 4*da tega še nikdar prej v življenju ni delal." Kako je lep vojaški stan! Za Slov. Nar. Dom ; je izročil Geo Jenškovič $2.00, ka-_ teri denar je našel "v Kalanovi gostilni. L. Hafner je daroval 50e, in Ij. Prijatelj $1. Hvala vsem sku-. Paj. i e Kdor se boji j da bi izgubil vojno hranilne znam-. ke ali da mu jih ukradejo, naj jih a pusti registrirati. Registrira se vsako $5»00 vojno hranilno znamko. e lahko posebej. Soba za registrira- 0 nje je glavno poštno poslopje, št. t 238- ^ Liberty bondi. a Kdor je na banki kupil tretje t- posojilo svobode, lahko dobi bon-e de. Oglasi naj se na dotični banki.' Za Rdeči križ 1 se obroke lahko plačuje na The So-; ciety for Savings banki, vogal On tario St. in Public Square. ' Žalostna smrt. Desetmesečni deček Edie Car- ^ penter je bil puščen sam doma na 6307 Hawthorne Ave. IMati ga je položila v zibeljko in pristavila zi- beljko k odprtemu oknu. da bi bilo a hladneje, mati je pa odšla po de- j lu. Otrok se je skobaeal iz zibelj-i( ° ke na oknu in se zvalil iz 3. nad'-^ l* stropja na cestni tlak. Vse kosti i ( v otroku so bile zlomljene. j, i- j' ° Dva otroka je ubil. S' a 1 0 Edward Hazen eno leto nazaj ,-stanoval je na Superior Ave. Skre-1 a< gal se je s svojo ženo. ki mu je po- j y_ begniJa v Lorain, on je hotel za j njo in jo dobil v stanovanju nje-'' nega brata. Pote«nil je revolver . in ubil oba svoja otroka, nakar je ,a streljal še na sebe. Poslali so ga v u bolnišnico, ker so trdili, da je bla-1 u zen, in ko je okreval, je b'l poslan ; v norišnico, toda sedaj se je izkaza Q lo, da ie blaznost samo simuliral' 1 d ... . . i je Dne 24. junija pride preti sodisče. j_ ki bo obra\niiavalo, če je res blazen ali ne. [o Homestead gledališče :a na XV. 117th St. in Detroit Ave. jc, kupil Mr. Gozdanovič, lastnik Nor-., wood gledališča in velikega Or-i0 pheum v mestu. Tako je zopet ena v velika posest prišla v jugoslovan-,e ske roke. Mr. Gozdanovič je zave-den Jugoslovan in jako priljubljen m v slovenskih krogih. Novo kopališče v Gordonu parku bo najbrž po-o_ stavljeno in bo veljalo $300.000. šo če Zjed. države odobrijo, da sme mesto postaviti kopališče. Kakor znano, je dosedanje kopališče v a_ Gordonu parku zgorelo do tal. — |e_ Novega se ne sme graditi, razven se Če vlada v Washingtouu dovoli kot ^ nujno potrebno, le" Tz "C. A." Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota ^•^■■■■■■■■Hi Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN*] * GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, Box 251, Conemaugh. Pa-Poupredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida-Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAIIEK, S43 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTŽ. 9641 Ave. "M", So. Chicago. 111. ' IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176. Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK. Ely, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24. Export. Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN* MOVERX, 624 — 2nd Ave-. AV- Duluth. Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605. Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver, Colo. Ysi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljat ve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo- Društveno glasilo : '"GLAS NAROD A". Pax Romana \l _ k v Ena najbolj čudnih samoprevar, 'katerim se udaja pred vsem velik !del izobraženstva. je naziranje. da I . o 'vojna pospešuje razvoj kulture. ^ jod nekdaj spravljajo grško kul- ^ mir pa da ga zadržuje. Tako žel od nekdaj spravljajo grško kultu-S . - • ! s iro v zvezo z zmagami v perzijskih i n vojskah, med tem ko je brez dvo-i .. l-i . ■ 11 ina resnično, cla je krepak razvoj j materijalne kulture, trgovine m brodarstva na Grškem v času pred ji 'perzijskimi vojnami na različnih poljih tako zelo dvignil duševno . življenje. Na drujari strani ]>a je j brezupen poskus, napraviti zvezo ,nied propadanjem rimskega go- j [spodstva in meti dolgo mirovno do-bo, katero označujejo s Pax Ro- * .jinana. 1 'Rimski mir*' je ideal, ki j se v novejšem času niti približno ni mogel uresničiti. Kaj pa pome- ( ni jo kratka desetletja med katerimi so evropske kulturne države < imele semtertja zaprt Janov teni-., pelj. nasproti mirovni dobi skoro dva in pol stoletja, katero je uve-. dlo cesarstvo starega Rima in ka-l tera je segala po vsem tedanjem ^ . kulturnem svetu, od Nubije do Re-. na, od Portugalske do Irana? — i Besni meščanski boji so sledili re-ubliki v grob; po Avgustovi zmagi nad Antoni jem v letu 31. red Kr. ropstvom pa je nastopil mir. ki so : ga motili edinole obmejni spori, za katere je bilo treba razmeroma le malo čet in katere najlažje pri-merjamo z modernimi kolonijal- l IZVANREDNA PONUDBA BOLNIM LJUDEM. . Treba je poslati le znesek 50 centov. Slabi in nervozni ljudje se ozdravijo Itemljito in trajno s uporabo NOVO zdravila. To je izvrstno zdravilo, ki je pomagalo že ti.soeerim. Če ste bolni, ali ee se i>ocutite slabo, če trpite na živčnih boleznih, na izgubi moči, če ste pozabljivi in žalostni, če so vam roke mrzle in noge. če trpite na glavobola, na slabi in neredni prebavi, na bolečinah v želodcu, ledieah. na mehurju, plašljivosti ali nesposobnosti pokazati se naravnim kot se drugi ljudje, tedaj vam bo pomafrano z NOVO zdravilom. T« zdravilo vas Ik> v kratkem času ozdravilo, da se bo«te počutili močnim in zdravim, srečnim in sposobnim za uživanje življenja. V dokaz temu da vam bo NOVO zdravilo koristilo, vam hočemo poslati petnajstdnevno zdravljenje, vredno $2.00 ZASTONJ, kakorhitro bomo dobili vaše ime in naslov obenem s 50 centi v znamkah ali srebru za stroške posta rino in posilja-ve. Prosimo vas. da obdržite v mislih, fla to ni mali vzorec, temveč celotno 13dnevno zdravljenje, ki vam bo nudilo olajtavo v Številnih slučajih. Ta IHHiudba je le za gotov čas. Haditega r.im pišite bre» obotavljanja ter omenite tudi ime časopisa, v katerem rte čitali. in mi vam hočemo poslati . vilo Utkoj. NOVO COMPANY. Dept. St, Bas 4#M, Philadelphia, Pa. SWING.JWAWt. Fred B. Peterson, ravnatelj urada za import t nimi vojskami proti napol divjim narodom. Temu miru so napravile konec šele meščanske vojske poti vojaškimi cesarji v tretjem stoletju po Kr. rojstvu." Tako piše danes praška 'Tages-posf. Ta list, ki je leto za letom ozn a n je val zveličavni vpliv vojske, ki jo je proslavlja! kot dviganje duha, kot jekleno kopelj, ki je od nje pričakoval tpreporoda nemškega. naorda in človeštva ! Danes j« njeno nedanje mnenje le š«- '"ena najbolj čudnih samoprevar!" Koliko gorja bi bilo človeštvu prihranjenega, ko bi se ta samoprevara na bila sistematično širila, ko bi ne bilo v se konfiseirauo, kar se je ustavljalo poveličevanju vojske ko bi ne bili razglašali za izdajalca domovine, kdor je imel čeprav 1<* naj rahlejše pomisleke proti njej Nemško-nacionalno časopisje j<* spremenljivo. Te zadnje spremembe pri njem smo veseli in bi j<-tembolj, če bi! imeli zagotoviti^ da ne bo jutri zopet razglašalo za dogmo, kar označuje danes kot "prevaro". Wlov. 21*. jan VABILO. Pozor, rojaki in člani Republikanskega Zdmženja v Forest City, Pa., in okolici! ALi zbrani člani društva ".Slovenec" št. l:!4 SDPZ. v Valid ling. • Pa., .smo na zadnji redni mesečni > seji enoglasno sprejeli predlog, da i se skliče skupna seja vseh treli , klubov, pri k lopei lih k Republik. Združenju na dne 29. junija v dvorani pri gospe j l.averel v Vandlingu. Pa., ob 7. uri zvečer. Xia dnevnem redu se bo razpravljalo o koristi Republikanskega Združenja in vpeljaranje novih I članov. Torej, rojaki in člani, ne 'pozabite tega dne in pripeljite t> vsak po enega ali vee novih ela- > nov s seboj. c Član društva "Slovenec". i_(Adv.)_ c VABILO na' l, l VELIKO PLE8MO VESELICO, i katero pri rede skupno tukajšnja j ŠTIRI DRUŠTVA v soboto dne 15. junija 1918. „ v Whitney Hall Pa. a Začetek ob 7. uri zvečer. a Vstopnina za moške jo $1.50; kar je v krilih, je vstopnine prosto. ® Igrali bodo hrvatski tamburaSi. Tem potom se najvljudneje vali bijo vsi rojaki in rojakinje iz bMi-i" nje in daljne okolice, kakor tudi bratje Hrvati, da nas omenjeni ® večer v obHnern številu poselijo. a Za su'»a grla in prazni želodec bo a skrbel z to izvoljeni odbor, s- Ker je čisti dobiček veselice na-e men jen v korist društvenemu Do-L" mu, je tipati velike vdeležbe, tja. kar se že vnnprej wUtvaljojemfl. k (7-8—6) Odbor. SSjp - f'Sfe: • ' ■■ - • • .. • .... .. ^ 'UM^mm QIiA3 NAHODA, 8. Jgg^jglL. ANGLEŠKE BOJNE LAQJB PRIPRAVLJENE WA BOJ. I ——^_________;.................' ■ lili I III—I ......;....■ \ FRW SPHER& UQKOOtH, IM TVIS. U.S.