LETO XIII	PETEK, 18. FEBRUAR 1983	ŠT. 2
Poslovalnica na Rečici
Temeljna organizacija trgovina je najmlajša in najmanjša TO v sestavu LIP Bled. Vendar pa je njen pomen večji kot kažeta dohodek in število zaposlenih, saj posredno opravlja naloge, ki jih ni možno izkazati s številkami. Naša trgovina v mnogočem opravlja pionirske naloge pri razvoju in uveljavitvi novih prodajnih programov. Ravno tako tudi sam njen razvoj kaže, da je bila usmeritev pravilna in da je treba s tako usmeritvijo tudi nadaljevati.
Zametki trgovine segajo v začetek 70 let, ko je postalo povpraševanje individualnih kupcev po naših proizvodih preveliko in je preveč obremenjevalo proizvodna skladišča in ljudi v njem. Zaradi tega je v letu 1971 dozorel sklep, da se trgovina formira kot poseben oddelek v sestavi takratne uprave.
Sklep je bil realiziran 1.10.1971, ko se je za realizacijo maloprodaje organiziralo delovno mesto prodajalca s sedežem v sedanji pisarni žage Rečica. To delovno mesto je zasedla Marica Gričar in se z veliko vnemo lotila dela ob vsestranski pomoči skladiščnika in skladiščnih delavcev skladišča vrat obrata Rečica.
Začetki so bili zelo skromni, vendar se je obseg dela širil, kar je zahtevalo tudi večjo kadrovsko zasedbo. Kadrovalo se je iz zaposlenih na Rečici in na upravi. Tako je prišlo 7. februarja 1972 do formiranja samostojnega oddelka trgovine izven obrata. Selitev je bila opravljena teden dni kasneje, 14. februarja, kar lahko smatramo kot uradni začetek sedanje trgovine.
Za poslovalnico in skladišče so služile stare barake iz Podnarta, prav tako je bil star tudi inventar, nabran od vsepovsod. Otvoritev same poslovalnice ni bila niti malo slovesna. Bodoči trgovci so v rokah prenesli registratole iz pisarne žage v poslovalnico in s tem je bila otvoritev tudi opravljena. Vzdušje pa je bilo vseeno veselo, saj je bil tisti dan pustni torek.
Vodja trgovine je postal Milan Čadež, ostali sodelavci pa so še bili: Marica Gričar, Tončka Dežman in Metka Poljanec v poslovalnici ter Otorino Šorli in Milena Prešeren kot skladiščna delavca.
Promet v letu 1972 je presenetil vse, saj je bil dosežen v vrednosti
9.764.008	din in z ostankom dohodka 744.860 din. Promet je v naslednjih letih stalno rastel kljub temu, da se je pričela kazati kriza v gospodarstvu v vsej ostrini.
Prelomnica v razvoju trgovine je nastala konec leta 1973, ko so se formirale temeljne organizacije. Vse temeljne organizacije so se 27. decembra 1973 združile v delovno organizacijo.
Poslovalnica v Zagrebu
Lokacija poslovalnice na Rečici je bila vedno problematična, v posodobljanje ni bilo veliko vloženega. Iskali so lokacijo v Lescah, ki bi bila za potrošnika veliko sprejemljivejša in bližja, vendar bi s tem odpadel čar industrijske prodajalne. Končno seje od tega odstopilo in ob izgradnji skladišča za TOZD Rečica se je našel tudi prostor za skladišče trgovine.
Ker je trgovina tudi v najhujši krizi in ob zamrznjenih maržah izkazala pozitivne rezultate tako v prodaji asortimana kot tudi ostanka dohodka, je bilo potrebno povečati prodajno mrežo. Odločili smo se za Zagreb, kjer smo kot razstavni objekt že imeli stanovanjsko hišo iz iso-spana, ki pa je bila izkoriščena samo v času sejma. Zaradi tega je prišlo do otvoritve poslovalnice Zagreb. Poslovno in kadrovsko je zaživela 15. novembra 1975. Kot poslovalnica je bila uporabljena razstavna hiša, za skladišče pa se še danes z dvema razširitvama uporablja platneni šotor firme Induplati. Kljub temu da poslovalnica z nekaj večjimi nihanji opravlja svojo funkcijo, pa sama lokacija ni najboljša. Veliko je ovir zaradi najrazličnejših sejmov, poleg tega je tudi najemnina zelo visoka. Vendar je novo lokacijo z velikim skladiščem zelo težko najti. Za boljše obvladovanje trga je bil sprejet tudi prodajalec na terenu, ki pa ni opravičil svoje funkcije in je bilo to delovno mesto tudi ukinjeno.
Poslovalnica v Murski Soboti
Vse večja konjunktura je narekovala usmeritev v širjenje maloprodajne mreže in kot novo področje je bilo izbrano Prekmurje, ki bi iz centra Murska Sobota pokrivalo tudi vse območje do Maribora in Ptuja ter na hrvaški strani območje do Čakovca in Varaždina. Problemi pri iskanju primerne lokacije so bili zelo veliki, naposled se je le ponudila prilika in kupili smo podzemeljsko garažo v samem centru Murske Sobote in jo preuredili za skladiščni in prodajni prostor. Otvoritev nove poslovalnice je bila 30. 7. 1977. Z delom nove poslovalnice smo zajeli tudi krog kupcev preko stanovanjskih zadrug in manjših podjetij, kar nas je prisililo, da smo se registrirali še za prodajo na debelo.
Prodajo na debelo je dobila tudi poslovalnica Rečica. Izkazalo se je, da je bila usmeritev pravilna, saj sedaj predstavlja to že eno tretjino vsega prometa.
Nihanja v uspešnosti so vsekakor bila vsa ta leta, vendar če se ozremo nazaj in primerjamo stanje pred desetimi leti, vidimo, da je bil razvoj hiter in uspešen. Promet se je povečal finančno za 33-krat, število zaposlenih pa za 4-krat. Danes prodamo pribl. 1/5 izdelkov preko trgovine in z dobrim delom in korektnim odnosom do strank razširili ime preko normalnega vplivnega območja. Danes kljub krizi dobivamo kupce iz cele Slovenije in tudi iz bolj oddaljenih krajev.
Bodoči razvoj bo moral stremeti za tem, da se postopno širi prodajna mreža izven Slovenije ter da bomo nudili strankam še boljše storitve kot do sedaj. Vse poslovalnice so razširile obratovalne čase, skrbimo za prevoze do strank tako kamionsko kot kosovno ali vagonsko po železnici, svetujemo pri izbiri, dodatno pa bo potrebno dejavnost razširiti še na montažo in izdelavo nestandardnih izdelkov.
Vsem zaposlenim v današnjem času vsekakor ni lahko. Poleg visokih planskih obveznosti je zelo obremenjujoč tudi novi delovni čas, ki predstavlja za ženske dodatno obremenitev. Vendar so vsi v vsem tem času začutili pripadnost trgovini in prav ta zavest bo pripomogla k doseganju še boljših rezultatov.
Ob letošnji obletnici se lahko s ponosom ozremo na prehojeno pot s trdnim prepričanjem, da se razvoj ne bo ustavil.	M. K.
Kako smo uresničevali plan v letu 1982
Z doseženimi rezultati proizvodnje in prodaje v letu 1982 ne moremo biti zadovoljni, saj smo planirani obseg proizvodnje dosegli le 95 %, oziroma je bil ravno tolikšen, kot v letu 1981, kar pomeni ob enakem številu zaposlenih, produktivnost 100 %.
bojih, medtem ko je bil pri oblogah za 10 % višji.
Ob tako okrnjeni proizvodnji ter nič kaj obetavni prodaji, so se povečale zaloge gotovih izdelkov in sicer vrednostno za 80 %.
V TO Mojstrana je bil
planirani obseg proizvodnje dosežen komaj 90 %, kar pomeni še 6 % manj kot v letu 1981. Ker pa je bilo v letu 1982 nekaj več zaposlenih kot leto prej, je produktivnost za 8 % manjša kot v letu 1981. Vzrok za tako stanje je zapiranje trga pri vhodnih vratih in pa ležerno prilagajanje proizvodnje novim tipom izdelkov oz. novim izdelkom (stolice TIP-TAP) ter ohlapni normativi. Zato bo potrebno v letu 1983 do skrajnosti zaostriti kriterije in pospešeno proizvajati tako stavbeno pohištvo kot stolice TIP-TAP, katerih prodaja je namenjena v glavnem v izvoz.
Prodajni plan je bil dosežen 83 % po dejanskih cenah, oz. 88 % po planiranih prodajnih cenah, torej so dosežene cene za 5 % nižje kot planirane. Realizacija je za 7 % večja kot v letu 1981, medtem ko so prodane količine skoraj enake. Torej je bilo vse, kar je bilo
proizvedeno, tudi prodano, oz. še celo več (19 % vhodnih vrat), tako da so se zaloge bistveno zmanjšale. Realizacija bi bila lahko večja, vendar je zatajila proizvodnja.
V TO Podnart je bila planirana proizvodnja dosežena 97 %, kar je za 1 % manj kot v letu 1981. Ker pa je bilo število zaposlenih v letu 1982 nekaj manjše, je produktivnost za 1 % boljša. Največje nedoseganje plana je pri leseni embalaži, kar je seveda nerazumljivo, saj je surovine za ta izdelek dovolj, kakor tudi povpraševanje na trgu, proizvodnja pa je bila manjša kot leta 1981. Delni izpad oblog pa je na račun polic STEN, katerih proizvodnja je stekla konec leta in so namenjene v glavnem v izvoz.
Prodajni plan je bil dosežen 89 % po dejanskih cenah ter 96 % po planiranih cenah, torej planirane cene niso bile dosežene. Realizacija je sicer za 6 % večja kot v letu 1981, količine pa so skoraj enake (več prodaje oblog + 3 %, manj prodaje zabojev —10%). Vse kar je bilo proizvedeno je bilo tudi prodano, oziroma bi bilo lahko še več prodano, posebno police STEN, katerih prodaja gre na konvertibilni trg izvoza in zahteva kontinuirano odpremo.
Kako smo dosegli plan izvoza, pa si oglejmo v tabeli:
TO
Doseženi izvoz	Doseženi %
1982 v $	----m na
“P1“82 doseženo 81
»T. G.« B. B.	6.030.957	85,1	101,4
Rečica	1.418.780	89,0	121,6
Mojstrana	55.837	92,6	418,3
Podnart	97.703	94,8	676,2
DO LIP	7.603.277	86,0	106,5
Industrijska proizvodnja v letu 1982
Prodajni plan smo dosegli z indeksom 91 % po dejanskih cenah, ožiroma 92 % po planiranih prodajnih cenah. Torej smo planirane prodajne cene dosegli, planiranih količin pa ne, zato so se povečale zaloge, in sicer vrednostno za 32 %. Da z realizacijo ne smemo biti zadovoljni, pove tudi podatek, da je bila realizacija leta 1982 le za 10 % večja kot v letu 1981.