*. . g^f THE MEW YORK HEgrtLD CO. \ Karijera, cilji in izkušnje Fairbaiiksa v politiki :T ^ - ^ Piše Henry L. Stoddard. * ^ True translation (tied with tbe postmaster al New York. N. Y. ou Juue S. 1918. aa required by the Act of October 6, 1A17. Bila je moja sreča, da sem jioziial podpredsednika Fairbaiiksa zelo dobro. Moje znanje z njim datira izza ^ konvencije McKinley-a leta 1896, kjer je predsedoval kot začasni predsednik. V zimi leta 191(i sem ga biskal na njegovem domu v Indianapolis, kjer je užival mirno privatno življenje, a vendar ostal v stiku s svetom potom korespondence, kjer je eital ali sprejemal obiske takih kot sem bil jaz, ki so se ustavili med odmori vlakov ali prenočevali pri njem. Senator Fairbanks je čul tedaj iz različnih virov glede možnosti njegove nominacije na prihodnji republikan ski konvenciji in on je vedel med drugimi svtrami. da bo Indiana solidno in navdušeno zanj. Ko sem govoril z njim, sedeč v starinski knjižnici, m dobil utis, da sicer odobrava priznanja, da pa mu misel na predsedništvo ne roji preveč po glavi, kajti on ni kazal nikakih simptomov, ki jih je opaziti pri vseh kandidatih za javna mesta. Tako je bil naprimer pripravljen govoriti glede stvari, ki so se tikale drugih zadev kot nje govih lastnih in imel je zelo jasen pojem o položaju in o možnosti njegove nominacije. ■ , « * - " Bil pa je čas, ko Mr. Fairbanks ni bil tako itidife-renten glede svoje sreče z oziram na predsedniško nominacijo na konvenciji. Leta 1908 se je živahno zanimal za svojo kandidaturo. Takra^ je bil še vedno podpredsednik in Roosevelt se je nahajal v Beli Hiši. Nikake opozicije ni bilo proti temu, da bi Fairbanks še nadalje ^istal podpredsednik. Ena prvih potez, katero so vprizorili manager j i Tafta mesece pred konvencijo je bila, tla se je ponudilo Fair-hanksu mesto na drugem kraju tiketa. Mož iz ludiane pa je čutil, da je pivo mesto edino, za katero se mora brigati in vsled tega je liirtro in odločno odklonil zvezo z Taftom. m m m r "m Celo brez misli na predsedništvo bi ne hotel sprejet"' senator Fairbanks zopetne nominacije. Izkusil je, kot sc izkusili še številni drugi, da ima uradovanje v Washing tonu svoja bremena. Cim večji pa je urad, tem večja s< brmeua. Družinsko življenje je nemogoče, kajti vaš dom je navaljen od množice po dnevi in ponoči. ..David B. Hill je rekel po svojem prvem letu kot senator, tla je bil Washington velika obednica in da je bil< življenje tam le vrsta soeijalnih obveznosti. Več kot polovico postav, — je rekel, — se je napravilo v družbi. Hill si je vzel k«»t svoj princip, da nikdar ne prisostvuje pojedinam in vesel je bil. da je mogel iz Washingtona. k<» j< bil njegov termin kot senator končan. « ♦ * Ambicija zadržuje može tam, može, ki dele čustva ki jih je ime David Hill in ki so dovedla Fairbaiiksa dc tega, da ni hotel služiti drugič kot podpredsednik. Večini mož pa manjka sila odločitve — sila duha. da grede na vsak način. Mogoče ni neprimerno izjaviti tukaj, da mi je rekel i Mr. Fairbanks pred dvema letoma, da je bil pritisk soei jctLnih dolžnosti v Washingtonu odgovoren za smrt njege ve žene. Spominjam se tudi. da sem koncem narodne konvencije spremljal nazaj v hotel ženo nekega poraženega kandidata ter dal izraza obžalovanju, da pa je ona hitro odvrnila: — V političnem smislu je to seveda nesreča, a ne mo rete si misiti, kako vesela sem, da se je moj mož izogni7 strašni Beli Hiši. Tam se zahteva življenje od ljudi, ki ne vedo ničesar o njem. Videla pa sem dosti tekom svojega življenja v Washingtonu, da vem, kaj to življenje \ resnici pomeni. To je breme, izza trenutka, ko stopite v to življenje dokler ga ne zapustite. T oje nočna mora, kajti ni ga tre nutka, da bi ne imeli misel, da bo naslednji trenutek prinesel dinamitno bombo ali strel iz samokresa, ki bo odtrgal soproga od vas. — Jaz bi za nobeno stvar na svetu na skušala siliti svojega moža, da ne doseže svojih ambicij in naj bodo take ali take in v političnem smislu seui žalostna, da nt bo nominiran. Iz vsakega osebnega povoda pa sem sreč na, da smo ušli temu. Res, verujte mi. da smo ušli. ♦ * • Ko mi je senator Fairbanks povedal o svojih resničnih vzrokih, radi katerih se je umaknil od podpredsed ništva, sem se spomnil na pogovor, katerega sem ravnokar navedel in on ga je v polnem obsegu odobril. Čutil je da je tam toliko, kar je neresničnega in zunanjega, da more imeti to privlačnost le za one. ki si žele takega -5iv-'jenja ali za one, ki so enkrat stopili v to življenje in ni majo poguma, da bi zopet stopili iz njega. Podpredsedniško mesto ni imelo nikakih kompezaei za žrtve glede družinskega življenja, ki so bile spojene s tem. On je bil mnenja, da predsedništvo nudi take kom penzacije. Vsled tega je leta 1908 odklonil podpredsed-ništvo ter skušal doseči predsedništvo. Skušal pa ga je doseči na vsak način. Nikdar ne bom pozabil na izjavo predsednika Roo-, sevelta v Beli Hiši pred na rt »dno konvencijo leta 1908. ko je postalo jasno, da bo Taft nominiran: — Ali si morete misliti to? Fairbanks nam je dal več posla kot katerikoli izmed drugih kandidatov. Imel je prijatelje vsepovsod. ' \ Če bi ne izvajal Roosevelt pritiska iz Bele Hiše, bi' izpadlo glasovanje na konvenciji za Fairbaiiksa še en-} krat tako mogočno kot je v istini izpadlo. Prepozno je sedaj govoriti o oni konvenciji, a ena stvar je gotova — » namreč ta, da bi Taft nikdar ne bil nominiran, če bi T ] Roosevelt ne vodil cele stvari. Vsaki funt pritiska, katerega je mogla strankarska organizacija prenesti, se ie u- i porabio, da se je spravilo Tafta na površje. ' i * * - i Predsednik Roosevelt ni imel seveda nikakih lzkliuč J ih informacij glede uplivov, kateer se je izvajalo, da se zadrži delegate od Fairbaiiksa. Mož iz Indiane pa je na !-taneno vedel, kaj se godi in kaj je vzrok njegovih zadreg. ! bprejel je vse na filozofičen način in štiri leta pozneje — to je v decembru leta 1911 — se je vstavil Fairbanks v ,.ew * orku 1,a svojem potovanju iz AVasliiugtona v In-diano ter telefoniral polkovniku Rooseveltu, nakar se ga je povabilo, naj pride v Oyster Bay. Tam je poveda polkovniku, da ne vrjame, da bi bil laft zopet izvoljen in da si morajo republikanci izbrati kakega drugega kandidata. Na dotičnem pogovoru je naprosil Fairbanks Roosevelta, naj bo on sam kandidat tet izjavil, da bodo po njegovih mislih republikanci v India-ni gotovo podpirali njega proti Taftu. Polkovnik Roosevelt je odvrnil, da nima nikake želje vrniti se v Belo Hišo in da se ne smatra kandidatom. I o nadaljnem pogovoru je senator Fairbanks ugotovil, da ni mogoče storiti ničesar druegga kot liominirati Tafta, •« bi nihče drugi ne hotel voditi opozicije ter se s tem iz postaviti možnosti zmage demokratske stranke. Jaz sem omenil ta pogovor prvič raditega, ker mi ga je sporočil senator Fairbanks in drugič raditega, ker ga je pozneje potrdil polkovnik Roosevelt. Oba moža sta bila v soglasju v svojih spominih glede tega, kar se je govorilo. ~ j Nadaljni vzrok pa je ta, da potrjuje pogovor to. kar vem iz drugih virov, da je namreč resnica, da namreč ni j imel polkovnik Roosevelt nikakega namena postati kan-| lidat proti Taftu prav do par dni predno je objavil, da se nahaja tudi on v bojnem krogu. Senator Fairbanks se je vrnil v Indiano s prepričanjem, da ni mogoče organizirati nikake opozicije proti Taftu ter objavil vsled tega, da se zavzema za zopetno nominacijo predsednika. Za Fairbaiiksa je bilo prepozno umakniti se, potem ko je stopil Roosevelt v borbo. Dal je svojo besedo Taftu ter vstrajal pri njem do konca brez ozira na svoje prepričanje, da je pomenila nominacija Tafta njegov poraz. Veliko mož je bilo v Chi-cagu v juniju 1912, ki so bili istega prepričanja kot senator Fairbanks. Je pa še nadaljno dejstvo, katero je vredno omeniti: — Ko sem ga obiskal v januarju 1916, mi je Fairbanks izjavil, da smatra Roosevelta za edinega moža, katerega naj bi republikanci nominirali. Rekel je, da obžaluje, da rane leta 1912 niso še tako zaceljene, da bi postala njegova nominacija vrjetna. Dal mi je pooblastilo reči po svojem povratku na iztok, da bo izvajal vso svojo moč za nominacijo polkovnika Roosevelta na narodni konvenciji z ozirom na delegate iz Indiane, ee bi se Roosevelta stavilo kandidatom. — Mr. Fairbanks je bil ob onem času kandidat svoje lastne iržave za to mesto, vendar pa ni imel nikakih iluzij gle- Ic čustvovanja, ki je prevladovalo v narodu. « * * Vprašal sem ga, če bi mu ugajal tiket Roosevelta in Fairbaiiksa. Njegov odgovor je dovedel do diskusije gle-ie podpredsedniška ter življenja v uashingtonu v splošnem kot sem to omenil že zgoraj. On ni imel niti najma-ije želje, da zasede to mesto. Nasprotno pa je čutil pro-i temu mestu veliko antipatijo. Njegova poznejša nominacija v družbi s Hugliesoni >e je izvršila tako hitro na konvenciji v Cliieagu. da se je i njegovo brzojavko, v kateri je odklonil svoje imenova- i nje. sprejelo seje potem, ko je bil že nominiran. Treba je pripomniti, da je sprejel poročilo o svoji nominaciji z duhom in razpoloženjem človeka, ki je bil draft an. Bil je to čas dolžnosti za vsakega in on je bil priprav 'jen izvršiti jo. Jaz nimam nobenega dvoma glede tega. da se ni oziral Indianapolis nikdar'boljše na našega prej-šnega podpredsednika kot takrat, ko je v volilni noči izvedel, da ne bo služil še nadaljna štiri leta v Washing-»tonu,.. 25 oseb iz ene družine ubitih. True translation filed with the post master at New York. N. Y. on June S, 1018, as required by the Act of October 6, 1917. Bern, Svica, 6. junija. — Kar se tiče vojnih i/gub nekaterih nemških družin, je neka nemška žena pripovedovala peročevaleu "Ass. Press'": "2f> mojih sorodnikov je bilo ub t,ih ; r invalidov in izmed ki »o bili v vojni, samo dva'nista I»iJa poš'.:od n ;ma'\ je pripovedovala ta žena, katere mož je bil ubit i:a nemški fronti blizu Arrasn. "Moj stric je poslal v vojno 7 si* nov in izmed njih ih je bilo tekom dveh mesecev 6 ubitih." Rekla je tudi. da so bile nemške izgube, odkar se j«- pričela v marcu ofenziva, strašne. Skoropadski pri carju. True translation filo«! wltli the post master at New York. N. Y. oil June S, I'JIS. as required by the Act of October 6, 1917. Amsterdam, Nizozemsko.' 6. junija. — Kijevski poročevalec Dus-seJdorfer Nalirichten pravi, da bo ukrajinski diktator general Skoropadski v kratkem obiskal nemškega n avstrijskega cesarja. '-----— t Izvrstno zdravilo za želodec. | Pri zdravljenju želodca se potrebuje zdravilo, ki ue ukrepi le celega |j sistema, ampak, ki tudi uravna ves prebavni aparat. Stari ljudje jjj posebno potrebujejo tako ton i ko. Ako nimate teka. Ce sle zaprti, ee r je jezik jjrampov, če imate slab okus v ustih al? pu če ne prebavate I dobro, potem vam bo ti Severov j V ^ | Želodčni grenčecj (Severn's Stomach Bitters) izvrstno pomagal. Kmalu boste čutili j bolje, imeli boste boljši tek. zaprtje bo prešlo, prebava se uredi iu v splošnem bo ukrepčau ves prebavni sistem. Posebno priporočljiva jetza stare, slabotne in izdelane ljudi in milo prebavna tonika. Celo zdravi ljudje bi morali včasih vzeti to toniko. Vzeti jo je treba pred jedjo. Naprodaj v lekarnah. Cena 7~k?. iu $1.50. Ako jo nima slučajno vaš lekarnar, potein mu naročite, du jo za vas naroči. Ako noče tega storiti, potem jo vam pošljemo mi, ako nam pošljete potrebno svoto. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. Nemški podmorski čolni True translation filed with tbe post master at New York. N. Y. on June S, 1D1S, as required by the Act of October 0, 1917. Washington, D. C.. 6. junija. — Danes je mornarica iskala morebitno bazo nemških podmorskih čolnov na tej obali. Do danes je bil potop norveškega parnika Eidsvolda zadnja žrtev podmorskih čolnov, kolikor je bilo danes sporočeno. Ta potop se je dogodil v torek 40 milj od Virginia Capes in posadka je bila rešena. S tem je število žrtev podmorskih čolnov doseglo 15. V obrežni patroli je dovolj lovilcev, da morejo vzdr-žavati stražo, toda uspešno zasledovati podmorske čolne s sredstvi, ki so na razpolago, je problem. Častniki pa pravijo, da se to more izvršiti. Vodovje okoli Virginia Capes je Nemcem dozro zna- 0 od tedaj, ko je bil tam podmorski čoln "Deutscliland". Vendar pa ostane še vedno velika nevarnost, ker se podmorski čolni še niso dotaknili svoje zaloge torpedov, 1 kateri se rabijo pri velikih ladjah. Vse dosedanje žrtve j so bile potopljene z drugimi sredstvi. : j Patrolne ladje so danes tudi iskale mine katere so podmorski čolni posejali ob Delaware Capes. Včeraj je j bilo najdenih več min, ki niso eksplodirale. J Zdaj se domneva, da je ena taka povzročila potop | parnika Herbert L.Pratt. j Odkar je bil izvršen napad na Eidswokl, ni prišlo ni-. i kako poročilo, po katerem bi se moglo sklepati, kje se i Nemci nahajajo in kaj delajo. Vestno zdravilo dela čudeže, i i Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje, — In itt> čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — j Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin j in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost i in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od- TRINER-JEV »Hiški Eliiir greakega viia ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni iuia izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, __tsr uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevein zdravilu ni nobene TR1NERS kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče -u tef^^E^^j^Vf" vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo ^fP'^^J^y/lHE vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. a q V *aeh lekarnah. k TRINERJEV LINIMENT j/ ^MhEkCV VV Pfodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revinatizmu, ^ ^Ms^jp) ^ nevralgiji, revmatičnih-boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč Jr Ttli'wl^^ ^ hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvin jen ju, tsiimAkovo napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od- H0HKE VINO lrtrani v8° Utrujenost. V vseh lekarnah. ^ta"* brJOSEPH TRINC* TRINER-JEV ANTIPtjRIN je zelo uspešno in pomirjujoče anti- t?**aeptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, tiljcs itd. V vseh lekarnah. I^^^S^^Hg^^f^V Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na ^mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. - v - * * ' : - JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVE., > CHICAGO, IU. GLAS NAKOPA. 9. -TPS. 1918 I Ameriški dan neodvisnosti in Jugoslo- !! vani !; - i: PROSLAVA V WASHINGTONU. — POZIV JUGOSLOVANSKEGA ] NARODNEGA SVETA IN PODODBORA ZA SVEČANOST. — SOKOLI IN PEVCI, SKUPAJ» — V VRSTE VSI SLOVENCI. HRVA- 1 TI IN SRBI! l! II h f Washington, D. i.'., ti. junija 1918. Jugoslovanski Nurmlni Svet in Jugosilovanski Pododbor za pro- ^ Javo ameriškega dneva neodvisnosti. sta razposlala vsem srbskim, hr- ' vatskiin n slovenskim pevskim -okolskim društvom sledeči poziv: "Diit* 4. julija t 1. >e bo proslavil v Washingtonu z nenavadnim »ijajcui ameriški »lan neodvisnosti. Kakor še nikdar ix>prej bodo sodelovali pri tej proslavi vsi narodi in narodnosti, ki jim je načelo svo-j bode in ideal svobode v resnici pri >rcu. Nedavna proklamaeija pred-sednika Wilvma, v kateri i/.ra/.e, svojo radost, tla se bodo tega dne* 1 zbrali vsi demokratski narodi pri »kupni proslavi, daje tej svečanosti zgodovinski značaj ter moralno nalaga vsem, da vsi pridejo * ptwi prapor velike braniteljiee ->vobode in ljudskih pravic. Toda Jugoslovane in* veže samo ta razlog. ali razlog njihove pri- ^ rojene privrženosti napram Združen m državam, da sodelujejo pri , jiroslavi. Ravno letos je njihova dolžnost stotera. Ke* letos oni ne nastopajo nič več kot sužnji, ki prosijo milosti ter milostnega upošte- ( vanja, temveč kot ponosni, samozavestni in priznani zavezniki Zdru- f ženih držav v borbi za osvobojenje človečanstva od tujega jarma. , Izjava državnega tajnika Lausiuga. s katero izraža vlada Združenih ^ držav živo simpatijo z narodnimi aspiraeijami Jugoslovanov, ter /iiamenite resolucije kongronika Jamesa in senatorja Smitlia v -po- ' slanski zbornici lit v senatu Združil ih držav. v katerih se zaključuje, '"da bodo narodne težnje Jugolovunov našle ne sa jo živo simpati- '' jo, temveč tudi zasluženo pomoč v njihovi borbi za narodno osvobo jenje in združenje, tiiko da bodo tudi oni. stopivši v kolo svobodnih , narodov, branitelji in solastniki miru. ki bo zajaiučil vsem narodom pravit-o do življenja, svobode in razvitka''. so tako silen poziv, da bi Jugoslovani hote zanemarili dolžnost svoje silne in dalekoeežno ' afirmacije, ako ne bi z vsemi silami pomogli, da bo proslava dne 4. julija tudi s stališča Jugoslovanov najveličastnejša, kar jih je kdaj j Amerika doživela. Ker bo proslava v Wasliingtonu, v prisotnosti predsednika in vlade Združenih držav, kakor tudi zastopnikov vseh zavezniških dr- ; žav srediitV vseh ameriških proslav, je velike potrebe, da Jugoslovani pretežno manifestirajo v Washingtonu. Vsled tega je potrebno, da se naša kdltuma društva zberejo dne 4. julija v Washingtonu. Posebno s,» to nanaša na slovenska, hrvatska jn srbska pevska in so-koUka društva. Pevska društva morejo biti pripravljena, da po možnosti pridejo v narodnih nošah in da sestavijo svj program izključno iz narodnih pesem, a da se pripravijo tudi za skupno pevanje jugoslovanskih in ameriških hinin. .Sokolska društva bi morala naravno priti v svojih sokolskih krojih. — Pomen te svečanosti se mora v splošnem smatrati z istera pogleda, kakor kak naš vsepevski ali vse-tokolski zlet. I Na podlagi gori navedenega Vas prosimo, da takoj podvzamete hitre korake in da zagotovite prihod Vašega društva v čim večjem številu v Washington in tla tako doprinesete k našemu uspehu." Ako kako pevsko ali sokolsko društvo ni prejelo gornjega poziva, se je zgodilo to samo nehote in po pomoti. Naj torej ta javni poziv služi isti s vrhi za vse slučajne izestatke, ko je naj se nam ne zamerijo. Nihče ni zapostavljen. Vsi so enako dragi in dobrodošli. Vsa pisma in vprašanja, k' s«, nanašajo na svečanost in sodelovanje |u\ svrt'-cinosti. naj se p> šljejo na načelnika .lugoslovnskega pododbora za proslavo, ir. Sidjan Tueiča, HJ'J Southern Building. Washington. l>. r. I ('as kratek. Hitite s prijavami 1 ( .......... - -- | Ali bo postal Vladivostok drugi Sarajevo? Trn«' translation filed with the post master sit New York. X. Y. on June S, 1!MS, a« required by the Aet of October ti, li»17. • laponcn se ztli Vladivostok ino-| gi»či Sarajevo Daljnega iztoka. —, Strel boljševiku. ki je usiurtil Ja I polica (iiiši lšido, otliiicv« v.njih j k«»t znamenje kot je bil tudi strel j ki j" pospešil izbruh -sedanje voj | rte. Smrt Iši.la je namreč pomenila j izkreanje čet japonske mornarice ter možnost vojaške ckspedieije \ Sibirijo. Pre.I kratkim so dospele v New-York slike iz Vladivostoka ter ja-ponski listi, ki pripovedujejo o u-moru Išida. Časopisi izpolnjujejo kratki* vesti, katere se je sporočilo po kablu v onem času ter dostav- Tru« tran«atl >n fll«d with tli« i*>» imm-Ot at New York. N V. mi June 111». M ieyulred oy d.