Za tak neblesteči rezultat so sigurno neki vzroki, kateri so subjektivni in objektivni. Te bo potrebno v letu 1983 odpraviti oziroma zmanjšati njihov vpliv. Nekaj smo že naredili: v zadnji četrtini leta 1982 malenkostno zmanjšali bolo-vanje, korekcija normativov je v teku, večji napori v prodaji, (nov trgovski predstavnik za področje Zagreba, večji izvoz), uvajanje novih proizvodov v proizvodni in prodajni program (stolice TIP-TAP v TO Mojstrana in police sten v TO Podnart) itd.
Posamezne temeljne organizacije pa so takole dosegale plan v letu 1982:
V	TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica je bil planirani obseg proizvodnje dosežen 97 %, kar pomeni 2 % več kot v letu 1981. Ker pa je bilo v letu 1982 malenkost več zaposlenih kot v letu 1981, je dosežena produktivnost v letu 1982 za 1 % večja kot leto prej. Nàjvecje nedoseganje proizvodnih količin je pri ISO-SPAN zidakih (vzrok je v bistveno manjši družbeni in privatni gradnji) in pri nekaterih izdelkih iz masivnega lesa (toaletne mizice, omare, garniture KOMNA) itd.
Prodajni plan je bil dosežen 90 % tako po dejanskih kot po planiranih prodajnih cenah. Dosežena realizacija je bila 16 % večja kot v letu 1981. Količinski obseg prodaje je bil pri gradbenih ploščah za 6 % večji kot v letu 1981, pri masivnem sobnem pohištvu za 3 %, pri ISO-SPAN zidakih, pa je bil obseg prodaje v letu 1982 za 12 % manjši kot leto prej. Temu primerno so se povečale tudi zaloge izdelkov, in sicer za 80 % pri gradbenih ploščah, 12 % pri sobnem pohištvu ter 59 % pri ISO-SPAN zidakih.
V	TO rečica je bila planirana proizvodnja dosežena
93	%, kar je za 1 % manj kot v letu 1981. To pa pomeni ob enakem številu zaposlenih v obeh letih, tudi za 1 % slabša produktivnost v letu 1982. Največje nedoseganje plana proizvodnje je pri neobdelanih ter izvoznih krilih in izvoznih SM podbojih. Vzroki so v manjšem povpraševanju na trgu in pa deloma zaradi rekonstrukcije proizvodne linije za SM podboje ter v nekvalitetnih osnovnih surovinah (furnir, iverke, laki itd.) in nenazadnje tudi v poslabšanem odnosu do dela.
Prodajni plan je bil dosežen
94	%, tako po dejanskih kot po planiranih prodajnih cenah, torej so bile planirane cene tudi dosežene. Dosežena realizacija je bila sicer za 7 % večja kot v letu 1981, vendar je bil fizični obseg prodaje ob višjih prodajnih cenah za 22 % manjši pri krilih ter 4 % pri pod-
Torej izvoza nismo dosegli niti vrednostno niti količinsko, ker je indeks doseganja 84 %. Po vrednosti pa smo izvozili za
6,5	% več kot v letu 1981, po količinah pa 13 % več, torej se vidi padec prodajnih cen na zunanjem trgu kljub rasti konvertibilnih valut. Treba je še poudariti, da je ves izvoz na konvertibilno področje.
Uvozili pa smo za 3271794$, oziroma dosegli plan 95,8 %, tako da je izvozno uvozno pokrivanje 232,4 %.
Prodajni plan v TO Trgovina, pa je bil presežen in sicer 103 %, izraženo s planskim ostankom dohodka (POD), medtem ko je bil plan realizacije dosežen 92 %. Med poslovalnicami praktično ni bilo razlike, saj so vse tri Rečica, Zagreb in Murska Sobota) dosegle planirani POD 103 %. Edino kar bi pa pri prodajni politiki v TO Trgovina izpostavili je, da so zopet, kot že par let nazaj, prodajali več izdelkov, ki ne spadajo v naš proizvodni program (okna, polkna, rolete) ter dosegli indeks 150 in več, manj pa prodajali naše izdelke, saj so bili indeksi le-teh vsi pod 100 oz. nad 70 in 80. Primerjava na
preteklo leto 1981 kaže, da je bilo v letu 1982 prodanih za 10 % več izdelkov, vendar je to v glavnem na račun oken (v 1982 29 % več kot 1981), in pa deloma masivnega pohištva, medtem ko pa je bilo stavbnega pohištva prodanega manj.
Če rezultate nekoliko strnemo, ugotovimo, da tako s proizvodnjo kot s prodajo v letu 1982 ne moremo biti preveč zadovoljni, zato bo potrebno v letu 1983 vložiti veliko naporov, da bomo:
—	povečali produktivnost
—	povečali obseg proizvodnje
—	izboljšali kvaliteto proizvodnje
—	kvalitetnejše izkoriščali delovni čas
—	hitreje prilagajali tehnologijo proizvodnje potrebam trga
—	razširili ponudbo naših izdelkov po vsej državi
—	intenzivnejše nastopali na zunanjem konvertibilnem trgu;
Če bomo v letu 1983 vse to dosegli, potem nam ne bo težko uresničiti začrtane si cilje v srednjeročnem planu 1981 -1985.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, značilnim za lansko leto, ko je bil glavni moto stabilizacija, varčevanje, omejitve vseh vrst porabe, so se industrijske delovne organizacije v radovljiški občini razmeroma dobro izkazale. O tem pričajo sklepni statistični podatki, ki so jih zbrali na komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo pri občinski skupščini Radovljica. Industrijska proizvodnja je v
1.	1982 ocenjena na 8 milijard 85 milijonov 659 tisoč din, kar je za dobro četrtino, ali 26 % več kot v letu 1981. Najvišjo rast proizvodnje oz. vrednosti
Skupni plan izvoza blaga in izdelkov na tuja tržišča so delovne organizacije s področja gospodarstva v letu 1982 izpolnile 96,5%, plan izvoza na konvertibilno področje pa 84,8 %. Kljub temu je še vedno dokaj ugodno pokrivanje uvoza z lastnim izvozom, ki se odraža v količniku 2,25 v prid izvoza, od tega tudi na konvertibilno tržišče 1,93.
V gorenjskem merilu gospodarstvo radovljiške občine izvaža, oz. je izvozilo v letu 1982 od celotnega gorenjskega izvoza 15,1%, ali 4.987 dolarjev na zaposlenega v go-
te proizvodnje so imeli v kovinsko predelovalni industriji, kjer so dosegli indeks 145, nekaj manj pa v proizvodnji električnih strojev in aparatov, kjer so dosegli indeks 139 proti predlanskim izidom. Industrijske OZD so, vzeto v poprečju, uresničile svoje proizvodne načrte v letu 1982 stoodstotno. Svoje plane so presegli v kovinsko predelovalni industriji za 7,7 %, v strojni industriji za 4,3% ter v lesni industriji za 3,9%, medtem, ko so v drugih panogah gospodarstva nekatere panoge manj, druge več izpod plana.
spodarstvu. Povprečje na Gorenjskem je znašalo 5.149 dolarjev na zaposlenega, pri tem prednjači občina Kranj s 6.224 dolarjev izvoza na zaposlenega, sledi občina Škofja Loka s 5.385 dolarjev, takoj nato pa občina Radovljica. Na Jesenicah znaša vrednost izvoza na zaposlenega 3.063 dolarjev, v občini Tržič pa 4.306 dolarjev.
Vrednost blaga, ki so ga izvozile OZD radovljiške občine lani je znašala 54,777.000 dolarjev, kar je 4,1 % več kot leta 1981. Na konvertibilno tržišče so izvozile za 39.129.000 dolarjev blaga, kar predstavlja 71,4 % celotnega izvoza.
8. februar — slovenski kulturni praznik
Vsako leto se dne 8. februarja spominjamo smrti dr. Franceta Prešerna. Tega dne se povsod po Sloveniji vrstijo kulturne prireditve, ki so njemu posvečene ter njegovemu delu, ki v tedanjem času ni bilo dovolj cenjeno. V današnjem času se zavedamo pomembnosti in veličine njegovih del. V okviru^ kulturnega praznika se vsako leto podeljujejo Prešernove nagrade ustvarjalcem na področju kulture.
Dr. France Prešeren se je rodil kot kmečki sin 3. decembra 1800. leta. Že desetletni otrok je zatrjeval staršema, da bo postal nekaj velikega, čeprav ni niti sam vedel, kaj bo iz njega. Šolo je obiskoval pri stricu na Dolenjskem, v Ribnici in v Ljubljani. Na Dunaju je študiral pravo. Tam je tudi doživel svoje prvo razočaranje v ljubezni. Pridobil si je čast »jezičnega dohtarja« in za zmeraj je pokopal materine sanje, da bo njen France postal duhovnik. Ko so doma zvedeli za to, se jim je zameril in nič več ni rad prihajal v Vrbo, rojstno vas.
Zaradi svojih svobodoljubnih nacionalnih nazorov ni mogel dobiti niti plačane službe odvetnika. Kljub takšnim udarcem je Prešeren bogato razvil svoj pesniški dar, ki ga je bogatilo prijateljstvo z razgledanim možem Čopom.
Njegova velika pesnitev Sonetni venec vsebuje ljubezen do neizvoljene deklice Primicove Julije in tu pesnik prepleta Ljubezen do zasužnjene domovine in napoveduje Slovencem lepše čase.
Prešernove pesmi so naš naj dragocenejši duhovni zaklad. Poleg ljubezenskih izpovedi pesnik podaja tehtna spoznanja o življenju, o pesniškem poklicu, domovini in prijateljstvu v enkratnih pesniških oblikah.
Prešeren je bil med prvimi pobudniki, ki so našo besedo ponesli širom po svetu. Ponosni smo nanj kot majhen narod med številnimi množicami vsega človeštva, zapustil nam je bogato dediščino.
Urh Branko
Plan izvoza radovljiško gospodarstvo ni izpolnilo v celoti
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (27.1. 1983)
1.	Potrdil je inventurni elaborat za leto 1982. Finančnemu sektorju se izda nalog za preknjižbo inventurnih razlik, tako da se inventurni viški knjižijo na izredne dohodke, inventurni manjki pa na izredne izdatke.
Osnovna sredstva se na predlog komisije za popis osnovnih sredstev odpišejo in odprodajo. Nekurantno blago se na predlog komisije v skladišču potrošnega materiala odpiše in odproda.
2.	Sprejel je aneksa o temeljih plana občine Radovljica za obdobje 1981—1985 za SIS raziskovalne skupnosti in za varstvo pred požarom. Za podpis aneksov je pooblastil Jordana Blaževiča.
3.	Potrdil je samoupravni sporazum o cenah lesnih ostankov za predelavo v celulozo in ugotavljanju deleža pri skupnem dohodku v Aero, Tovarno celuloze Medvode. Za podpisnika je imenoval Silvo Jeglič.
Potrdil je cenik lesni ostankov:
—	žamanje brez lubja - 875,60 din/prm
—	sekanci brez lubja 788,05 din/prm
Splošni pogoji:
Cene lesnih ostankov veljajo fco naloženo na prevozno sredstvo na skladišču prizvajalca. Pri dobavah se upoštevajo določila JUS in splošnih uzanc. Interni cenik sprejemajo DS udeleženk.
Pojasnila in tolmačenja v zvezi z uporabo cenika daje poslovni odbor udeleženk.
4.	Sprejel je samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za leto 1983. Za podpis SaS je pooblastil Jordana Blaže viča.
5.	Potrdil je sistemizacijo kadrovske popolnitve vojne organizacije v TO. Imenuje se komite za LO in DS.
Na osnovi sprejetega zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti odbor za LO in DS preneha z delom.
6.	Obratovodje in vodje oddelkov se opozori, da v kolikor se v obratih oz. oddelkih še dogajajo nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v akciji preventivnih pregledov požarne varnosti v občini Radovljica, da le-te takoj odpravijo.
Tudi v bodoče je potrebno problemom požarne varnosti posvetiti vso skrb.
7.	Potrdi se nabava sledečih osnovnih sredstev:
—	motorna brizgalna »ROSENBAUER 1200« in
—	1 kom risalna deska tip ROBOTRON Novo 3 od firme »REISS«.
8.	Za obračun OD v B grupi se za mesec januar in februar 1983 potrdi konstanta v višini 15 %.
9.	Ugodno se reši prošnja KO ZZB NOV Boh. Bistrica za brezplačno odobritev razreza ca. 15 kub. m hlodovine.
10.	Krajevni skupnosti Stara Fužina se odobri brezplačno sušenje desk ter izdelava in skoblanje opaža — ca. 170 kv. m.
11.	Ugodno se reši prošnja KUD TRIGLAV Srednja vas za brezplačno dodelitev enega zaboja odpadkov za kurjavo.
12.	Neugodno se reši prošnja Antona Mikelja za prenos 12 dni rednega letnega dopusta iz leta 1982 v leto 1983.
13.	Neugodno se reši prošnja Sankaškega kluba Bohinj za odobritev koriščenja kombija za prevoz na tekmovanja in treninge v okviru tekmovanj po koledarju Sankaške zveze Slovenije;
Za koriščenje kombija na krajših relacijah se dogovarja sprotno.
Skupna disciplinska komisija je izrekla naslednje ukrepe:
v TO Tomaž Godec:
1.	Prenehanje delovnega razmerja
—	Zen Jože (pogojno za 1 leto)
—	Šorli Jože (pogojno za 1 mesec)
—	Iskra Janko (pogojno za 1 mesec)
—	Rutar Jože (pogojno za 6 mesecev)
—	Kočevar Franc (pogojno za 3 mesece)
—	Arh Janez (pogojno za 3 mesece)
—	Lužar Vinko (pogojno za 1 mesec)
—	K uste rie Branko (pogojno za 2 meseca)
2.	Javni opomin
—	Grm Janez
—	Đuričić Jovo
—	Ravnik Branko
—	Trojar Srečko
—	Skrt Mirko
v TO Rečica:
1.	Prenehanje delovnega razmerja
—	Krivid Dževad (pogojno za 1 leto)
v TO Podnart:
1.	Prenehanje delovnega razmerja
—	Perko Bojan
2.	Javni opomin
—	Jovanovič Danica
v TO Mojstrana
1.	Prenehanje delovnega razmerja
—	Bratina Stane (pogojno za 3mesece)
2.	Javni opomin
—	Svetlin Jure
Delavski svet TO Rečica (11. 1. 1983)
1.	Naknadno je potrdil spremembe nekaterih članov inventurnih komisij, katere je bilo zaradi opravičljivih razlogov nujno zamenjati.
2.	DS je obravnaval analizo izvajanja načrta ukrepov za manjšo porabo in varčevanje z gorivi za zadnje tromesečje leta 1982 kot tudi za celotno obdobje preteklega leta ter ugotovil, da so rezultati zadovoljivi, saj se je poraba plinskega olja proti letu 1981 zmanjšala od 21.467 litra na 18.043 litrov, poraba mazuta pa celo za 47,10 % (od 102.560 kilogramov na 54.250).
3.	Predelava stroja Schelling po inovacijskem predlogu tov. Ivana Skaliča je v teku. Čakamo še elemente iz uvoza, ki se nujno potrebujejo za predelavo stroja in jih ni mogoče kupiti na domačem trgu.
4.	Glede ureditve centralnega mazanja v oddelku lesnih oblog pa sta pripravljena dva predloga. Oba predloga se nanašata na uvoženo opremo, ki stane ca. 48.000 Asch. Na domačem tržišču ni proizvajalca za takšen sistem mazanja, zato ga je potrebno uvoziti.
5.	Sldep o obravnavanju proizvodne problematike se spremeni v toliko, da se proizvodna problematika obravnava na strokovnih kolegijih, na DS TO pa obvezno vsako tromesečje obenem z rezultati gospodarjenja.
6.	Sprejel je samoupravni sporazum o cenah lesnih ostankov za predelavo v celulozo in ugotavljanju deleža pri skupnem dohodku v Aero tovarni celuloze Medvode v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO, v poslovni odbor udeleženk pa izvolil Silvo Jeglič.
7.	Za delegata v skupščino KS Gorje je bil izvoljen Vinko Ambrožič, za delegata v KS Bled pa Branko Marolt iz DSSS.
8.	V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval opise novosistemiziranih delovnih nalog v oddelku SM in žagalnici ter spremembo opisa delovne naloge vodja obrata žaga in ukinitev delovne naloge vodenje skupine na hlodišču.
9.	V sprejem zborom delavcev je posredoval opise novosistemiziranih del in nalog, ki so bila v javni obravnavi.
10.	Pripombo na opis del in nalog »izdelovanje spojev SM oblog« DS ni upošteval ter se posreduje v sprejem zborom delavcev kot je bila posredovana v javno obravnavo.
11.	DS se je seznanil z gradivom tov. Skaliča, ki ga je naslovil na DS TO vendar smatra, da poseganje v predelavo stroja Koch, dokler je le-ta v garanciji, ni dovoljeno. Prav tako je navzoče seznanil z nabavnimi cenami strojne opreme za rekonstrukcijo oddelka SM. Obenem pa DS predlaga tov. Skaliču, da v kolikor pošilja gradivo, naslovljeno na DS TO in druge samoupravne organe v TO, napiše le-to bolj konkretno in v krajši obliki.
12.	DS je obširno obravnaval problematiko proizvodnje ter ugotovil, da je prvenstvena naloga vseh zaposlenih izboljšati kvaliteto izdelkov, kajti le s kvalitetnim delom si bomo zagotovili prodajo v izvozu kot tudi na domačem trgu.
V proizvodnji kot tudi v strokovnih službah naj se naredijo analize, kje se najpogosteje pojavljajo napake ter se o tem pogovorijo v svojih delovnih sredinah. O sprejetih ukrepih naj se poroča na naslednjem zasedanju DS. Prav tako je bil DS mišljenja, da bo potrebno sprejeti ukrepe za bolj gospodarno izkoriščanje delovnega časa.
13.	DS je bil seznanjen še z gradivom, ki je v javni obravnavi in se bo sprejemal na zborih delavcev, kot tudi s spremembami, ki so bile sprejete na zadnjem zasedanju DS DO (smernice za izdelavo plana, dodatek za gospodarno izkoriščanje delovnega časa).
14.	DS je bil seznanjen z ugotovitvami preventivnih pregledov požarne varnosti v obSni Radovljica, katere je opravil sekretariat za notranje zadeve občine. Ugotovljene pomanjkljivosti je treba takoj odpraviti (kajenje v prostorih, kjer to ni dovoljeno, založenost gasilskih aparatov, skladiščenje vnetljivih tekočin).
15.	Potrdil je prodajo naslednjih osnovnih sredstev, ki so bila izločena iz uporabe in se v naši proizvodnji ne bodo več rabila in sicer:
LIP BLED — TO Mojstrana se proda:
—	stroj za robno furniranje HOMAG II s pripadajočo opremo
—	stiskalnica Colombo s pripadajočo opremo ter
—	stroj za spajanje furnirja Kuper z el. motorjem.
Tovarni Lesna Slovenj Gradec, TO Pameče se proda
stroj za robno furniranje Homag I z el. motorjem.
—	za potrebe proizvodnje se potrdi nabava sledečih osnovnih sredstev:
—	potezni čelilnik Bratstvo in razni el. motorji kot rezerva.
16.	DS DO se predlaga, da v komisijo za VZD pri LIP Bled namesto Alojza Luskovca imenuje Lovra Legata.
17.	Parkiranje v nastrešnici pred skladiščem gotovih izdelkov ni dovoljeno, ker je prostor, razen pri vhodu, zaseden z raznimi proizvodnimi materiali in izdelki. Sneg in led, ki ostane od parkiranih avtomobilov ovirata nemoteno vožnjo viličarjev ter poškodbe izdelkov pri prevozu.
Delavski svet TO Rečica (27.1.1983)
1.	V času javne obravnave novosistemiziranih del in nalog v oddelku SM je bila posredovana pripomba Staneta Kobilce, ki pa je DS ni upošteval ter sprejel sklep, da se v sprejem zborom delavcev posredujejo opisi del in nalog v obliki, kot so bili posredovani v javno obravnavo.
2.	Pregledal je celotni inventurni elaborat ter ugotavlja, da so nastale razlike v mejah normativov, ki smo jih sprejeli ter so opravičljive. Viški se knjižijo na izredne dohodke, manjki pa na izredne izdatke.
Letne skupščine ZZB NOV
Na januarski seji predsedstva občinskega odbora ZZB NOV Radovljica so sprejeli akcijski program občinskega odbora in njegovih organov in se dogovorili o izvedbi priprav na sklic letnih skupščin krajevnih organizacij ZZB NOV in skupščine občinskega odbora ZZB NOV Radovljica. V sklop teh priprav sodi tudi ocena nalog, ki so si jih zadali v borčevski organizaciji v preteklem letu, predvsem na področju organizirane akcije za zgodovinopisje, torej za zbiranje podatkov o predvojnem revolucionarnem gibanju, NOB in povojni graditvi socializma.
Akcijski program občinske organizacije sloni na izhodiščih in sklepih volilnopro-gramske skupščine ter VI. skupščine ZZB NOV Slovenije in seveda tudi resolucijskih določil IX. kongresa ZZB NOV Jugoslavije. Prednostno načrtujejo naloge borcev pri izvajanju stabilizacijskih in varčevalnih ukrepov, preskrbe prebivalstva, v delovanju delegatskega sistema, uveljavljanju pravične socialne politike, reševanje odprtih vprašanj borcev, ohranjevanju in razvijanju revolucionarnih tradicij, zboljševanju položaja kmetov, zlasti pa pri utrjevanju samoupravljanja in demokratičnega ter humanega odnosa med ljudmi. Akcijski program občinskega odbora ima 15 konkretnih nalog, program predsedstva pa kar 44 nalog, ki jih bodo reševale tudi za to imenovane komisije in druga delovna telesa.