« Act Ocior>*. C. 1»17. I II ji*jo dogodek, ki je naravnost me ilodramatičue narave. lšido. dobro stoječi trgovec, je sedel v svojem uradu v jutru dne 4. aprila tega leta, ko se je pet Ru-[sov, eden izmed njih v uniformi boljše viko v, približalo trgovini, r. Trije so ostali na straži pri uho- ^ du. Ostala va pa sta vstopila v u- & j rad. Ustrelila sa trikrat in zadnja * ! kroglja, namerjena na srce, je bi- 1 la od vrnjena od škatljice za eiga- ] rete- . „ 1 Ko je lšido tako ležal, je eul strele v sosednji sobi. kjer sta bila ranjena dva nadaljna uslužben c ea tvrdke. On je oči vidno domne- 3 val. da bodo vsi umorjeni. "Osaka Maiuiči", eden izmed dveh naj- g večjih japonskih listov, opisuje na -naslednji način prizor po umoru: *' I — Na tleh, kjer je ležal lšido ! je bila množina krvi presenetljiva a stvar, ki je še bolj presenetila gle \ dalea. je b lo svarilo, pisano tjakaj \ lšido je očividno pomočil svoj prst v kri ter zapisal: — Roški. Zoku. Pistol. Kamijo. (Rus. Ropar. Pr \ Žtola. Moj Bog!) 7 I List je posvetil eelih pet kolon opisu tega umora, kar se lahke 5 smatra prvič za primero časnikarske podjetnosti v Japonski, dru j gič pa za dokaz važnosti, katero seje pripisovalo temu dogodku. V ( poročilu se navaja, aa je bil po ] greb Išida največji mednarodni < pogreb v Vladivostoku. Prisostvo- 1 valo je več kot tisoč oseb. Med na vzočimi so bili admiral Knight, poveljnik azijskega brodovja Zdru- 5 ženili držav; podadmiral Kato. poveljnik japonskega oddelka, ki se ] je izkrcal, da brani življenje ir lastnino svojih rojakov, angleški 1 poveljnik, konzularni uradniki z & 3 vezniških narodov ter vodilni mu- < ščani, tako Rusi kot Japonci. j Smrt Išida je prišla ob kaj kri j tičnem času. Pogodba v Brest-Li tovsku je bila podpisana in vse je kazalo, da se je Rusija izročila nemškemu zavojevalcu. Že se jc govorilo o vojaški ekspedieiji, da se zavaruje velika zavezniška vojaška skladišča v Vladivostoku V mor pa je nudil priliko za izkrcanje ameriških oddelkov. ! Svetu je znan delikatni medna rodni položaj, ki je nastal iz tega Razven težkoč prevažanja japon ske vojaške ekspedicije tjakaj, je bilo treba vzeti vpoštev kočljiva diplomatična vprašaja. Anglija jt vitlela ogrožene severne meje Indije in vsi so videli pretnjo nemškega cesarstva na iztoku. Veliko pa se jih je kljub temu oziralo z r Ikrito sumnjo na Japonsko. I Adači Kinosuke. katerega se je j že dolgo smatralo za avtoritete j glede japonskih zadev, izjavlja da je sicer Japonska željna posredovati v Sibiriji, da pa ne bo sodelovala brez pomoči Združenih držav: — »Japonska je ubog narod, — je rekel pred kratkim, — in ekspe-dicija v Sibirijo bi stala približno , .000.000.000 do $3.000.000.000 - Splošni dohodki Japonske v letu - 1917—1918 so znašali 714,534.127 j jenov ali *3r>7.4270,000. Če bi Ja- j ponska storila kak tak korak, bi - ira mogla storiti le s finančno pod- W.S.S. TOR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Rojaki! Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ue morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v ^enarni zadregi, IMiko voj no-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate sebi, pomagate vladi ZdruzAiih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec junij $£.17. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri Tlavnili in podrejenih agentih. Oe se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli UREDNIŠTVO "GLAS NAHODA". ^ i Interpelacija Jugoslovanskega Kluba --- i Trne translation filed with the post master at New York. X. Y. June 8 1918, as required by the Aet of October o-manjkaiija najrazličnejših potrebščin — obuval, dBleke, fivil, soli, petroleja in dr. — po deželi. Dve interpelaciji se zanimata za tu. kaj se je zgodilo z vojnim plenom v Italiji. Več interpelacij naših poslancev se nanaša na način, kako se postopa z vojaštvom pri raznih vojaških oddelkih; dalje 11a prometne razmere na južni železnici. Poslanec Hummer zahteva v svoji interpelaciji, naj vlada sedaj po-državi južno železnico, ker se bo ta ob prihodu v mirovno gospodarstvo silno rabila in je sploh aiiahromzem, da je železnica, ki jo čakajo tako važne uloge, v zasebnih rokah. — Interpelacija clr. Korošca in tovarišev se pritožuje nad poslovanjem komisije za preiskavo krivic, ki so se godile Jugoslovanom. Xa Štajerskem večje število po nedolžnem zaprtih, 11aprimer državni poslanec Roškar. odvetnik dr. Rozia in dr., sploh ni bilo zaslišanih. Interpelacija svari pred tem, da bi se olepševalo počenja nje kricev na odgovornih mestih, ki so tako zelo izpodkopali zaupanje ljudstva do države kot varuhinje prava. Dr. Ravnihar in tovariši vprašujejo notranjega ministra po vzrokih, zakaj je bil učitelj Ivan Šega v Radovljici konfiniran in po imenu denuncianta. Zahtevajo, da sc Šega odškoduje za gmotno škodo vsled konfiniran j a. Češki poslanci zahtevajo, da se pripuste ženske k tehničnemu študiju. Pri tem kratkem 111 površnem naštevanju dela interpelacij smo izpustili največjo: interpelacijo, podpisano po 84 nemških poslancih o zadržanju Čehov v svetovni vojni in po tej interpelaciji povzročeno interpelacijo Čehov. naj se objavi v celoti ves materija! iz vojaških sodišč,, vsi skrivni odloki itd., ki so v zvezi z zadržanjem Cehov. Nemška interpelacija obsega 275 strani in si jo prihranimo za pozneje. poro Amerike. Noben drugi narod bi ne mogel nuditi take pomori, eeprav voljan. Japonska tudi ne more pogrešati ameriškega jekla. Vladna to-j pilniea v Vakamatsu ki j.e najveeja' 11a 1 >aljnein iztoku ter ed na na -Japonskem, o kateri je vredno govoriti. ima letno kapaeiteto 3f>0 tisoč ton. Razširjenja sa na poti ki hod«, v teku štirih let več kot podvojila sedanji izdelek. Kot pa Slovenska-Hrvatska Zveza v Združenih Državah Ameriških in Canadi. Ustanovljena U januar- ia 1903 v Calumet, O^llJ, In1k°r?or,rfna 11'Ju"ija ...... 1906 v državi Mich. Michigan. GLAVNI ODBOB: Predsednik: FRANK OKEGOKICH, Box 29, DodgevlUe, Ulctt. podpredsednik: GEOROE KOTZE, 115 Grant Avenue, E vele t ti, Minn. Prvi tajnik: ANTON GESHEE Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATHIAS OZANICU, Seven tli Street, Calumet, Mich. wtg»jmL-: VINCENT ARB ANAS, First National Bank, Calumet, Mich, NADZORNI ODBOB: I. nadzornik: ANTON GERZIN, Eveletb, Minn. II. nadzornik; JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich. Ht nadzornik: PAUL SHAI/FZ, 209 Seventh St.. Calumet. Ml«t». POROTNI ODBOR: L porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn. II. ^porotnik: VIE.JEM MIHE LI Č, Calumet, Mich. ILL porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Min*- POMOŽNI ODBOR: JOHN KAMBICH, 417 Osceola St., Laurium Mich. LUKAS STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JOHN S STEFANEZ, 268% First Avenue, Milwaukee. WJ-v ODVETNIK: ANTHONY LUCAS, Calumet, Mich. Opomba.—Vsa dopisovanja, kakor tudt spremembe članov in članic naj se pogiljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel, Sloven!«* Croatian Union, Borgo Block, 5th St., Calumet, Mich. Denarne poSiljatve naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanas First National Bank, Calumet, Mich. ProSnje za novo priptople člane in članiee naj se pošiljajo na vrhovnega »dravnika: John S. Stefanez, 208% First Ave., Milwaukee. Wis. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgonc, Box 423, Ely, Minn. Uradno glasilo: GLAS NARODA. stoje stvavi v.edaj in ee bi /Združene države odrezale dobavo jekla za Japonsko le za 100.000 ton, bi. morale japonske ladjedelnice zapreti svoja vrata. United States Steel Corporation izdeluje v enem tednu več jekla kot pa Japonska v enem ietu. Japonska ne more luoravitl gibanja ter ga tudi ne bo napravila brez podpiranja Združeni držav. Splošno razpoloženje j«1 to. da naj bi zavezniki odposlali svoje čett tjakaj, dodeljena uloga straznega psu. Ja-ponei in Kitajci so mnenja, tla st. j;m lahko zaupa in du se jim mora zaupati. - Xa«*ri, o katerem s KADAR ielite objaviti društvena nasnanila, rabite VSELET "GLAS NARODA" I "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trga in v vsaki I mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tndi v Canadi itd. I "GLAS NARODA" je najpriljubljenejii in na|bolj razširjeni slovenski list na sv«a. I "GLA8 NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše I sredstvo sa oglaševanje. I 0SNX 80 SLEDE0S: I Trikratno ttanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratno iskanje dela stane-------------— t0.ie I Enkratna objava prodaje posestva* hiše, loka Enkratna objava ženitne ponudbe, ialostinke I ft^ stane...........— — —— — $1-00 ali kaj enakega stane----------—.—$100 I Enkratno iskanje delavcev stane _____ ___$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane-----$0.50 I Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. I Naročilom je poslati vselej tudi denar. I NASLOVITE NA: "GLASNARODA" I 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. I Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa I oelasov afc> jih spoznamo sa dvomljive in s tem va- /aročajo, da se prepričajo če je oglasv na«em listu ■ »»» J*" »p™«" ' in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj I rujesao naše naročnike pred ranimi sleparji, katerih ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri na- I |e vsepovsod dovolj. j ročffih po pošti. GLAS NAKOF*. 8. JI X 191S P O M*A TURI Spisal Fran Albrecht. Izidor Plahuta je ^it-al na pragu 1 domače liiAe »n so je z otrujeniui.'< kalnim očesom razgledoval preko i uliee. Njegovo mlado, dvajset let- . no telo je bilo narahlo upognje-j no, njegov obraz nelep in siv.'I s prosojno iiadabojoniiui rdečimi i progami. l\*l očrni dvoje višnje-'« vrli kolobarjev, kakor od prečutili 1 noči. J j Predpoldau.sk o julijsko solnce I je nzlatilo vso ulico, ogledovalo se 1 v ramazani vodi. ki m? je nabrala' vrh kanala, ter se utiLnjalo v pol-J; umilili oknih enonadstropnih, kri- } čeče barvanih hiš. Zrak je bil svež ] a /.