Na področju zgodovinopisja so se mnenja in ocene nekoliko razlikovala od dejanskega stanja, ki je vsekakor boljše kot je bilo prvotno ocenjeno. Z zgodovinopisjem se v zadnjih letih zelo uspešno ukvarjajo kustos Gorenjskega muzeja Kranj, zadolžen za obdelavo območja radovljiške občine, delno kustos Muzejev radovljiške občine in zunanji sodelavec raziskovalec. Nekaj raziskovalnih nalog so opravili tudi študenti. Sredstva za to dejavnost namenja delno občinski odbor ZZB NOV in Kulturna skupnost Radovljica, ki sofinancira dejavnost Pokrajinskega odbora OF ter okrožnega odbora OF. V zadnjih treh letih je namenila za te naloge nekaj nad 262.000 din. Zgodovinopisju nameravajo tudi v bodoče posvetiti vso potrebno pozornost in nameniti dovolj denarja. Treba pa je povedati, da je na območju radovljiške občine že zdaj precej zbranega gradiva in objavljenih nekaj zelo kakovostnih publikacij.
Avtorji teh monografij in drugih literarnih zapisov iz obdobja NOB v tem delu Gorenjske so med drugimi znani slovenski pisatelji in doku-mentaristi kot Mile Pavlin, Tone Svetina, Ivan Jan, Miha Klinar, lani umrli Ivan Ribič, zraven pa še cela vrsta nepoklicnih sodelavcev.
Do sklica letnih skupščin v vseh 20 krajevnih organizacijah ZZB NOV bo predsedstvo oblikovalo tudi nekaj gradiva povzetega iz akcijskega programa in s podatki o delu predsedstva in drugih organov občinskega odbora. Skupščine naj bi se zvrstile od februarja do konca marca 1983. Razen razprav o delu ter o programih za leto 1983 bodo ponekod, kjer se bodo dogovorili, opravili kadrovske zamenjave v vodstvih krajevnih organizacij. Letna skupščina občinske organizacije ZZB NOV Radovljica pa bo predvidoma v začetku maja 1983.
Sklepi samoupravnih organov
3.	Potrdil je predlog komisije za popis osnovnih sredstev, da se osnovna sredstva, ki so popolnoma dotrajana in za naše potrebe neuporabna, odproda v staro železo.
4.	Strokovne službe (Lap Franca in Zdravka Knafliča) se zadolži, da skupno s sektorjem za AOP v DSSS uredijo šifrant nahajališč.
5.	Potrdil je odpis nekurantnega blaga, ki se nahaja v skladišču 02006 že več let. Delno gre za blago, ki se je poškodovano vrnilo z gradbišč, delno pa za neustrezno luženo in nekompletno blago brez okovja.
6.	Glede težav zaradi neurejenosti skladišč reproma-teriala (furnir, iverice, ultrales, embalaža) se zadolži strokovne službe TO, da ta problem poskušajo rešiti.
7.	Za ureditev poslovanja z drobnim inventarjem v TO se zadolži Alojza Luskovca, Janjo Sinkovič in Andreja Lukana.
8.	Ob najmanjši zalogi hlodovine je ponovno ugotoviti dejansko stanje.
9.	Sprejel je SS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Radovljica za leto 1983 v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil predsednika DS TO Franca Colja.
10.	Sprejel je SS o zaposlovanju med članicami SOZD GLG v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil Zdravka Knafliča.
11.	Prepovedal je vsakršno prodajo odpadkov, ki so sposobni za predelavo v sekance, bodisi za naše delavce, kakor tudi za ostale občane. Izpod žagalnice se odvažajo samo odpadki, ki niso sposobni za sekance. Za vsak odvoz je treba imeti račun ali oddajnico. Za realizacijo sklepa je odgovoren obratovodja žage.
12.	Za manipulacijo izdelkov v skladišču vrat je potrdil nabavo enega ročnega hidravličnega vozička.
13.	Za obračun OD v B grupi je za mesec januar in februar 1983 potrdil konstanto v višini 15 %, vendar s konstanto izračunan % za OD B grupe ne sme biti bistveno večji od povprečnega % A grupe.
Delavski svet TO Podnart (28. 1. 1983)
1.	Normativi za narez ostrešij in ostalih posebnih na-rezov niso pripravljeni;
2.	Pomanjkljivosti, ugotovljene pri preventivnem pregledu požarnovarnostnih naprav v TO so v pretežni večini odpravljene;
3.	Stroji, naprave in priprave so ustrezno uskladiščeni in zavarovani na obratu Lancovo. Prav tako se ob priliki odpelje na Lancovo trak, ki je uskladiščen v prostoru pod žagalnico;
4.	Obravnaval je inventurni elaborat komisije za popis hlodovine, žaganega lesa in izdelkov, komisije za popis potrošnega materiala, komisije za popis OS in komisije za popis gotovine in vrednotnic in sprejel sklep, da se inventurni viški knjižijo na izredne prihodke in inventurni manjki na izredne izdatke;
5.	Vodja priprave dela je pripravil normative za dela pri izdelavi regalov in čeljenje oblog. N ormativi so pripravljeni na osnovi izkustvenih podatkov in meritev. DS je potrdil začasne normative za dela pri izdelavi regalov in čeljenje oblog normalnih dolžin. Normativ za dela skobljanje desk in skobljanje letev ostane nespremenjen, ker so bili delegati mnenja, da je preoster. Do prihodnje
seje se za ta dela pripravi poročilo z vsemi podatki in pa normativ za izdelavo kratic;
6.	Potrdil je konstanto 15 % za obračun osebnega dohodka v B grupi za mesec januar-februar; s konstanto izračunan % za OD B grupe TO ne sme biti bistveno večji od povprečnega % A grupe;
7.	Posredoval je v 15-dnevno javno obravnavo spremembe opisov nalog:
—	vodenje vzdrževanja in investicij
—	vodenje protipožarnih in varnostnih del
—	protipožarna in varnostna dela
8.	Potrdil je samoupravni sporazum o zaposlovanju GLG, s katerim bomo skupno in enotno reševali vprašanja zaposlovanja delavcev v najširšem pomenu skladno s sprejetimi načrti zaposlovanja, ki imajo svojo osnovo v srednje in dolgoročnih načrtih zaposlovanja. Za podpis navedenega samoupravnega sporazuma je pooblaščen Zdravko Knaflič;
9.	Sprejel je samoupravni sporazum občinske skupnosti za zaposlovanje, s katerim udeleženci opredeljujejo politiko zaposlovanja v letu 1983 ter usklajujejo svoje potrebe po delavcih z dejanskimi in dohodkovnimi možnostmi. Za podpis navedenega samoupravnega sporazuma je pooblaščen Franc Globočnik;
10.	Sprejel je samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske energetske skupnosti, ki naj bi ugotavljala in usklajevala skupne potrebe po energiji, sprejemala planske akte in programe razvoja graditve distribucijskih objektov in skladišč energetskih virov, sprejemala programe racionalnega ravnanja z energijo ter določala način in vrstni red omejevanja dobav energije in oblikovala smernice za delo delegatov v republiški energetski skupnosti. Za podpis navedenega samoupravnega sporazuma je pooblaščen Franc Globočnik;
11.	Iz sredstev minimalne amortizacije se nabavi kombi za prevoz delavcev na delo.
Delavski svet DSSS (28. 1. 1983)
1.	Obravnaval in potrdil je inventurni elaborat za leto 1982.
2.	Ugotovil je, da na spremembe opisov nalog v prodajnem in splošnem sektorju v času javne obravnave ni bilo pripomb, zato je le-te predlagal v sprejem zborom delavcev v DSSS.
3.	Na osnovi sprejetaga pravilnika o urejanju družbene prehrane in delovanju obratov družbene prehrane v DO LIP Bled je imenoval odbor za obrat družbene prehrane.
4.	Sprejel je samoupravni sporazum
—	o zaposlovanju SOZD GLG Bled
—	o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Radovljica za leto 1983
—	o ustanovitvi medobčinske energetske skupnosti
5.	Potrdil je konstanto 15% za obračun OD v B grupi za mesec januar in februar 1983
6.	Obravnaval je predlog spremembe oz. dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje ČD in delitvi sredstev za OD v poglavju z vsebino OD pripravnikov, nagrade vajence, študentov in dijakov (52. člen) in le-to posredoval v javno obravnavo.
7.	Obravnaval je predlog za korekcijo plana za trgovskega predstavnika za Dalmacijo in ga po obrazložitvi sprejel.
-------------------------------------^
LIP, lesna industrija Bled
RAZPISUJE
RAZPISUJE
za šolsko leto 1983/1984 naslednje štipendije:
za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica
—	lesar ( strojni mizar)	2
—	lesar širokega profila (stavbni mizar)	2
—	obdelovalec lesa ( lesarski delavec)	2
—	vzdrževalec strojev (strojni mehanik)	2
za TO Rečica
—	lesar	2
—	lesar širokega profila	2
—	vzdrževalec strojev	1
za TO Mojstrana
—	lesar	1
—	lesar širokega profila	1
—	obdelovalec lesa	1
za TO Podnart
—	lesar	1
—	lesar širokega profila	1
—	obdelovalec lesa	1
za DSSS
—	dipl. inž. strojništva	1
—	dipl. inž. lesarstva	1
Prijave na obrazcu DZS 8,40 in zaključno spričevalo sprejema splošni sektor LIP Bled do 30. 6. 1983.
\________.___________________________________________________y
Manj denarja
za samoupravne interesne skupnosti
Na zbirnih računih domala vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občini se je v letu 1982 zbralo iz bruto osebnih dohodkov zaposlenih, namenjenih v dogovorjeni prispevni stopnji, znatno manj kot so se dogovorili. V letu 1982 vse interesne skupnosti izkazujejo skupaj kar za 11,363.000 din primanjkljaja. Doslej je bilo vsako leto na računih SIS vedno le precej
presežkov, ki so se potem poračunali za naslednje leto z zmanjšano prispevno stopnjo, letos pa bo manjko vplival tudi na oblikovanje bistveno zmanjšanih nominalnih zneskov za programe vseh SIS, ki bodo smeli biti višji le 11,4 % v primerjavi z lanskoletno realizacijo. Letos imajo prednost zdravstvo in izobraževanje, ki sta tudi sicer daleč največja porabnika sredstev za skupno porabo.
Varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva
Zakon o naravni in kulturni dediščini vsebuje tudi navodila, kako ravnamo z dokumentarnim gradivom, katero seže v čas od 9.5.1945. leta oziroma prvo leto po vojni do leta 1948. Vse to gradivo morajo vse družbene pravne osebe in društva izročiti arhivu, ker ima takšno gradivo lastnosti arhivskega gradiva.