«• je /. vedrega. brezoblačnega ] neba padala dušeča s< paiica ju- t lijskega poldneva. j; "Kaj sem neki pričakoval Cc s ^ i prišel tudi po tisoč letih tušem, pa I »i se prav nič ne izpreiuenilo.' [ .Mogoče, da je lopše 1ako". je', pomislil mladi fant na pragu ter ] tih ujMiteh je obkrožil njegove rdeče, tank«* ustnice. — " Le solu- | ee. solne v* — ie sanjaril — '*edi-'i lio soline je dobro in posije tudi < v ta naš revni kraj. Prav tako le-'< po in neoakiunjeno pozdravi to j blatno uiieo kakor lileščeča in in>- i gata mesta tam zunaj. Tu pred i hišo je kup gnoja, tam sredi uiiee ( kalna mlakuža — a kamor pade ! njegov zlati poljub, je v se zlato. fcs>ince. ti dobri bog!" In -mehljal se j«- zase ter šel po'j ulici navzgor. Na vogalu je stal | med viati suhi rdečenosi čevljar ] in je /. vodenimi očimi mežikal v s soliK-e. Plahuta ga je pozdravil, i — Dober dan, mu je odzdravil ] čev I jar. — Kaj si pa spet prišel | domov, no ga je vprašal s hripa-'. vini, nekoliko osornim glasom ter. mu podal roko. I ( — IViš«"! sem. mu je odvrnil | fant kratko. — ■ Koliko časa pa ostaneš zdaj . doma T I>va meseca, tri.' — Ne vem se. — - Kako.' Ali ne greš več študirat.' |( Ne... To «-e pravi, v Ljubljano lie pojdem več. Končal sem, maturo s«»m napravil. |j — Maturo si napravil, gla, spominjam se. zadnjič j mi je pravil tvoj oče. Prav vesel , je bil. Zdaj lahko zavriskaš. fant! j -- Da, zdaj lahko za vriskam, je', ponovil tlim Plahuta iu pogledal | v tla. f, Čevljar je be>**dičil dalje. j; -- Tri leta v leuianat iu si go- J spod! Kaj pa to — tri leta? Eli. 1 tam si preskrbljen / v.sem. Očetu 1 ne ho treba Več dajnti iu to/.iti: ' "Toliko me stane, ta iwvkleti i 1 iuut!" Kaj pa bi se tudi ukvar- ' jal, ko ni nič' Jaz šivam in krpam.' krpam iu šivam — a nimam ga.' nimam bora počenega... Vse mi'1 vzame /ena. kar pa ostane, ali ' morem ja^ zatu, mi zdrči v»e! ■po grin f... Denar je okrogel,« fant. h Plahuta se jt nasmehnil prisiljeno, prijel za klobuk, hotoč končati pogovor, a čevljar ga je pri-.' držal. — Tak majhno še počakaj ven-■ dar! Kam se t.i neki mudi, da si tako nestrpeu, jt" silil vanj. — j Veš, zdaj imam namreč dva nova | fiKtvtn. dva prav brihtoa... Peljal ga je v vežo, kjer sta v. kotu za durmi kraj okrogle mizi-' ee s čevljarskim orodjem sedela na nizkih okroglih sto le Hi d\V devka v sivih, s smolo zamazanih predpasnikih ter vbadala iu raz-', bijala. V*»ekrižem krog njiju »j ležali v neredu stari čevlji, obno ! «eui čižmi nizki iu visoki, za mo-j (šl%v. ženske in otroke. — Kadar ti bo dolgčas je nadaljeval mojster, pa se oglaai tako niimntgred«*... kakor prejšnj*; ease, saj veš! Se boauo M|>et pogovorili, kako se gode reč-i tam v velikem svetu, ki si uann jih včaslu razlagal .. soci—jal—iz... Pogledal je nenadoma ves prezračen okro« sebe, obmolknil, sključtl se vas« in sedel na t ret ji J pražiti stolec kraj mizice. kjer sta krpala in razbijala dečka. -- Pridem, pridem, gotovo se( zgladim... je mehanično ponavljal Plahuta ter odjiel. Med vrata! se je ukrenil in za trenotek raz-j ločil širok, ves napihnjen obraz z malimi. o*rtudn':mi. očmi toMc ženske. "Ce hi prišel tudi po tisoč lotih tu setn. pa bi se prav nič ne ii-preneailo". si je dejal zopet in iihstal na koimi uliee. "Mogoče je lepše takti, a boljše ni.. " Njegov obraz je bil trd in siv. hre* smehljaja v očeh je žarelo pritajeno sovraštvo, ko je gledal po ulici nizdol. 4 Tam je sirotišnica, tam gostilna, tu čevljar, ta dobi-o- j 'dušni socialist, ki ga je sti ah pred j ženo. in me navdušuje za lemetitrt ^ Naj gre k vragu vse!" J Nasmehnil se je trudno iu raz- ] 'treseno. sklonil glavo med itnueni, 1 upognil tilnik in hrbet, vprl v tla 1 'or-i ter tako hite*, skoro bežal pre- j ko trga in široke. svetle ceste, ] j plah in ponižen, kakor da ga je i te lastne neznatnosti sram pred i ljudmi. j < ( Ljudje, ki so ga srečavali in po-M ,/nali. so hiteli ravnodušno in brez-M brižno mimo njena; med drugiini,M ki ga niso poznali, pa je obsial i marsikdo in se začuden za treno- l tek otI za njim. "Tisti PlabntovJ j študent! ' je začul nenadoma za'I (seboj glasne, tuje besede. Najbrie ' se je dvoje ljudi pogovarjalo n | njemu Ves je zardel v obraz; ni obrnil glave, temveč jo je še glob- S lje povesi! na prsi ter bužal. = , Preko klanca je prišel na ravno! belo eesto, kjer so se na obeh stra- ' neh bleščale v solneu l>ele ono- in dvonadstropne meščanske hiše.' ^ od lam je zavil v stransko ulico'* in je s počasnim, umerjenim ko- t rakom stopal dalje. Pred vrati s male prodajalno je obstal, pogle-.t dal raztreseno krog sebe, napravil / nekaj korakov, kot da premišlju-.c je. bi li vstopil ali ne. Že je (prijel ' j'.a kljuko, stopil z eno nogo na !-prag. prijel za klobuk in izpustil i kljuko. Obrnil >c je in šel. Po pfar'< , korakih se je povrnil in spet po- l stal. Ali bi vstopil aLi ne.'... Šel • ' je ^naprej, nazaj — potem se j«» ^ kakor v zadregi odkašljal in je z t brziuii koraki stopal ipo ozki, viju-J gasti ulici iz mesta. j j Pot se je bočila, ko je pustil ^ mesto za seboj. Nič več hiš. t Istih 1 . bahHiii kinetsko-ineščanskih pa-' lač. le t a iu gori na griču je -po zdravi jal, kakor zalit od zelenja. J final, zapuščen in napoi razpal gia- 1 'die. Za njim je ležalo polje, valo- ; i viti travniki, posejani s sadnim drevjem ločeni drug od drugega ■' z naravnimi, g-osto zarasti i mj me- 1 jami, v ozadju pa jc tvoril pol- s 1 krog tetnen. zeleaiožolt gozd. .l ! Plahuta je sedel na kloj) kraj peščene steze, ki se je vila na ob- 1 . ronku travnikov gradiča v gozd ter čakal. Nad njim j^ šeipetal«. 1 stara, gostovejna lipa svoje slad-' kodehteče besede. V pogl^tlu uda- ' .dega fanta sij;il nemiren, via- * |žen blesk, ki je razodeval nestrp-_' no i>j-iča kova nje. In tako n* zdel' ' nopretiiično zrr-č predse, ik' da bi 1 1 trenil z očesom, ne »la bi st giuitl i i s telesom. Nenadoma pa je vzdr-J 1 getal. nagnil glavo, pi-i&luhuil ter ' ■se Takoj hlastno dvignil. Po^dra- k ! ril je s širokim vzmahom roke.'J 1 Pred njim se je smehljal zardel 1 1 obraz mladenke. Samo ta obraz. ; l>el in čist. brez pege. kakor izumit 1 'v ro-i. obdan od trdih, kostanje ( I vili las. je videl Plahuta, ko je liu- j Idil svojo roko v pozdrav. jI — Čestitam vam, gospod Pta- ] buta! je dejal tih, drhteč. zasop-'< II jen ženski gla?». fi I ... . 1 — Kaj bi' je zamhnil ou z roko 1 ; po /raku — Sicer pa vam lopa ! hvala... Zdi se mL da ste neko-( I liko zrastli... je pristavil lutro, 1 preletel z očmi njeno nevisoko po-J j stavo, zardel i-ii umolknil. j Mladenka se je zasmejala. i>o-j] gledala vanj. zardela tudi ona inj povesila oči. Tako sta *ta.la drug ; ]iroti drugemu obrnjena, oha za-! ^ixlela. s povešenimi oojni. brez be- ' ' sed. — l^eto dni vas i;i bilo v Ko-. 11 ičjo, je pričela nenadoma devoj- ka in gledala preko zelenih travnikov. — Nt- hodite mdi domov. (Obljubili ste mi lani, da pridete » o liožiču... za Veliko noč--ni ■ vas Oilo. .. .la« sem vedno mislila, da pridete. — Torej mi oprostite gospodič-i na lloza. Zdaj liri je zares hudo. ker sem prelomil besedo. — In obljubili ste mi pisati. .. — - Ali niste "prejeli ? Pisal fee m. i J — Rev krasno, velikanska ko-i respoudenca to. cela razgleduiea. I Ah vi, ko bi vas človek ne poznal! Obljubili ste mi tudi, da mi hoče- - te vse j>opisati: kako živite, kaj i premišljujete, berete, delate — -jvse. vse. In kaj ste napisali? "Le-f. po pozdravljam" — drugega nič! -•Ah \i!... In mciu Ke tako hoče ' pisati, se je tako hotelo... Jaz bi t vedno pisala pisma, krasna pismi. - da bi vriskali in jokali, ko bi jih i čitali- Povedala bi vam. kako je i lepo na svetu včasih, kako grdo - drugič, kadar je dež m sneg in so i ljudie žalostni. In va v oči in se zasmejala z zvon ki m. j ueskrbnim smehom. [ Hrbtobol [ j« bol«m. kateri m kaj rad« pri- P družijo 2» drxjf botezai. V OKa i nmstan« hrbtobol [ rednosti na lodkah. »Ji v mebur- f ju in m zahteva pri tem takagia« k pozornosti in dobrega zdravila. l ^ vseh takih slučajih vam toplo f priporočano [ Cevera's ) k^ KIImt ui Ltfir RNMtfy p L (Sereroro Zdravilo za obisti in jetra). Rabite to zdravilo pri po- ► ffo*tem in bolestnem spoSČanju j vode in pri otrocih, ki močijo po noči posteljo. To zdravilo pomaga } tudi pri zlatenici ali Če imate i zoprn želodec. To zdravilo odpravlja otekline dolenjih delov ► života. Cena 75c in $1.28. t Na prodaj v vseh lekarnah. Plahuta je povesil glavo in od- * govoril z monotonim, brezzvočniai glasom: — Žal mi je, a jaz. . . jaz nisem hotel pisati. . . ^ — Šaj vem. da uisJte hoteli! je ^ vzkliknila mladenka, vsa žareča od smeha, začuvši otožni. elegič.ui w • ž odgovor Plahutov. — Ne bodite ^ sentimentalni! A kalco. kako ste dejali.'... O. vi! Niste — hoteli? V Zakaj. čemu". . . Mogli bi se ven- ^ dar lepo zlaga»ti; tako-le na printer: "preobložen sem bil z delom, gospodična, oprostite, res popol- ^ noma nemogoče"... ali kaj po- 0 dobnega. karkoii! A'i pa: ''Nišam ~ lu»tel... jaz... jaz nisem hotel.' ^ A zakaj -- zakaj niste hoteli? je vprašala s poudarkom ter mu po- ® gledala pozorno v oči. — - Zakaj nisem hotel pisati? L Moj l»og! Zato... zato 7>ač. ker... p ker sem... oprostite, gospodična. '1] tako sem bil preobložen. Obmolknil je, še predno je & doeela zavedel, ker gla>et\ predr- " /ti smeli mladenke mu je bi »šil na Š uho. Nato se je jel smejati tudi on tam z odkritim, naivnim smehom. --Že dobro, pustiva to! Haha! je med smehom govorila Roza.— ^ »diva. idiva. tam je gozd! Tam je ' senea in hlad in drevje šumi... a tam je lepo! Vi pa pripovedujte, j ne smete molčati, drugače pa sem ^ res huda na vas!" — Kaj pa naj vam pripovedu- i „ 11 jeni lepega . . .ti 1 — Kar noeete. vse me zanima. . Pripovedujte na priliko, kako ste ^ delsili maturo. Včasih ste znali zabavno pripovedovati. ' — Maturo sem delal z raztrganimi čev! ji... 1 — - Ta—ako' Z raztrganem —'j* J - levi ji, da. gospodična. Vmi-|| slite s<' v to harmonijo: salonska suknja, črna kravata in — raztr- ^ 'gani čevlji... Smešno, ali ne? In nadzornik, stro« iu resen, zre sko- * z: očala Ln si misli: '"Ta človek l ima raztrsrane čevlje." i " * . ^ — Ah mene. glejte, to vse lil f prav nič ženiralo! Xasproitno. cc- ^ ilo prav veselo in lahko mi je bilo ^ pri srcu. Naj me le ogleduje in 1 'ocenjuje s temi svojimi kara joči-f mi očmi - - saj ne !>o klasificiral moj Hi raztrganih čevljev, si mi- J slim, in odgovarjal seun. kar sem . vedel in znal, in vse je šlo po «sre- J 'či. Tako sem prestal maturo. 