Zanimivo in dokaj pomembno je vprašanje varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva v primeru vojne. To so izredne dane okoliščine, v katerih naj bi se vsakdo zavedal, da bo znal zavarovati gradivo pred morebitno škodo.
Delavci iz arhiva Ljubljane so nam posebej predstavili dela in naloge arhivov. Le-te
so v službi varstva kulturne dediščine. Tako arhiv ne more poznati posamezna področja poslovanja, določati roke hrambe dokumentarnega gradiva. Lani je Zgodovinski arhiv Ljubljana pripravil splošna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, nastalega po delovnih organizacijah in društvih.
Za dokumentirano gradivo, ki ni navedeno v teh pojasnilih določajo roke hrambe imetniki sami. Osnovo odbiranja gradiva pa daje pravilnik oz. poslovnik o arhiviranju, ki ga mora vsaka delovna organizacija imeti in po njem posluje za to usposobljen delavec.
Zakon o evidencah na področju dela govori, da ima delovna organizacija dolžnost trajno ohraniti podatke o delavcu do dne, ko mu preneha delovno razmerje in se zanj ne vodi več evidenca o zaposlitvi.
Iz področja računovodstva in knjigovodstva je najkrajši predpisani rok hranjenja dve leti. Ta čas se hranijo periodični obračuni, prodajni ter kontrolni bloki in razni pomožni obrazci.
Listine, ki so v zvezi s plačilnim prometom, hranijo službe družbenega knjigovodstva, banke in pošte, to pa najmanj tri leta. Knjigovodske listine, ki so podlaga za knjiženje, se hranijo najmanj pet let, poslovne knjige pa 10 let. Trajno pa se hranijo zaključni računi in končni obračuni osebnih dohodkov delavcev.
Udeleženci seminarja smo prejeli hkrati z drugim gradivom tudi roke hrambe (v splošnem) o razni dokumentaciji, ki nam bo v veliko pomoč pri odbiranju dokumentarnega gradiva. To naj bi bil le pripomoček ali okvir, po katerem bi morala vsaka delovna organizacija shranjevati dokumente, ki izpričujejo naše preteklo poslovanje in delo.
Vesna
DELEŽ TURIZMA
IN GOSTINSTVA V NAŠI
OBČINI
Čeprav prevladuje mnenje, da je turistična dejavnost manj pomembna kot druge gospodarske zvrsti, pa ravno podatek iz radovljiške občine negira takšne nazore. To je pokazala tudi akcijska konferenca ZK o razvoju turističnega gospodarstva v naši občini. Statistični podatki namreč povedo, da je bilo na primer v letu 1981 ustvarjenega dohodka od celotnega gospodarstva kar 7 % iz turističnih in gostinskih virov. Pri tem pa je potrebno povedati, da je v tej panogi zaposleno le dobrih 9 odstotkov vseh zaposlenih v občini.
PESTROST DRUŠTVENE INTERESNE
DEJAVNOSTI	j
V naši občini je zelo pestra društvena interesna dejavnost, kar lepo ponazarjajo podatki koordinacijskega odbora za društva pri OK SZDL Radovljica. Konec lanskega leta je namreč delovalo na območju občine že 203 društev in organizacij s sedežem v krajevnih skupnosti in 9 društev, ki imajo medobčinski ali republiški značaj. Štiri petine vseh društev se povezuje v občinske zveze in združenja, nekaj pa še vedno nima osrednjih zvez. Največ je kulturnih in športnih društev, nato planinskih in gasilskih. Večidel vsa društva delujejo na ljubiteljski — amaterski osnovi.
Še preizkušnja ...
Mehanizirano skladišče oblovine na Rečici je še v fazi preizkušanja. Treba je nastaviti pravilne mere za krojenje, ki bodo morale biti zadovoljive za potrošnika. Potrebni so še nekateri drugi popravki na liniji.
Trenutno sortira linija hlodovino iz zaloge TOZD Rečica, v drugi polovici februarja pa bodo začeli lupiti in krojiti svežo oblovino v lubju za potrebe kupcev po dogovoru.
Še zadnje Celjenje in oblovina potuje po vzdolžnem transporterju, kjer jo avtomatika po programu odmetuje v odgovarjajoče bokse
Sistem treh krožnih žag omogoča, da je hlodovina očeljena in razžagana na pravilne dolžine
Elektronsko upravljanje mehaniziranega skladišča oblovine; na tem mestu so tudi zabeležbe količin hlodovine, sortirane za LIP posebej

Na drugi komandni mizi (od koder je možno upravljati celotni sistem) se dajejo boksih6”1 komande za (elJenJe in krojenje oblovine ter sortacijo te po sortimih
Na prvi komandni mizi daje delavec komande za delovanje prečnega transporterja, vzdolžnega transporterja, stroja za lupljenje in transport oblovine skozi merilne naprave
Nakladanje oblovine na sprejemni transporter za razdelitev te in dodajanje na vzdolžni transporter, ki vodi do stroja za lupljenje in k merilnim napravam. V ozadju novi prostori za potrebe delavcev s priročno delavnico in lopa za viličarje	Tand
foto Ažman
Zakaj ne šole usmerjenega izobraževanja tudi v naši in jeseniški občini?
Na skupnem zasedanju koordinacijskih odborov občinskih konferenc SZDL Jesenice in Radovljica, ki je bilo v začetku februarja v Radovljici, je tekla beseda o usodi dosedanjih dislociranih oddelkov srednjih šol usmerjenega izobraževanja — srednje ekonomske šole Kranj pri Šolskem centru v Radovljici in o možnostih večjega vpisa učencev iz obeh občin v Gostinsko šolo na Bledu. Povsem razumljivo je, da so se člani obeh odborov za usmerjeno izo-
braževanje zoperstavili enostranskim zahtevam kranjskih srednješolskih predstavnikov, da se skoncentrirajo vse srednje šole v Kranju in ukinejo še tiste, ki obstojajo v Radovljici oz. na Jesenicah. Kot kaže bo podobno stališče kot je naše prevladalo tudi v republiški izobraževalni skupnosti in da bo srednja ekonomska šola vendarle ostala kjer je sedaj v Radovljici, kar bo zlasti ugodno za učence iz bolj oddaljenih krajev obeh občin.
Kultura in blejski turizem
V	času od leta 1961 do 1966 so kulturno življenje na Bledu popestrile likovne razstave. Prirejala jih je likovna skupina Svéta svobod in prosvetnih društev Radovljica. Prostor so našli v avli Festivalne dvorane. Posebnost teh razstav je bila v tem, ker so se tedaj na Bledu pojavljali vsi pomembni slikarji, grafiki in drugi ustvarjalci.
Najprej je razstavljal France Godec s kiparko Hafnerjevo, nato Rudi Simčič, Olaf Globočnik, Lojze Spacal, Ive Šubic, Vladimir Makuc, Stojan Batič, Janez Bernik, Rudi Kotnik naslednje leto pa Ferdo Mayer, France Slana, Marij Pregelj, Drago Tršar, Gojmir Kos, Boris Kalin in Karlo Hegedušič. Skupaj je bilo v tem času 48 razstav. Do leta 1971 so potem zaprli vrata dvorane.
V	tem času je bil tudi kongres Pen klubov. Tedaj se je zbral na Bledu vrh svetovnih pisateljev in pesnikov. Predsedoval jim je Arthur Miller, med našimi jugoslovanskimi pisatelji pa smo tedaj lahko pozdravili Iva Andrica. Zal pa se zapiski iz tega kongresa niso ohranili.
Leta 1978 je ponovno oživela Festivalna dvorana, Kulturna skupnost iz Radovljice je namenila denar za poletne prireditve. Tu so razstavljali slikarji:	Jaka Torkar, Boni
Ceh, Jože Ciuha, Bogdan Borčič in drugi. Tudi Tone Svetina je s svojstvenimi deli krasil avlo Festivalne dvorane. V hotelu Toplice so bile tudi kvalitetne razstave slikarjev: Bernika, Adamiča, Jemca, Debenjaka, Mušiča, Richterja in drugih.
V zadnjih dveh letih opažamo, da se takšne razstave opuščajo. Vsekakor pa manjka strokovno vodstvo za ogled slikarskih del. Le tako bi turisti in obiskovalci Bleda dela tudi kupovali.
Folklorne prireditve so v zadnjem času nekoliko kvalitetnejše, gostovali so vrhunski ansambli in tudi gledalcev je bilo kar veliko število.
Poleg omenjenih stalnih tradicionalnih prireditev pa moramo še omeniti kongrese, sestanke in razne posvete. Med najbolj značilnimi so vsakoletna pomladanska srečanja pisateljev Pen klubov, katerega so se lani udeležili tudi kitajski književniki. To je
Kmečka ohcet, Bled 1978
leta 1977 do današnjih dni pa pomeni kmečka ohcet eno osrednjih prireditev v tem kraju.
Iz vsega zbranega gradiva lahko ugotavljamo, da se kultura in blejski turizem povezujeta. V preteklosti je bilo
fremalo povezovanja in sode-ovanja med ljudmi, morda bo v prihodnosti kulturno življenje v turističnem utripu bolj zaživelo.
Benedik Božo
Deteljica, ki je nekoč krasila blejski park
Za vezane dinarske vloge znova povišane
obrestne mere
Vrsto let obresti na vezane vloge niso sledile odstotkom inflacije v našem gospodarstvu, zato tudi ni bilo čudno, da so se ljudje vse manj odločali puščati denar v banki na daljšo dobo. V letu 1982 so banke dvakrat povečale obrestno mero za vezane hranilne vloge. Odziv varčevalcev na marčevsko povišanje obrestnih mer je bil skromen. Izredno pa je občane pritegnilo k vezavi dinarskih in deviznih sredstev oktobrsko povišanje obrestnih mer. Da bi še bolj sledili dejanski vrednosti dinarja se je Združenje bank Jugoslavije odločilo, da s 1. februarjem ponovno poviša obrestne mere za dinarske hranilne vloge. Za dinarsko vlogo, vezano nad 12 mesecev, vam bodo po novem obračunali 18-odstotne obresti, za vlogo vezano nad 24 mesecev 23-odstotne obresti in za vlogo, vezano nad 36 mesecev 28-odstotne obresti. Za vezane devizne hranilne vloge veljajo obrestne mere:
Za vezavo nad 12 mesecev 9-odstotne obresti, za nad 24 mesecev 11-odstotne obresti in za vlogo nad 36 mesecev 12,5-odstotne obresti. To, da pridete z navadne na nepreklicno vezano vlogo, lahko uredite kjerkoli, pri vseh okencih Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Na vezano vlogo lahko prenesete kakršenkoli znesek, lahko ce-
Vsem varčevalcem, ki imajo pri Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske že sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, bodo avtomatično povišali obrestne mere.
Pa še to:
Varčevalci, ki imajo že sklenjeno pogodbo o vezavi sred-
loten, lahko le del. Lahko s tekočega računa, žiro računa ali s hranilne knjižice. Obresti vam bodo v banki pripisali ob koncu leta, lahko jih dvigate ali pa jih pustite na knjižici in obrestovale se vam bodo po tako visoki obrestni meri, kot je določeno za to vezano vlogo.
Naj ponovimo še enkrat: obresti za vezane dinarske in devizne hranilne vloge
štev, imajo možnost, da spremenijo pogodbo o vezavi s krajše na daljšo dobo vezave, za kar pa morajo skleniti novo pogodbo.
Ljubljanska
banka
vezane nad	dinarske	devizne
12 mesecev	18%	9%
24 mesecev	23%	11 %
36 mesecev	28%	12,5%
Planšarski muzej v Stari Fužini bo potrebno obnoviti
O likovnih razstavah bi bilo potrebno dodati le še to, da je posebno vnemo pokazal domači akademski slikar prof. Janez Ravnik. Prav njemu se lahko zahvalimo za predstavitev te vrste umetnosti.
V letu 1968 se je na Bledu odigral lutkarski festival, na katerem so sodelovali izbrani ansambli iz Bolgarije, CSSR, Romunije, Madžarske in iz naše domovine. Tedaj je nastopila tudi znana Dubravka Tomšič, nastopila sta slovenski oktet in oktet Gallus.
Leto 1971 je bilo še posebej pomembno, kajti tedaj so začeli z obnavljanjem blejskega otoka. V tistem času je bil tudi prvi koncert na otoku, kajti tu je izreden ambient za orglarske in komorne koncerte. Ti koncerti so se nadaljevali vse do današnjih dni posebej v poletni sezoni. Leta 1975 je na otoku nastopila prvič domačinka operna pevka Olga Gracelj. V zadnjih letih nastopajo tu tudi pevski zbori iz Radovljice, Krope, Zasipa, potem orglar Hubert Bergant, ki je zelo uspešen umetnik na svojem področju.
Z otvoritvijo Vile Bled pa se nam ponuja pestrejši kulturni program, kot si ga je zamislil Zoran Kržišnik iz Ljubljane. V Vili so priredili grafične razstave, v stranskem garažnem poslopju pa so postavili več ateljejev, kamor naj bi vabili domače in tuje umetnike. Po tej zamisli naj bi bilo mesto Bled središče umetnikov iz širših in ožjih krajev. Bodisi zaradi finančnih težav ali premajhnega sodelovanja so se vrata Vile zaprla v letu 1973.
manifestacija ozkega in vrhunskega kroga pisateljev, pesnikov in kulturnih delavcev.
Poleg likovnih razstav sta bili dvakrat na Bledu tudi etnografski razstavi ter prikazovanje našega človeka med NOB. Leta 1965 so prikazali gorenjsko domačo obrt in spominsko razstavo o letu 1945.
Na Bledu so bili od leta 1967 do 1972 TV Festivali, kasneje so jih pod nazivom Slovenska popevka prenesli v Ljubljano. Poleg jazz-festivalov je bil leta 1974 15. mednarodni Ex-libris kongres. V zadnjih treh letih so bili orglarski koncerti v blejski župni cerkvi, vsi so bili zelo kvalitetni in tudi gledalci so se zbrali v velikem številu.
Blejski turistični in kulturni delavci so pripravili tudi razstavo na prostem.
Domačin Slavko Oblak, ki je precej ugleden umetnik, je svoje plastike razstavljal po blejskih parkih. Pisatelj Tone Svetina svoja umetniška dela razstavlja pred domačo hišo na Mlinem. Škoda je le, da razstavni prostor ni primeren, saj si ga mnogi ne morejo ogledati, ker ni v središču mesta. Nikakor ne smemo pozabiti na prireditev — kmečko ohcet, ki sloni na izvirnih zapiskih naše etnografinje Tončke Maroltove. To je gotovo ohranjanje kulturne tradicije, bodisi v oblekah, plesih in drugih kmečkih navadah.
Zamisel za ohcet se je porodila že leta 1953, tedaj so jo organizirali trikrat. Potem so turistični delavci ugotavljali, da ta prireditev ni primerna za Bled kot turistični kraj. Od
Muzej planšarstva in sirarstva, pravzaprav stalna zbirka, ki jo je postavil Gorenjski muzej iz Kranja že pred 12 leti, je že močno potreben obnove stavbe in vseh notranjih prostorov stare sirarne pa tudi dopolnitve zbirke. O tem je tekla beseda v začetku februarja v Bohinju med predstavniki vseh bohinjskih krajevnih skupnosti, turističnih društev, Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas, Kulturne skupnosti Radovljica, Muzejev radovljiške občine in Gorenjskega muzeja
POJDI ZA VETROM
Pojdi za vetrom in krila razpni v temi in podnevi piovi z njim v ladjici z belimi jadri, pa pentljico rdečo za srečo vzemi. Kruha si v culo zavij!
Vsem vpij, da si srečen, ker znaš leteti in si mnogo več želeti kot spodaj mlačne mravlje, ki se pehajo z ličinkami vred. Zapuščaš svet pod sabo in se preseliš k vetru, ki pozna svet med bela jadra razpet, na rdečo pentljico pripet...
Vesna
iz Kranja. Dogovorili so se, da bodo izdelali muzejski izvedenci načrt obnove objekta in zbirke ter pripravili finančni načrt, v katerem bodo zajeli deleže vseh zainteresiranih strani.
Program ljubiteljske kulture, ki ga izvajajo sekcije in društva samostojno ali v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica je bil navzlic znanim težavam z omejevanjem denarnih možnosti za to zvrst družbene porabe, v celoti realiziran. Niso uspeli uresničiti načrta sodelovanja in izmenjav kulturnih gostovanj s pobratenimi občinami Brus, Svilajnac in Buje. Tudi sodelovanja z društvom naših delavcev BLED iz Essna v ZR Nemčiji jim ni uspelo lani uresničiti. Kljub temu pa
Za ilustracijo podatek, da je v letu 1982 obiskalo muzej v Stari Fužini 1.038 obiskovalcev od teh 560 odraslih in 478 mladine. Muzej je odprt le v mesecu juliju in avgustu, zato obisk ni takšen kot bi moral biti. Morda pa bo obnovljeni muzej z urejenim statusom bolj privlačen? To bomo videli prihodnje leto, ko naj bi bila vsa dela opravljena.
je bilo v lanskem letu izvedenih kar 1076 raznih prireditev in akcij, kar je dejansko več kot predlanskim in kot je bilo programirano.
Ob tem je treba poudariti izjemno požrtvovalnost in odrekanje vseh amaterskih kulturnih delavcev, ki so pri vseh znanih omejitvah goriva za vozila, večidel na lastne stroške uporabljali za prevoze lastne avtomobile. Upati je, da bo v bodoče tudi za kulturo več razumevanja od strani tistih, ki odločajo komu pripada več goriva za avtomobile?
Ljubiteljska kultura ima še vedno veliko privržencev
Letna konferenca IGO Tomaž Godec Boh. Bistrica
Konference, ki je bila 29. januarja 1983, so se poleg članov udeležili: tov. Potočnik, predstavnik Občinske gasilske zveze, tov. Strgar, predsednik KK SZDL Boh. Bistrica, Janez Stare (po pooblastilu direktorja TO), Janez Žitnik, poveljnik štaba CZ TO, od vabljenih vodij oddelkov in obra-tovodij se je vabilu odzval le vodja obrata pohištvo, Lado Cesar. Kje je zavest ostalih, ki so prejeli vabila, pa enkrat letno ne morejo posvetiti nekaj prostih minut gasilstvu? To se sprašujemo že vrsto let, pa na vprašanje ne najdemo odgovora!
Društvo je v preteklem letu izpolnilo vse obveznosti, ki smo si jih zadali s planom dela. Velik in lep uspeh je pridobitev novih šest članov, da smo s tem končno le malo pomladili naše vrste. To bo vnaprej stalna naloga, pri kateri bo morala pomagati mladinska organizacija naše TO.
Prošnja za nabavo nove motorne brizgalne Rosenbauer 1200 je bila na seji delavskega
Program za leto 1983
OO ZSMS TO Tomaž Godec
Boh. Bistrica
JANUAR:
—	zbor štipendistov v TO
—	športna tekmovanja:
—	organizacija športnih tekmovanj
—	sodelovanje z drugimi OO ZSMS v športu
FEBRUAR:
—	pohod na Stol
—	udeležba na seminarjih ( tekoče zadeve)
—	8. februar (sodelovanje ali udeležba na kulturnih prireditvah)
—	teden radovljiške občine:
—	športne igre
—	družabni večeri
MAREC:
—	8. marec, Dan žena — sodelovanje
—	sodelovanje z drugimi OO ZSMS — tekoče zadeve
—	izlet naše OO ZSMS
Koncert v Železnikih
Moški komorni zbor iz Zasipa je 8. februarja letos gostoval s samostojnim koncertom v Železnikih.
V lepo urejenem kulturnem domu se je zbralo polnoštevilno občinstvo, kar je bilo zares presenetljivo zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer.
Koncert je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku, obsegal je sedemnajst pesmi, gledalci so bili navdušeni nad ubranim petjem zasipških fantov.
Tistega večera so otvorili tudi slikarsko razstavo Janeza Hafnerja — mladega akademika iz Škofje Loke.
Vesna
APRIL:
—	natečaj za najboljša likovna in grafična dela na temo:
»Boj proti alkoholizmu, narkomaniji in cigaretam«
—	športna tekmovanja
—	dopisovanje v glasilo Mladinec
MAJ:
—	športna tekmovanja — dogovor z OO ZSMS v naši KS
—	sprejem pionirjev v OO ZSMS — možen ogled naše TO
—	razglasitev podelitev priznanj likovnih del na zgor. temo
JUNIJ:
—	zbori štipendistov v TO
—	športna tekmovanja v okviru TO
JULIJ:
—	športna tekmovanja v sodelovanju z drugimi OO ZSMS
AVGUST:
—	pohod po poteh Jeseni-ško-bohinjskega odreda
SEPTEMBER:
— seminar za sekretarje
m
E’ ednike na Pokljuki inska poletna politična šola
OKTOBER:
— dopisovanje v list Glasilo — izdelava propagandnega materiala za razne akcije
NOVEMBER:
- sodelovanje naše OO ZSMS ob Dnevu mrtvih — sodelovanje naše OO ZSMS ob 29. novembru Dnevu republike — športna tekmovanja
DECEMBER
—	športna tekmovanja
—	priprave ferenco
—	kadrovanje gasilcev
Srečanje s pesniki in pisatelji začetniki v Škofji Loki
sveta TO pozitivno rešena; zadovoljni smo, da bomo dobili novo brizgalno, saj sta stari dve že precej dotrajani.
Ker v lanskem letu ni bilo na voljo dovolj sredstev za nabavo orodnega avtomobila TAM 5500/G, bomo to skušali doseči letos, saj bi bila nabava le-tega za naše društvo zelo primerna.