1 ♦ — Tako ste prestali maturo — * kako komično! Ali ni bil nič strog ' nadzornik? ' J — Ne vem. če je bil. Drugega 1 ne vem, kot da ine jc grdo gledal 1 'iu da .ie imel veliko, debelo tire- ? ... i brar. verizn-o. -- Urdo vas j« gledal ' . i — Grdo in hudo me je gledal. ( pa menda ui bil zloben človek, ^anio moji raztrgani čcHji mu ^ najbrže niso prijali posebno... Sa^i • veste: matura m raztrgani čevlji — profanacija! ( Zasmejala sta sta se oba in sto- , pala z mladimi, spočitimi koraki j po srebrni stezi, zasenčeni z gr- , niičevjem in dračjem. Dospela sta na rob gozda, odkoder se je f Kipi la vsa pestra panorama prirod-nc lepote pred zadi vi j enimi očmi teh dveh mladih ljudi. Bil je di-voten razgled! Mestece s svojimi ■ belimi hišami in cerkvami, obdano od temnečih se gozdov; plani- i ne. v sivem, jeklenem blesku, v ozadju • v njih podnožju raztrese- ■ ne vasi. zapuščene in osamljene. ! a na desni proti jugu. kakor ze ' lejia reka. ribajoča se v rahlem i vetru, odprta valovita plan. z gri- ■ ei in cerkvicami. traA-niki in go«z-ifdiči in polji... In zgoraj, preko * vsega, neoskrunjena jasmina nebe-j » sa. kakor pogled nedolžne device, j ► Obstala sta kot vkopana in zrla' ■ predse, oba nenadoma resna in ti- ' ha. kakor da se jinta je v trenotku! . pretrgala nit živahnega rnz^o 4 (Konec prihodnjič.; Slovenske novice Joliei, I1L | Rojak Joakip Kle^jee. upravitelj tiskarne A. S., gfeivni tajnik D.[ S. D. itd., je bil veselo p rešene-' čeu. V njegov gradič na. Wood-' ruff Road so namreč prišle na obisk slavne Rojenice, iu ««ieer prvi-' krat. V naročju njegove prijazne soproge gospe Marije roje«e Ste-fanič so pustile -zalo hčerko. Calumet, Mich. Na Memorial Day maja. na kateri dan je padel tudi prazniki sv. Košnje ga Teosa. so se Slovene! i obilem številu vdt-ležili pete sv.1 maše ob uri. pri kateri so po že-i lji predsednika Wilson a pošiljati proti nebu vroče prošnje za zmago ameriškega orožja ter za sko-rajšen čhsten mir. •John D. Puhek ml. iz Ravin-bauItOAvna je šel v nedeljo 26. maja v Marquette, kjer je bil zdrav niško preiskan za prostovoljni vstop v vojaško službo. Maith. Kebweiger iz Lauriuma se je podal v C. & 11. bolnišnico, kjer bo operiran radi notranje bolezni. Novorojenčka dobili v družini Josipa in Amalije Žalec na O-ceoLi. Krščen je Ml v slovenski cerkvi «v. -Jožefa v nedel jo *26. maja in je dobil ime Josip Buhl, Minn. Tu se je pripetila žaloigra. katere žiiev je bil Ojuro Zonič, star let. rodmn Črnogorec, v posle« v Kinney rudniku. Ustreljen je bil v nedeljo 26. maja ob 5. uri na svojem domu v Spina Location. Cospa Marija Stefanič. ki je ločena od svojega moža, je bila za gospodinjo v hiši. Z Zoničem sta imela ta dan neki prepir, nakar je ona zapustila hišo. Okrog pete ure so je vrnila na d<»m iii so zamrla ŠKODLJIVOST KAVČUKA ZA OTROKE. Mnogokrat opazujejo stariši, da A se pojavijo pri otrocih naenkrat 1 lažne bolezni, .največkrat kažneJ^ ali pa rane v ustih. Mnogokrat! iščejo stariši zaman vzroke bolezni ter imajo mnogo i Nepotrebnih P i! roško v. Tem boleznim je krivo j „ največkrat, ker dajejo matere| ^ otrokom igrače, narejene iz kavčuka, ki vsebuje razaie škodljive j * tvariue. j Igrače, katere imajo pepelnato^ barvo, so posebno škodljive. One vsebujejo svinčeni oksid kateri ^ povzroča kožne bolezni, kakor i t odi 'želodčne neprilike. Priporočljive so one igrače, ki imajo rdečo ali tenuioi*dečo barvo. Tudi čriia barva je prosta škodljivih >uovi. veudar ne v toliki meri, kakor pivi dve. Predmeti iz rdečega ali tenmordečega kavčuka so očiščeni v petkratticui ž v epi enem antinio-t mi. kar jih izčisti vseli škodljivih | snovi. To pa se ne zgodi pri predmetih, narejenih iz kavčuka pepel-; nate baive. Kakor pri toh igračah, tako morajo stariši paziti tudi pri nakupu drugih igrač. Ilazne barve vsebu- ' jejo mnogo strupa, katereg-a slab j učinek na nežne otročje organe se,j pr*ioei?ja prej ali slej prikazovati, h Mnogo ncprilik si stariši lahko 1 jirihrairijo. ako pazijo na -to. da j j no dobi dete takih igrač, ki so ne-j ( vame zdravju. Posebno igrače, ki^ so kupijo za nliko veno. so pobarvane z barvo, ki ni čista vseh škodljivih srtovi ter je zelo nevarna zdravju deteta. Pi-ediio se da -otroku predmete Iz kavčuka, uaj se naredi poskus, ako vsebujejo i*te kaj škodljivega za otroka. Pt>-izkui se naredi s tem, da se d predmete -v vrelo vodo. Ako padejo isti take j na dno posode, tedaj se jih ne sufe dala otroku, ker kavčuk ni lzčišeen, vsebuje stru- . ipene trnovi. Ako pa plavajo na površju vode, so neškodljivi. Stariši si lahko prifarasuijo muo- j go neprilik. ako pazijo na -to. kake igrače dajo otrokom v roke. S tem se odvrnejo kožne bolezni, 1 katere so mučne za otroka, kakor tudi za stariše. predstavljajo pa vedno nevarnost tudi za drage odrestie otroke, ki pridejo z bolnim v dotiko. LI87MICA TDUEDKUrrVA. > F. M., Cincinnati, Ohio. — Pes [mL katere priobeujeano. ali pa .[smo priobčeViali v našem listu, so i MtapNftK raJdiAti slovenski pesnika. . Zi imslo^ ne vemo. l I Jtoto* B. Auiottov, Mili tron, Mont. — Pustite vendar že rile v miru. saj Vam nič nočejo. v svojo sobo. Ko sta jo Zonič iu 1 . . . s njegov oče klicala, da naj pride ven. je res prišla, pa z revolver- . jem v roki. katerega je sprožila na mladega Zoniča in ga zadela J smrtno \ trebuh. Ustreljeni je storil še par korakov iu se mrtev zgrudil na tla. Ženska je bila ta-koj aretovana. Njen sin se nahaja v vojni. Nadomestni koroaier dr. Sliaw preiskuje žalostni slučaj. Virginia, Minn. John Vogt-tič je bil spoznan kri-[vim umora prvega reda. Obtožen je bil. da je umoril 12. marca ne-jkega Jack Hogiča v nekem pool-[roomu v Oarv. Porotniki so se'po- ^ svetovali osem ur. predno so tprišli do končnega sklepa Po minuc- j sotski postavi je najvišja ktf'en za ^ tak zločin dvanajstletna ječa. Ob- j toženca je zagovarjal advokat •John H. Norton. Zagovorništvo 1 skorogotovo ne bo vložilo priziva. Hibbing, Minn. , .John Vikmanič. nedoletni. je po j -svojem očetu Josipu Vikmauiču ( .vložil tožbo proti Carlson Explo-| ration < 'o.. Sargent Land Co. in < , Meriden Iron Mining Co. za (k1-jškodnino ^10.(MX) za poškodbe, ka-j tere vsled nemarnosti omenjenih družb dobil 14. avgusta 1917. Ob j | tožba se glasi, da omenjene dnr/.-j, i bc niso bile dovolj previdne pri svojem preiskovalnem delu, ki so 'je v rail o blizu doma Vikmaniča . pii šele. Omenjenega d»t* je mladi 'joim našel blizu šole dinamitno |kai»s\ilo. katero je zažgal ofb veli-kem kamenu. Kamen se je raale- 1 tel in poškodoval v bližini stoječega fanta tako. da bo ostal pohabljen za celo življenje. Župan Victor L. Power zastopa toŽitelja proti obtoženim kompantjam. NAZNANILO. Sheboygan, Wis. O nasi naselbini se dovolj bere, zatorej tem potom sporočam vsem rojakom iu rojakinjam, da prire-|di Slov. mlad. podporno drnš vo j" Nada" svoj L5TNI PIKNIK v nedeljo 16. junija v AUmajerjo-vem parku nia i e-ti. Vabimo t v>a slovenska in hrvatska dru-ištva. kakor tudi posamezno roja-|ke in rojakinje, da nas v <'*in> mogoče velikem številu blagovolijo jposetiti. kajti letos so ne obetu !u-iliko zabav iu piknikov kot navadno. !>elavske razmere so povoljne, upamo seveda na boljše. Pozdrav vsem rojakom. John Zorman. predsednik. 12-!4 Erie Ave.# Sheboygau, Wis. POZOR ROJAKI! mašilo sa ienik« laee, kakor tudi ee moSke brke ■n brado. Od toga mazila m etejo t O tih tednih krasni gosti In dolgi laaj« kakor todl mo Kklm kraenl biki ln brada ln ne bede odpadali ln orirelL Rermatlzera, koeti bol ali trganje ▼ rokah, nogab m v i krila, ▼ osmih inch popolnoma osdra-dm, rabe opekline, bule, tare, kraate ln grlnte. potne noge, knrja ogfee, otb-Une t par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi. moje adsarlio bres nepeha ; rabil m>t Janttn aa 98.00. Plifte takoj po cenik, ki gn takoj podlem aaetonj. JAKOB WAHČ2C, POZOR, ROJAKI! Varujte se ŽANA OKO UN. Pri meni je bil na hrani kake tri mesece in zadnje tri todne ni nič plačal ter še posodil sem mu Ku^ je zadnjo soboto prejel plačilo, jo je nekam popihal. Najbrž«' kje okrog Burgettstowna. Pa. On sc boji dela. -rad jako priliznjeno go- j vori ter laže,. Zato vas opciorim. j da so ga čuvate. F. ansbec. Va.. 4. jun. 1918.! Anton Aharčič. '] ^^__' i Be Jaki naretajt« ee na "Glne Nare- L da", najreijl dorcukl dnevnik s Zdrn- Mb drtavah. . . . ] Naši zastopniki, ksterf so pooblaščal pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za'"Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 m za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za sroto, Katero je prejel ln jih rojakom priporočamo. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Cole.: Louis AndolSek in Frank Skrabee. LeadviUe, Cole.: John Hočevar. Pueblo. Colo.: Peter Culig, John Germ, Frank Janesh in A. Kocbevar. Salida, Celo. In ekotiea: Lonla Coetello. Somerset, Geto.: Math. Kernely. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, IiL: Jernej B. Verbič. j Chicago, IU.: Jos. Bostič, Jos. Blisb lin Frank Jurjovec. Jeliet, 111.: Frank Bambleh, Frank Ismrlch in John ZaleteL La Salle, DL: Matija Eomp. Livingston, IIL: Mih. Clrar. Maseoutah, ni.: Fr. Augustln. Noeomis, IIL in okolica: Math. Galshek. North Chicago, m. in okolica: Anton . Kobai In Math. Ogrin. So. Chicago, IIL: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija Barborlč. Waokegan, m. in okolica: Math. Ogrin ln Frank Petkovšek. Cherokee, Kaos.: Frame Režlsntk. Franklin, Kan s. in okolica: Frank Leskovic. Ringo. Kaos.: Mike Pencil. Kitzmiller, M d. in okolica: Frank 1 . Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Llkovlch. , (Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Rhaltz. Detroit. Mirh.: Paul Bartel. Cbisholm, Minn.: Frank Gorže, Jak. ' Petricb. Ely. Minn, in okolica: Ivan GouSe, - Jos. J. Peshel, Anton Poljancc In Louis . M PeruSek. , Eveleth, Minn.: Lonls Guvže ln Jarij [ Kotze. Gilbert, Minn, ln ekoUca: L. VeseL Hlbbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia. Mhm.: Frank H rova tleh. SL Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Meat.: Math. Urin. -Klein, Mont.: Gregor Zobec. Roundup, Mont: TomaS Paulln. Govanda, N. ¥.: Karl Stern 18a. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Barberton, 0. in okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Michael Kočerar. Coilinwood, O.: Math. Slspnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frank Meb ln Jakob Besnlk. Lorain, O. in okolica: Louis Balant ln J. KnmSe. — .. 1 Niles, O.: Frank KogovSek. Yoongstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M Justin ln J. Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hrfbar. Bronghton, Pa. in okolica: Anton Ipavec. Burdine, Pa. In okolica: John Demšar. Canonsborg, Pa.: John Kokllch. Conemaagh, Pa.: Ivan Pajk, Vld Roranšek. Claridge. Pa.: Anton Jeruia ln Ant. Kozoglov. Export, Pa.: Lonls Supančlč. Forest City. Pa. Mat. Kamin ln Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton Valentln«č. Greensburg. Pa. in okolica: Frank Novak. Dostettcr, Pa. ln okolica: Frank Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel. box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton Osolnik. Manor, Pa. In okoliea: Fr. Demšar, Moon Ron, Pa.: Frank Maček in Fr. PodmilSek Pittsburgh, Pa. in okolica: TJ. R. Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat., L Magister. Ralph t on. Pa. in okolico: Mu rt in Koroschetz. Reading, Pa. in okolira: J. Pezilirc. Sooth Bethlehem, Pcnna.: Jernej Koprlvšek. Steeiton. Pa.: Anton Hren. Tnrtle Creek, Pa. In okoliea: Frank Schlfrer. West Newton, Pa.: Jos I p J oran. Willock, Pa.: J. Peternel. t Murray, Utah in okoliea: J. KastelM, j Black Diamond, Wash.: G. J. Po ! renta. j Davis, W. Va. in okolira: John Broskh. Thomas, W. Ya. in okolira: A. K<»rcuch;iii. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon In Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: John Stampfel hi H. Svetlin. West Allis, Wia: Anton Demšar ln Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Jik> Tugovic, A. Justin in Valeutiu Mart-iaa. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah uaša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami. kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-koinogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. Bachu ik Frank Grgurič Blaž Pintar No. 329639 No. 260573 No. 330843 Bartol J. Gilbert Giuseppe Saniide FTank No. 330733 No. 323085 No. 330721 Bear Dan. Kastelic John Sinčič John No. 260638 No. 44708 No- 330762 Besen š Mary Miss Kovač Frank Spaniček Rozi No. 330062 No. 260641 No. 328894 Bobič Vajo Kučič Matija ^T^ul?^ No. 260583 No. 45015 T hi f Tcliler Anna Božič kovic D juro Mikolich John No. 328896 IVo. 260581 No. 323252 Turk Charb s Braun Mary Modie Ivan 330351 No. 260643 No. 329720 Turk Ivan «r i , „ . No. 260647 Dolar Valentin Novak Rozi Turk , • No. 330086 No. 45313 nI 329" 41 Elender Vineene Oswald Jos. Žapar Frank No-206241 No. 260621 No. 44272 1 Veliki vojni atlas ▼ojskqoah se evropskih dmt m pa bo. lonpkih posestev ?seb velesil Obw^A 1 X raznih iciiiljcvidovi CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA 18.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. I MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 25 CENTOV. .Naročila in danar pošljite na: JU '-I'Bra H" H SB DH i Sbremc Publishing Company | 82 Cortlandt Street, New York, N. 7. I .. . .'.. . .,...... . ......... . GLAS NARODA, 8. JTN. 19»5 — k SLOV. DELAVSKA Mgp PODPORNA ZVEZA ' Ustanovljen* dn« 16. avraita I Inkorporiiena 22. april« 190« i IMS. ^agg^ T državi P«»n Sedež: Johnstown, Pa. i GLAVNI URADNIKU PrMaednlk: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R', j,- potekal prijetno Ln \ veselo, dokler ni hlapec pokvaril zabave, ali i/, nerodnosti, alt i/, ško- « doželjuosti — najbrže i/, neumnosti. > ' l\» n o veni letu pojdem k to- ; varnarju. plača dobro, ta Lah." | ln kakor bi odrezal, je vm- ob- | liK-lknilo. Eden in dragi se je ozrl j v Kožo. Ona j<- premerila /. dol- i trim pogledom hlapca in zdelo se je, ko da tra hoče zadaviti z očmi. \ Potem so je navidez mimogrede • o/.rla na Toneta in jo pripomnila ] hladno: i "Fra je! Me moramo k delu." ] Tako govore stari in mladi ne l ugovarjajo. Kalinova ni mislila na to. Laški • tovarnar ji ni hotel izpred oči. S : studom je videla njegovo sliko pred seboj. Suhljat, pepelnat in ] kocinast je stal pred njo. Na prstih vse poln o zlatih prstanov, v ebi. 1 "Materin greh leži nad menoj." Trpko jo je obšla uiisel. tak" trpko, da je zaihtela. Tedaj jo je zdramil rezek krik Spomnila se je v hipu. kje je pravzaprav, iu kc je o/.rla. Fgledala je Toneta. Pa je zavrisnila in zbežala. Naravnost navzgor iz doline je tekla, čisto brez misli, a z resničnim strahom. Tik pod vrhom se ji je spodrsnilo in ko je hotela vsta-t i, je že čutila Tonetovo močno ro ito. V/trepetal« je v neznani gro- 'ris n "Tonei" h V odgovor je dobila njegov pogled kakor blisk strasti. In kakoi u ki en j ena je obstala. Napol v o- s" motici je še videla, kako *»e trese fant, kako se bližajo njegova ustna njenim. Totem je zatisnila oči i u se ga je oklenila. Vsa je gorela. Šele v dolini se je vzdramila. Po-pravila je lase Ln obleko si je otropala. Tone je sedel in jo je gk.lal. Čutila je to n bilo ji je ne- jT prijetno. Hotela je oditi, ali faut p ji i je vjel z a roko: " Uoža!" Samo to, a ona je vedela vsI' "Pojiiiva. Tone! Oas je že —" Hala - • je. Sama -ebe. njega in : s ljudi j,- bala. j, " * Koža. ne ves. kako te imam rad!" Dvignil s<- je in zaokrožil ib*siio okoli njenega |»asu. ZaiM^lelo j<( je, tako jo je sti-silil, iu nekaj opojnega j" je obšlo, t V. vsemi močmi je skušala <»- prostiti in kakor v pijanosti se je v branila. A v hipu je izgubila morili >e je nemo vdala razkošju tre-i notka. — — Zvečer Roža ni mogla »pati. V l telili je sedela v sobi pri oknu. — Tam zunaj je sanjala noč. nebo. Listje je še les tel o, zvede so trepetale, tako daljne ln tako hladne. Da bi mogla k njim, da bi se izgubila v tistih silnih daljavah.... Težko ji je bilo in solze so. jo za-skelele v očeh. Ozrla se je po sobi :n oko je obstalo na temnih obrisih postelje. Tam — tani je um ra-la mati. Joj, mati! Oe bi jo zdaj le videla! Klela bi jo — mati bi jo klela____ V grlu jo je dušilo. v prsih jo je , tiščalo, in tako nekaj strašnega ji je ždtlo v mislih. Vsekrižem je -sekalo, bilo, žgalo. Li pred očmi st> ji zaplesali višnjevordeei kolobarji. Razvezavali so se, eepili so se — kakor da strižejo kače s prekla-nimi jeziki pred njo. Sredi vsega Tonetove oči, dva ognja strasti • dva vroča ognja. S silo se je hote-i la otresti tega. Zatisnila je oči. Za t trenotek je vse prešlo. A v naslednjem hipu se je vrnilo in bilo je ■ še hujše. Vrgla se je na posteljo s I in se je razgalila. In kakor v blaz-l nosti se ji je zahotelo, da bi prišel i'nekdo in bi jo pretepel z bičem. Ka - kor »rad bi se obil jermen meč, *>te 'gen, trupla. Razsekal bi prsi, da "bT -'pritekla kri.*kri.... ij Tak j<> bil tisti večer in nasled- - nji so um bili podobni. K Bregar - jevim je hodila v dnino kot dotlej - a Toneta >e je og bala. Nekaj mr-t* kega je čutila do njega. Ni bil stud I in ni bil strah — vendar je bila - -.»'lira obojega v tistem občutku. A j Tone je I * i 1 pač fant. zdrav kmet in > Rožiuo vedenje ga je jezilo. Tupa-tam je poskušal spraviti iz nje be- iscdo. Zauian. Iu polagoma je od- - bw" i I : 1 . -e! "t e noče. naj pa pusti. Roža je čutila to iu zabolelo jo e je. Nje pouofc je bil ranjen, tinti -: neuiuljivi ponos. K njej je bil j1 moral priti, naskrivaj, na tihem in prositi bi jo moral-. Odpusti! Ta- | ko je bilo izbrisano. Potem bi bi- > La njegova, čisto njegova! A on je kradel. "Res je in nikdar me ui ljubil." S tem je prišlo nekaj trdega v njene misli. Sama sebi je bila zoprna in ves svet ji je bil oduren Polagoma se je raz vedel njen prestopek. Pri taki stvareh imajo h ljudje devet parov oči in jezike. d» k bi zemljo obsegli 5 njimi -In vse je strup: dih, pogled, beseda Rož* p je molčala in v mislih je iskala re- a šitve. v Nekoč jo je srečal Lali, ko jc t šla zvečer domov. ■! 'Bona sera! Kako je. lepa si- i gnorinaf" ^ Odgovorila mu j** in mu ni bra \ nila. ko se ji je ponudil, da gre > njo. i Očeta ni bilo doma. Zato sta se-dela sama v slabo razsvetljeni sobi l in Roži je bilo tesno. Tupataui se , je nehote srečal njen pogled z nje- j govim in vselej jo je izpreletelo , j mrzlo po vsem životu. A v njem j je zagorela umirajoča strast in . l>redno se je Roža zavedla, je za- -čutila njegov poljub na goleni vra- , tu. Po vseh udih ji je zagomezelo n krčevito ie zaškrtala z zobmi. V tem hipu je Lah začutil vročo klofuto na licu. "Ven!" Prestrašil se je in je šel. Ona jf zaloputnila vrata za njim, nato jc šla nazaj k mizi in je sedla. Vsa trudu a je bila, izmučena od jeze. Vročina jo je obhajala in v glavi ; ji je kovalo. Vsak si bo zdaj lastil pravico do mene, jo je obšlo v onemogli grozi. In kakor da grabi nekaj spolzkega po njenih prsih, ji je bilo. Skrčila in zvila se je tesno. Desno dlan je položila na levo ramo, levo na desno in je strmela predse. Samo eua misel je bila jasna v njej: "Proč odtod!" i Ko je prišel Kalin domov, jc . stopila k njemu: ? "Služit pojdem." Pogledal jo je debelo, i "Kam?" . "V Trst." "Pa zakaj".'" je oporekal Ka > lin. p "Zato! Laško ><• hočem nauči - t- * ji j'' šinilo mimogrede v mi- t Uli. -L Kalin -*e je v/radost !: "Aha! Pa saj zna on govorit' | po naše", je menil dobrovoljno. Roža se je nasmehuija trpko i simio da pridem na b-je ui / doma je pomNilla in j - dostavila gla^u«» -11 "Pa ja-^ lie /nam po njegovo." "No. no — kakor veš" Verjel t je v svoje na.le. A R '/.ina vlnša jt* . hila prazna. Tako pnsto ji je bilo , tali<> brezmejno grenko. 