Za dolgoletno delo v gasilstvu sta prejela diplomi in znački Franc Mencinger, st. (za 30-letno delo) in Jože Hudnik (za 20-letno delo). Naše IGD pa je podelilo posebni pohvali za vestno udeležbo na vseh vajah v preteklem letu Jožetu Staretu in Branku Ravniku.
Na konferenci smo še sklenili, da še naprej preprečujemo kajenje na mestih, kjer to ni dovoljeno, da gasilski aparati ne bi bili založeni. Odločili smo tudi, da člani, ki še nimajo izpita za naziv »izprašani gasilec«, le-tega opravijo letos. Tečaj bo organiziralo gasilsko društvo Boh. Bistrica.
M. D.
7.	februarja letos so delavci Zveze kulturnih organizacij Škofja Loka v prostorih knjižnice Ivan Tavčar v Škofji Loki priredili literarni večer poezije in proze pesnikov in pisateljev
začetnikov iz gorenjskih občin. Njihove prispevke so predstavili člani Prešernovega gledališča iz Kranja, Linhartovega odra iz Radovljice in Loškega odra Škofja Loka.
Večer pesmi in plesov
V nedeljo, 23. januarja letos so v krajevni skupnosti Ribno gostovali člani prosvetnega društva »Anton Umek-Okiš-ki« iz Boštanja. Krajani Rib-nega so pobrateni z boštjan-skimi krajani in že nekaj let uspešno sodelujejo na kulturnem področju.
Tistega nedeljskega večera so se nam predstavili s folklorno skupino, domačimi godci in dekliški kvartet nam je zapel nekaj pesmi ob spremljavi citer.
22.	januarja so se predstavili tudi gledalcem KS na Bohinjski Beli, v nedeljo popoldne pa so gostovali v krajevni skupnosti Zgornje Gorje, kjer se v vedno večjem številu udeležujejo kulturnih nastopov in prireditev.
Takšnih večerov pesmi in plesov si želimo še vnaprej, z izmenjavo kulturnih prireditev se krepijo prijateljske vezi, peta in govorjena beseda pa potujeta po vsej naši domovini.
Vesna
Med ustvarjalci so predstavili dve pesmi naše delavke (DSSS) Jane Beravs in humoristično črtico Edija Stresa (TOZD Rečica). Ob spremljavi violine in kitare so recitatorji uspešno predstavili dela avtorjev začetnikov, ki so bili lani izbrani za najboljše in so se v oktobru predstavili v Grimščah na Bledu.
Po literarnem večeru so nam predstavili tretjo številko literarnega glasila Sejalec, ki
fa je Klub literatov pri Zvezi ulturnih organizacij Škofja Loka izdal v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Teden kulturnih večerov
Kot vsako leto so prizadevni delavci KPD KS Ribno tudi letos pred slovenskim kulturnim praznikom pripravili teden kulturnih večerov.
V Zadružnem domu v Rib-nem sta razstavljali lepljenke Alenka Arh in Diana Vidic, predstavili so se plesalci riben-ske folklorne skupine in pova-
Akcijska konferenca o turizmu v radovljiški občini
na volilno kon-
V hotelu Toplice na Bledu je bila 28. januarja akcijska konferenca ZKS o turističnem gospodarstvu v občini Radovljica. Zanjo so se pripravljali že več mesecev, posebna delovna skupina pa je pred dvemi meseci objavila tudi obširno in dokaj pregledno gradivo, ki je bilo v javni razpravi v osnovnih organizacijah ZKS s področja turizma, gostinstva, trgovine, kmetijstva in vseh DPO ter skupščinskih telesih. Udeležba na konferenci je bila po pričakovanju zelo številna, saj ni manjkalo domala nobenega, ki ne bi bil tako ali drugače vezan s turistično dejavnostjo v občini.
Morda so nekateri pričakovali od te konference več konkretnih pobud in predlogov za reševanje in odklanjanje obstoječih navzkrižij. Z razpravo pa bržkone naso bili vsi zadovoljni. Predvsem velja omeniti ugotovitev, da je bilo gradivo, pa tudi razprava potem, preveč obravnavana po »blejsko«, premalo pa se je spuščala v širšo občinsko problematiko. Osnovna pomanjkljivost, ki so jo izpostavili razpravljala je velika razdrobljenost turistično gostinskih delovnih organizacij po celi občini. Turizem ne zmore zadovoljivega kadra, kljub temu pa ne posveča dovolj pozornosti njegovemu izobraževanju. Premalo so izkoriščene hotelske in druge turistično gostinske zmogljivosti, prav tako pa tudi naravne lepote in druge danosti, ki odlikujejo vse kraje Gorenjske. Poseben problem je slaba preskrba s prehrambenimi in drugimi živ-ljenskimi potrebščinami, kar smo dovolj boleče občutili že lansko sezono. Nič manj preglavic ne delajo našim gostincem neživljenjski devizni predpisi, ki močno zavirajo poslovno sposobnost našega turizma in gostinstva. No, lahko bi naštevali še druge pomanjkljivosti tudi subjektivnega značaja, kot so slabo navdušenje mladih za tovrstne poklice, nezanimanje za oddajanje sob, nezanimanje za strokovno in splošno turistično usposabljanje, slaba organiziranost kulturne in športne ponudbe...
Kdo bo presekal gordijski vozel, da bomo spet prišli na zeleno turistično vejo? Morda bodo zaključki te konference, ki jih bo oblikovala na osnovi razprave ista delovna skupina, ki je pripravljala gradivo, le dali nekaj več impulsa vsem, ki jim je naš turizem pri srcu?
bilu se je odzvala Tončka Maroltova, znana kot ljubiteljica in gojiteljica slovenskih pesmi in plesov.
V soboto, 5. februarja 1983 smo imeli priložnost prisluhniti ubranemu petju moškega pevskega zbora iz Zasipa. Zbor je eden najkvalitetnejših zborov na Gorenjskem in to predvsem po zaslugi znanega zborovodje prof. Janeza Boleta. Program je odlično povezovala Anica Bajt, ki nam je v kratkih odlomkih iz pesmi predstavila vsako pesem posebej. Tako so nam zapeli sedemnajst pesmi, od uvodne Zdravice do poskočne Rezijanske. Žal gledalcev ni bilo veliko. Ostane nam upanje, da jih bo v prihodnje več in da bodo zasipški fantje še popestrili s svojimi ubranimi glasovi kulturne programe v KS Ribnem.	Vesna
Upokojile so se Vida Dobravec
je bila ena od tistih nekdanjih sodelavk, ki so takoj po končani vojni pričele z delom v lesni industriji - na našem takratnem obratu v Boh. Bistrici. Zaposlila se je v maju 1948. leta, v času intenzivne izgradnje, v času velikih delovnih naporov, v času, ko je domovina potrebovala za obnovo mnogo lesnih izdelkov in drugega materiala.
Sprva se je za nekaj časa zaposlila v žagi, predvsem na izmeri žaganega lesa, pa tudi druga dela je bilo večkrat potrebno opravljati. Dela je bila navajena že od otroških let, ko je morala zaradi številne družine zgodaj poprijeti za delo. Nato se je zaposlila pri izdelavi zabojev, sledi delo pri izdelavi opažnih plošč in nazadnje v obratu pohištvo. V pokoj je odšla po več kot 34 letih nepretrganega dela v našem kolektivu, septembra 1982.
Zofka Ortar
je pričela z delom v našem kolektivu meseca septembra 1951 leta, in sicer kot delavka pri izdelavi zabojev. Tam je ostala vse dokler ni bila za dalj časa razporejena na delih pri izdelavi lesne volne. Po ukinitvi proizvodnje lesne volne je pričela delati v obratu opažnih plošč, nazadnje pred upokojitvijo pa še v obratu pohištvo. Upokojena je bila oktobra 1982 leta, torej 31 let je opravljala dela lesne delavke. Delala je raznolika, po teži in sposobnostih, zahtevna dela. Ob vsem tem velja omeniti tudi pomembno dejstvo, da je njen delovni dan oz. odsotnost zaradi prometnih zvez trajala po 10 ur, mnogokrat pa še več. Kljub temu, da je imela možnosti zaposlitve bližje svojega doma oz. v kraju bivanja, našega kolektiva ni nikdar zapustila.
Vera Rozman
je prišla na delo v našo TO marca 1961. leta in je bila to praktično njena prva redna zaposlitev, saj je bila pred tem le kratek čas sezonsko zaposlena. Z delom je pričela takoj v obratu opažnih plošč in tam ostala vse do prezgodnje, nenadne upokojitve. Naše delovne vrste je zaradi težke nesreče morala zapustiti mnogo prezgodaj in sicer oktobra 1982, torej po več kot 21 letih nepretrganega dela.
Ob odnodu v pokoj želimo vsem skupaj in vsaki posebej še dolgo vrsto let srečnega, predvsem pa zdravega življenja. Vsem se prav lepo zahvaljujemo za delovne prispevke, ki so jih vložile za naš skupen dobrobit in razvoj.
mmm
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JANUAR 1983
delavcev
učencev v poki. šolah
TOZD Tomaž Godec
Boh. Bistrica	481	+	5
TOZD Rečica	314	+	1
TOZD Mojstrana	60	+	
TOZD Podnart	78		
TOZD Trgovina	25		
DSSS	81	+	10 pripravnikov
Skupaj	1039		
ZAPOSLILI SO SE:
Janez Škantar, 1941 — K, Zoran Jeglič, 1963 — NK, Milojka Tržački, 1963 — K
v TO Podnart
Jožef Kordiš, 1954 - K
ODŠLI IZ DO: iz TO Tomaž Godec
Matjaž Beznik, NK — JLA
IZ TO Rečica
Rudi Eržen, Ks — JLA
IZ TO Mojstrana
Janez Veber, K — JLA
IZ DSSS
Boris Malej, mag. — sporazumno
POROČILI SO SE:
Nada Šarec in Nedeljko Golič (TO Podnart)
RODILI SO SE:
Jožu in Anici Cvetek (TO Tomaž Godec) — sin
V slovo
V razmeroma zelo kratkem času smo delavci TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica izgubili tri nekdanje dolgoletne sodelavce, izgubili smo ljudi, ki so z nami vred s svojimi delovnimi uspehi mnogo prispevali k razvoju našega podjetja. To so bili ljudje, ki so se kmalu po končani zadnji vojni vključili v nemalokrat težko delo pri obnovi porušene domovine in kasneje pri razvoju našega in drugih lesnih obratov. Bili so to pridni, vestni in požrtvovalni ter tovariški delavci, navajeni dela že iz otroških let, zato so zmogli vse težave, ki jih je takrat in kasneje prinašalo delo. Ponosni so bili na svoje in skupne uspehe, za katere smo jim dolžni izreči vso zahvalo in priznanje.