1 Za nekaj dni j«- ši;j in ^e n več f vrnila. č (Konee.) svojega sina JOSIPA ŠA-HK('. domu [z Zagorja na Notranjskem. Pred uekhu časom s.- je nahajal v Pennsvlvaniji, za naslov pa ne vem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, aid naj se pa sam oglasi svojemu očetu: Joseph Sabee, P.ox 10S, Davis. W. Va. (8-11—6) Preganjanje H. ,!■ Horvata] » 1 u --u Interpelacija dr. Korošca, dr. s< Ravniharja iu tovarišev na celo- e kupno vlado: Na podlagi denuneijacije foto- -grafa Sturma v Ljubljani je bi! abs. iur. Henrik Horvat začetkom « vojske od ljubljanske policije are- \ tiran in izročen divizijskemu so- . dišču na ljubljanskem Gradu. Pre ■ iskava je bila vsled pomanjkanja I vsake krivde ustavljena. Obreko I valcu se ni ničesar zgodilo. li Koncem nov. 1916 je bil Horvat I J vsled denuneijacije of. I. zopet p aretiran. Pri vojnem sodišču je bil L nervozni iu bolehni mladi lnožl vtaknjen med težke zločince. Pre-| iskovalnl sodnik je pogosto prišel J' na že davno pokopano stvar izzaj leta 1915. Pri obravnavi 2. febru-j arja 1917 je bil Horvat oproščen.! Težko obolelega g. Horvata pa ni-1 so spustili domov, marveč je e. in | ' kr, vojno so^lišče zahtevalo inter-1 uaeijo. Vojaško sodišče je g- Hor-| vata obdržalo še 17 dni po opro-l stitvi v zapora, čeprav je v zako-j nu čisto jasno predpisano, da sej mora takoj izpustiti. Nato so izro-1 čili žrtev policiji, kjer je policij-1 1 ski liadkomisar dr. Skubel g. Hor- I ; vata enostavno vtaknil v policij-1 1 ski zapor. Zdravniki so konstati-l ^ rali nervozno obolelost najtežje! vrste, vendar so človeški vojaški! sodniki smatrali g. Horvata šel 1 vedno tako državi nevarnega, dal se ga mora internirati ali v Ober-1 hollabninu ali pa v nor'šnici. KI sreči je bil med tem tabor v Ober I hollabrurinu opuščen. Policija je I povabila g. Horvata zopet k sebi, da je njemu nujno potreben mir 1 in jra pregnala na Hrvaško. Ko -e mlademu možu tam pošla sred-1 siva, je I• i 1 prisiljen, da se je vrnil I na Kranjsko. Orožništvo ga je pa I takoj prijelo in jra vleklo v Ljub-1 Liano. Pol'cist dr Skubel j" zaprl I iT. Horvata za <» ur in ira nato koli I finira! v Ljubljani. Vzio-inirjen.i ! 1 in povabil pa s tem še n i bilo I konca. j O. Horvat j'- vsled tega prejra-• njanja fizično in živčno iiopoluo-ina strt. Pre I'.a'te], dom;* iz Loškega po-lii!;;i n:i Dolenjskem, iščem svo-1 Ji jo sestro ANTONIJO JAVOR-i. NIK. Nazadnje je stanovala na K27 Aurora Ave.. Aurora. 111. j Dosedaj mi ni bilo mogoče do-^ biti pravega naslova ter jo pro->im. da mi piše na sledoči naslov - J (.s. Bartol. Prigioniero di Guerra. Servigliano, Ascoli-Pi-ceno, Italia. (7-10— jena pojasniti, kakršno- korist ima avstrijska država od tega. Če mladega, bolnega moža gonijo semtertje kot divjo žival iu mu uničijo eksistenco? 3. Ali je voljna policijske uradnike in vojaške sodnike, ki so to zakrivili, vendar enkrat kaznovati? _ Dunaj. 19. febr- 1918. ROJAKI NABOCAJTB SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V SDR. DS2 Previdne gospodinje imajo doma vedno «no ittkknim Dr. Richterjevega PAIN-EXPELLER I Zanesljivo irrditvo 2» rtrenje pri rermatičnin j boltčinaL, prehladu, za^tlarljanju itd. ' i Jedi u o pravi a lantrei« zaamko sidrs. 3jc. a65c. r lekarnah in smrnoit od F. AD. RICKTER A CO. ;«-SO WuhtaitM »net, New York. N- V. Pu4oin ovog lista tražiui rogjaka^ STIPU II. POLJAKA, rodom iz (Jiavica. Siuj, Dalmacija, o kome. ne saznah uišta več dugo vremena. Naj uč ti vi je uuiolja-vam poštovane čitaoee obave-stiti mi o njegovem boravku. Moja adresa ovako: Stipe P. Poljak, Prigioniero di Cuerra, Ascoli-Pieeno. Riparto L. Servigliano. 'talin. (7-10—6) Rad bi izvedel za mojega brata D R Ao-lenjskeiii. Pred tremi leti je bil v Ilibbingu, Minil., od tega ea-sa ne vem. kje je. Prosim, da se ini ztrlasi. ali ako kateri ml bratov Slovencev zna za njega, naj mu naznani. — George Filipčič. 5220 Dresden Alley. Pittsburgh, ' Pa. (7-10—6) ; Dr. LORENZO 644 Penn j EDINI SLOVENSKO Hi" f I GOVOREČI ZDRAVNIK AVCDU6 j MOŠKIH BOLEZNI MT' Pittsburgh, Pa. [ Moja stroka je zdrarljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jas , k »am že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in | ^ ker znam slovensko, zato trs morem poi>olnoma razumeti in spo- , [ znati vašo bolezen, i 9. nre I zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure r zjutraj do 8. nre zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po ft t>o5ti ne zdravim. Pridite osebna Ne pozabite ime in naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn »e., Pittsburgh, Pa. | Nekateri drogi zdravniki- rabijo tolmače, da vas razumejo. I Jaz znam hrvatsko Se lz starega kraja, zato vas lažje zdravim. I CENTO KNJIgI §p> katere Ima v zalogi |p> f SLOVENIC PUBLISHING COMPANY # p 82 Oortlandt SU New York, N. Y. I POUČNE KNJKJE: RAZGLEDNICE ^ Abnov nemSko-anjrt tolmač vezan —.50 Xevryorske. božično, velikonočne Hitri računnr (nemsko-an^l.) in novoletne komad po —.03 vezan —-CO «lu«-nt —.21 Pol jedel jstvo —-oO Album mesta New York s kras- Sadjereja v | m »govori h —.25 nimi slikami —.25 Slov. am;l. in angl. slov. slovar ?1.30 Veliki slov. aug. tolmač ZEML.JEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapa —.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE Avstroogrski. veliki vezan —.50 KNJIGE: Celi svet mali —.tO Hipnotizem —-35 Celi svet veliki —.25 Iioli z or<»žjem —.52 Kvrope vezan —.30 Dve SaloisL'ri: "Čarlijeva ženite v" Vojna stenska uiapa $3.00 in "Trije ženini" —.25 Vojni atlas —25 Mesija - zvezka —-G0 Vojni atlas nov —,'i0 l»«wl Robom SL Večerniee —.30 Zemljevidi: Ala., Ariz., Cvlo.. Postrežba bolnikom —.50 Cal. itd. j*> —.25 Trlna nš in trtoreja —.50 Združenih držav mali —.10 1'rana živinoreja —-50 Združenih držav veliki —.25 Trojka —.5(J Združenih držav stenska mapa, l Vojna na Balkanu 13 zvez. $1.50 Da dnjJ?i stnjni pa svet .t;;oo Zgodovina c. kr. pešpolka št. 17 v tu nave(]enih kuji lmamo s slikami —oW Življenje nu avstrijskem dvoru »,u »ekaj raznovrstnih istisov po en | ali smrt cesarjeviča Rudolfa —.71 ali dva zvezka. S Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bolisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina jc pri vseh cenah že vračunana. Vojni Atlas. izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo uatančuo raz-I vidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zap&dno fronto, I Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje I označeno z blokadami, Zediujcue države z vojaškimi vežbališči in Ikampami ter zastave Zaveznih držav. I Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske I fronte na katerem so a pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, I kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa I mesta in skoraj vse slovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane. I Vse je slikano v barvah. Cena je lc 30 ccntov, dokler zaloga ne I poide. f RAVNOKAR JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS v bamh, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; CENA 30 CENTOV. t Velikost 20x27 inčev. 8 Slovenk Publishing Company 62 CORTLANDT ST., NEW YORK. -4* ' š —* Ekonomija, Varčevanje. ALI HOČEŠ POMAGATI? VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV zaliteva v vseh o/irih ekonomijo in varčevanje od v s e h ljudi v v s e li .stvareh. Dokužitc >vuj patriotizem in zvestobo s tem, da sledile .n kupujete / VOJNO-VAROVALNE ZNAMKE ZDRUŽENIH DRŽAV. ^ To bu pomagalo vam Ln vaši i domovini.. 1 ALI HOČETE POMAGATI? Vprašajte svojega duhovnika, po-i štarja. predsednika vašega kluba, pismouošo ali bankirju. | ONI VAM BOLH} POVEDALI. i i J Patriotizem. Zvestoba. _ 50 DRVARJEV potrebuj«« Kinzua Valley Chemical C^t. je lep in še ne posekan. Najboljša pitna voda. Plača 1 od klaftre s-j.:{."». dva lahko napravita na dan. Potrebuje | se tudi delavce na dan. Delo za 1 več let. Z a pojasnila pišite na: Tony Skerl. I Box 'J. Kinzua, Pa. i (78—6 t Iščnta se ,IOHN iu FRANK F1K. Pred os-mimi leti .sta bivala v , K i k* k Springs. \V \. Ak»> kih> v«* i zanju, naj mi blagovoli naznanili. ali ako .sama vidita t-'t ojfhis. prosim, da se javita s pis-, imun mi naslov: Frank TWm;ir, X h*tK-k Spring-. Wvo. R;ul bi izvedel za mojega brata | PETKA (IEKKM AN. Prosim. g> ako kateri izmed rojakov ve /a t njegov naslov, naj mi blagovoli ja, naznanili, če pa >am čila t;i «>- c> glas. pa se naj sani javi na la-b* ||> naslov: l/awrcnce Oerkuian, P. j| O. Box >7 ^ti. IJayland. Ohio. £ -- POTREBUJEM dobre dogarje za stalno delo skozi celo leto. Jaz plačam zelo visoke cene in imam zelo tin les. Max Fleischer. 258 Lewi* St., Memphis, Tenn. (14-5—11-6) ? Izfila Je knjižica: I DVE SAL0IGRI. r Knjižica vsebuje dve Igri: -ČARLIJEVA ŽENTTEV ^ in "TRIJE ŽENINI* ter itane samo 25c. Oni. ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker U-Ha je v omenjenem Število. V zalogi imamo zopet vsah** vrsti,e knjige, toda od vsake le po en ali dva Iztisa (n niso v ceniku označene. Naročilom priložite denar la poSljite na: H * Slovenic Publishing Company I 82 Cortland t St., New York, N. J NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. in okolici naznanajmo, da jili bo v kratkem obiskal naš zastopnik w Mr. Janko PltDco, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati I tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotovat države, v katerih m naii rojaki naaeljenl in j« povsod dobro posnan. Upali je, da mn bodo rojaki v vseh osirih pomagali, pouhno la, kef ima po- L kmjiM Uro _