Justina Komac
je prišla v naš kolektiv že meseca avgusta 1947 leta. Vse do svojega prihoda med nas je službovala pri zasebnikih, ki so ji nemalokrat rezali tanek kos kruha. Vendar je bila kljub temu zadovoljna, predvsem pa skromna, kar smo lahko videli tudi njeni sodelavci. V začetku je opravljala razna dela, kakor se je pač pokazala potreba, kasneje se je zaposlila pri izdelavi zabojev, nato pa pri izdelavi opažnih plošč vse do upokojitve decembra 1966. leta. Z delom je morala prenehati zaradi težke in hude bolezni, ki jo je pestila in mučila dolga leta življenja. Polnih 19 let dela je vložila v razvoj našega bohinjskega lesnega gospodarstva, oz. v razvoj naše TO.
Milka Arh
je med nas, med njene nekdanje sodelavce, v našo TO prišla aprila 1950 leta, ko je dokončno ugotovila, da delo na svojem domu, kateremu je posvetila preostali del svojega delovnega življenja ne prinaša toliko, kot je potrebno za življenje ljudi današnjega časa. Z delom je pričela pri izdelavi zabojev in tam ostala vse do prerazporeditve v obrat opažnih plošč, kjer je delala do novembra 1963, ko je odšla v pokoj. Razumeli smo se, ko je bila še aktivna med nami, razumeli smo se tudi kasneje na raznih medsebojnih srečanjih. Vedno jo je zanimal razvoj naše TO, naših uspehov se je vedno veselila.
Jakob Burja
je kot član mnogoštevilne družine že v rani mladosti moral poprijeti za delo, saj pri hiši ni bilo kruha za vse. S svojim delom je že pred zadnjo vojno pričel na žagi Boh. Bela. Tam je delal do pričetka vojne, ker ga je med vojno okupator zaposlil pri železnici. Potem se je zopet zaposlil na isti žagi vse do njene ukinitve. Nato je pričel z delom na obratu Soteska, od koder je tudi odšel v pokoj. Še ko je bil v pokoju ni mogel mirovati in je še nekaj let delal na obratu Soteska, saj je takrat primanjkovalo dobrih delavcev. Spočetka je z ozirom na potrebe opravljal različna dela, vendar je večino časa opravljal delo garterista. V Soteski pa je opravljal dela vodje izmene in opravljal nadzor nad mlini za lesno moko. Vse svoje življenje je posvetil delu v lesni industriji, po upokojitvi pa stalnemu opazovanju in zanimanju za razvoj le-te. To se je videlo tudi na zadnjem vsakoletnem srečanju upokojencev, ki se ga je udeležil. Z velikim zanimanjem je opazoval potek proizvodnje v TO Rečica in se čudil tako hitremu in velikemu napredku lesne industiaje.
Na seji uredniškega odbora glasila »GLG «, dne 3. 2. 1983 je izmed 157 prispelih rešitev novoletne nagradne križanke žreb odločil, da prejme:
1.	nagrado PANČUR Marjana, 64270 Jesenice, Tomšičeva 68
2.	nagrado MOČNIK Ivanka, 61215 Medvode, Aero, TOZD T ovama celuloze Medvode
3.	nagrado WEISSEISEN Alenka, 64000 Kranj, Zlato polje 12 c
4.	nagrado TOLAR Ferdo, LIP, lesno industrijsko podjetje Bled, 64260 Bled
5.	nagrado POGAČNIK Štefka, 64227Selca, Kališe 4
6.	nagrado OGRIN Slavko, 64264 Bohinjska Bistrica, Mencingerjeva 9
7.	nagrado KRAJNIK Francka, 64220 Škofja Loka, Gorenja vas, Rateče 1
8.	nagrado UŠENIČNIK Mojca, Gozdno gospodarstvo Kranj, 64000 Kranj
Pravilna rešitev križanke (vodoravno):
- KALOBSKI ROKOPIS, ILIRSKA. BISTRICA, BILI, IVO, MILLER, EMISIJA, POTISKI, RET, DA, MEDOC, NN, NIŠ, STARANJE, ETNA, DAH, TAEL, SANI, ICAO, ELIN, KING, FIČO, AJDA, AK, AE, DOBRO, RlZ, NONA, K, POTREBA, NOVARA, ATA, LASTOVO, BRA, DOLGINKA, OL, ASR, ONEUM, ILINDEN, VECKO, KAMELEONI, AL, TOVSEM
Francu Dolencu v slovo
Dne 13. 1. 1983 smo se poslednjič poslovili od zvestega sodelavca Franca Dolenca. Rojstni vasi Zg. Lipnica je ostal zvest vse življenje. Že v mladosti je gojil ljubezen do narave, zato mu je gozd s svojim bogastvom pomenil drugi dom. Občasno je opravljal različno delo v gozdu kot lovski čuvaj, pri vzdrževanju in popravilu gozdnih poti. Vedno je bil pripravljen pomagati sovaščanom, ki so iskali pomoč.
Bogat z delovnimi izkušnjami in vajen trdega dela je mnogo doprinesel pri izgradnji Zadružnega doma Lancovo. Kasneje se je zaposlil v našem podjetju in skupaj z ostalimi sodelavci pomagal pri razvoju lesne industrije. Vsako delo je opravljal sproščeno in z veseljem. Pri delu je bil neumoren in natančen. Nešteto kub. m žagovcev je vzorno založil in pripravil za razrez. Nikoli mu ni bilo žal prostega časa in naporov za napredek in boljše življenje nas vseh.
Ko se je poslovil od delovnega mesta, smo mu želeli, da bi mirno živel svoje skromno življenje. Ni miroval. Ponovno se je napotil v Jelovico in vzorno vzdrževal gozdna pota. Kladivo, s katerim je drobil kamenje je odmevalo v Prešernovki, Ledeni dolini, Bodlajki in drugod.
Poleg rednega dela si je zgradil skromni dom. Pretežka so bila bremena, ki jih je nosil. Z njim smo izgubili dobrega in iskrenega tovariša in prisrčnega sodelavca.
Izgubili smo revolucionarja
Zgodaj zjutraj 16. januarja letos je ugasnilo življenje dr. Vladimira Bakariča.
Izgubili smo velikega borca, ki je mnogo prispeval h graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Že kot srednješolec se je odločil za revolucionarno pot. Ustanovil je ilegalni komunistični krožek na zagrebškem vseučilišču. Ko pa je postal sekretar organizacije KPJ na vseučilišču, so ga oblasti neusmiljeno preganjale. 1937 je doktoriral v pravnih vedah. V tem letu se je srečal s tovarišem Titom in prenašal je marksistične poglede na svet med ljudi. Postal je v letu 1940 član politbiroja CK KPH. V začetku vojne je urejal Vjesnik, kot politični komisar glavnega štaba NOV in PO Hrvaške pa je doprinesel veliki delež k zmagi našega ljudstva nad fašističnim terorjem.
Po vojni je bil dosleden borec za utrditev samoupravljanja, kot eden glavnih državnih in političnih voditeljev v naši državi je še posebej poudarjal, da je potrebna enotnost marksistične teorije in prakse. Po Titovem vzoru se je zavzemal za enotnost naših narodov in narodnosti.
Njegovi prispevki sodijo v zakladnico marksističnih spoznanj. Vzor za prihodnje in današnje rodove so njegove besede: »Svet nima druge možnosti, kot da uveljavi samostojen razvoj narodov.«
Dr. Vladimira Bakariča ni več med nami, njegova dela pa bodo ostala kot trajna spodbuda za naše prihodnje ustvarjanje.
Vesna
ZAHVALA
Ob smrti dobre tete
Z očetom na lovu
Moj oče je lovec, zato grem z njim velikokrat na lov. Najraje grem takrat, kadar se odpočijeva v koči.
Zjutraj ob štirih sva se odpravila od doma. Pot do karavle je bila dolga, kaj šele do Lisca. Kar hitro nama je šlo. Vendar sem se po dolgi, kamniti poti upehala. Oče pa je kar tekel pred menoj, kakor da je skregan. Končno sva dospela h koči za Liscem. Tam sva malicala. Tudi odpočila sva se. Potem sva šla naprej. Mislila sem, da greva čakat malega petelina — ruševca. A šla sva gledat za srnjake. Kar dosti sva videla. Odpravila sva se nazaj v kočo. Bila je že noč. Ker sem bila utrujena, šem kmalu zaspala.
Zjutraj ob treh pa me je ati zbudil. Toplo sem se napravila. Takoj sva odšla. Hodila sva skozi ruševje. Ko sva se ustavila, sem zaspala. Ati me je zadelal s šotorskim krilom. Ko sem se zbudila, mi je rekel, da mi je lahko žal, da sem zaspala. Slišal in videl je petelina. Sprožil je kamen in petelin seje splašil.
Na poti nazaj sem hotela odtrgati avrikelj. Ati me je opozoril, da se ne sme trgati. Bila sem razočarana, a tak je red.
Ko sva dospela na Bistrico, naju je že čakalo toplo kosilo.
Sandra Stare, 6. a
OŠ dr. J. Mencinger
Boh. Bistrica
Dogodek na Gorjušah
Zbudilo me je lepo, sončno oktobrsko jutro. Drevesa, ki so že dobila jesensko barvo, so bila oblita s sončnimi žarki. Vse je kazalo, da bo zares lepa, sončna nedelja.
Mama je hitela pripravljati kosilo, ker nam je oče obljubil, da nas bo popoldne peljal na Gorjuše. Želeli smo obiskati strica, ki je bil tisto nedeljo z družino na Gorjušah.
Že sama vožnja po ovinkasti cesti in pogled, ki se je tu in tam odprl na bohinjsko dolino, sta bila zame zelo zanimiva.
Na Gorjušah je toplo sijalo popoldansko sonce. Nekaj časa smo sedeli pred stričevo hišico, nato pa smo odšli nabirat lešnike. Bili smo kar začudeni, ko je na nekaterih leskovih grmih kar viselo lešnikov. Ob cingljanju kravjih zvoncev nam je čas hitro mineval. Naenkrat nas sestra preseneti z začudenim klicem: »Ati, poglej, tamle bo krava povrgla telička! «
Oče je brez obotavljanja skočil z grma in stekel v vas povedat lastniku, kaj se dogaja. Ni minilo pet minut, že so se vsi vrnili in hiteli pomagati kravi, da je srečno povrgla telička. Gospodar je bil zelo hvaležen, saj kot je rekel, bi se bilo lahko to usodno končalo, če ne bi nihče prišel povedat.
Tako smo to nedeljsko popoldne zares koristno preživeli. Imeli smo občutek, da smo poleg izleta naredili tudi zelo koristno nedeljo.
FRANČIŠKE POLJANEC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu, uslužbencem in oskrbovancem Doma Petra Uzarja v Tržiču, kolektivu LIP Bled, Godbi na pihala iz Gorij za žalostinke in g. župniku Zupanu za lepo opravljen pogreb.
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v njenih najtežjih dneh in jo pospremili na zadnji poti.
Nečakinja Anica z družino
Bled, 5. februarja 1983
V eronika Markelj, 6. a
OŠ dr. J. Mencinger Boh. Bistrica
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Andrej Trojar, Branko Urh, Anton Noč, Franc Globočnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.