145. številka. Ljubljana, četrtek 28. junija. X. leto, 1877. SLOVEN Iihaja vaak dan. t? -/totnai ponedeljke m dnnve po praznicih, ter po poŠt! prajeflMB Wk nv»;ro-ot;er«ku dežele zu eelo leto 16 gI0 kr., po po »ti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne potJt-vrato G kr., de ao oznanilo enkrat tiska, 6 kr., co no dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj M isvole trankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc KoImanovej hiši St. 3 „gledaliftka stolna". Opra 7 ni it vo, na katero naj *e ^ia^ovolljo pošiljati naročnine, roklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći. je v „Narodni tiskarni" r Koluianovej h i AL Rojaki! Po preteku Gletne dobe je po ustavi za vojvodino Kranjsko deželni zbor razpuščen in novo volitve poslancev imajo biti 7. in 10. dne meseca malega srpana (julija) tako, da kmetske občine vseh okrajev Kranjskih volijo svojih IG poslancev 7. dne, mesta in trgi pa svojih 8 poslancev 10. dne malega srpana. — „Veliki posestniki" imajo volitev svojih 10 poslancev 14. dne omenjenega meseca. Kako nadležne so posebno kmetskim gospodarjem volitve o tem času, to čutimo vsi: na to so opomnili tudi naši državni poslanci ministra, in to kaže uže samo ime srpan, ki ga ima v našem jeziku mesec julij. Po takem bo tedaj kmetskim našim gospodarjem treba o neugodnem času hiteti na volišče. Ali časniki naši so Vam, kakor pri vseh poprejšnjih volitvah, tudi zdaj jasno dokazali neizmerno imenitnost teh volitev, od katerih so odvisne najvažnejše, najsvetejše stvari, ker pri njih gre za srečo, blagostanje in čast ne samo jednega ali druzega človeka, temuč celih občin in vse dežele. Zato pravega domoljuba ne sme ovirati noben letni čas, nobeno drugo opravilo, da zadostuje svojej državljanskej dolžnosti, kadar mu doide klic k volitvi. Se prav posebno važnost sedanjih volitev pa dokazuje nenavadno silovito delovanje nasprotne nam stranke, znane pod imenom „nemških liberalcev", da bi ljudi svojega mišljenja vrinila v zbor in uničila dosedanjo narodno večino. V ta cilj in konec — kakor spričujejo pisarijo v njihovih nemških časnikih in v posebnih listkih, katere v slovenskem jeziku pod naslovom „Kmetje" in „Razgovor župana Boštjana in župana Mihata o desetletnem ravnanji narodne večine" po deželi trosijo po svojih pomagačih pa še z besedo podpirati dajejo — nij jim nobeno sredstvo pregrdo, nobena nakana ne preumazana, da ne bi natolcevali in obrekovaii narodnih rodoljubov ter z lažmi in zvijačami zaupanja ljudstva do mož naše narodne večine ne podkopavali. Misle, da priprostoga človeka, ki nič ne bere in zato nič pravega ne ve, za najbolj občutljivo žilico zgrabijo in najgotovejše na svojo stran dobijo, ako mu kažejo, kako zapravljajo narodni poslanci deželno premoženje, s tem pa davkovska bremena ljudstvu množijo, zato večjidel vse pušice nasprotnega nam tabora lete na to, da narodno večino bivšega zbora obrekujejo zarad slabega gospodarstva. Slovenski naši časniki so po številkah do pičice iz zborovih pred svetom ležečih obravnav uže dokazali, da vse to je laž, in da, če so se deželni stroški sonitertje v preteklih letih res pomnožili, so narodni poslanci tako malo krivi, kakor nij kriv gospodar, če so se stroški njegovi pomnožili zato, ker je moral marsikaj v svojem pohištvu predelati, pota do polja popraviti, več poslov za delo imeti, obleko rodovini svojej dražje kupovati, otroke v šolo pošiljati, itd. Tako se tudi deželni zbor nikakor nij mogel ubraniti večjih stroškov na marsikaterej strani zadnja leta, ko se je število ubozih bolnikov in blaznih (norih) pomnožilo, lenuhov čedalje več moralo po odgonu (šubu) prevaževati, za žandarmerijo deželi več stroškov nakladati, Btarih cest popravljati in novih napravljati, po vladnih predpisih stroške za šolstvo množiti in tacega več. Vse to so časniki naši temeljito dokazali odkrivši la/.i, ki jih nasprotniki naši v svojih listih po svetu trosijo, na kar pa oni ne besedice nijso mogli odgovoriti, ter so tako molče sami potrdili, da je le zgolj obrekovanje, kar so pisarili zoper gospodarstvo narodne večine deželnega zbora, sladkajte se ljudem z obljubo, da bodo hruške rastle na vrbi, če oni dobijo večino v deželnem zboru! Da vse obrekovanje slabega gospodarstva, dosedanje večine v deželnem zboru je zgolj kovarstvo nasprotnikov naših, tO pa še posebno spričuje govor deželnega glavarja, voditelja nam nasprotne stranke, v poslednjej seji letošnjega deželnega zbora, v katerej je — z ozirom na 6letno zadnje delovanje zborovo — očitno izjavil, „«l«t SC deželno |»množenji" III.I lil*' ZlilaMjMćllo, Sli.01'0 X 3"CTlJT!L_ IE31©i"\7\7"3iS, odbora predsednik. Priporočani so Vam sledeči gospodje za poslance: I. Za kmetske občine: 1. Za okraj okolice Ljubljanske in Vrhnike: gosp. dr. Jail. BlelwelS in gosp. laika ICooir. finančni nadzornik, oba dozdaj poslanca. 2. Za okraj Kamnik in Brdo: gospod laika SvctCC, notar v Litiji, bivši poslanec. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loko: gosp. Oton Detelja, veliki posestnik pri sv. Duhu in gosp. Karel 141 n li. duhovnik in mestni odbornik v Ljubljani. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko goro: gospod dr. Jo/rt Poklllkar, posestnik v Ljubljani, bivši deželni poslanec. 6, Za okraj Postojno, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico: gospod dr. Valentin Zamik, odvetnik in bivši dež. poslanec in gosp. dr. Josip Vošlljak, zdravnik in državni poslance v Ljubljani. 6. Za okraj Vipavo in Idrijo: gospod jlalej LnvreilČiČ, posestnik na Vrhpolji pri Vipavi, bivši deželni poslanec. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: gospod Viljem Pfeifer, župan in posestnik v Krškem, državni poslanec. 8. Za okraj Trebnje, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Radeče: g. grof Josip llftrbO, veliki posestnik v Rakovniku, državni poslanec in bivši deželni poslanec, gosp, Alojzi liohler. župan in posestnik v Litiji in gosp. Frane Potoenik. stavbeni svetovalec in mestni odbornik v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnico: gospod Karel Rude/, veliki posestnik v Ribnici in gospod PrilllOŽ PakiŽ, posestnik v Zamostcu, oba dozdaj deželna poslanca. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: gospod A litoil Aavr«ltil. posestnik v Metliki. IT. Za mesta in trge: 1. Za Kranj in Loko: gospod Karel Šilvnik. lekar in župan v Kranji. 2. Za Tržič, Radovljico in Kamnik: gospod Mihael Stare, veliki posestnik v Mengšu. 3. Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjogoro: gospod Peter 4«rasselli. hišni posestnik in trgovec v Ljubljani, bivši deželni poslanec. 4. Za Postojno, Vrhniko in Lož: gospod Adolf Obreza, posestnik in trgovec v Cerknici, bivši deželni poslanec. 5. Za Idrijo: gospod dr. laidevik Jenko, zdravnik v Ljubljani. Telegrama. Dunaj 26. junija. „Pol. Corr." poroča iz Bukarešta od 26. junija: Rusi so zasedli uže HirŠovo, kakor se zdi, brez boja. Denes je na celem obdunavskem bregu strašila kanonada vseh ruskih in rumunskih baterij. Dunaj 26. junija. Za gotovo trdeča poročila iz Črnegore pripovedujejo, da so Črnogorci po šestdnevnem krvavem boji Sulejman-pašo v beg zapodili, kateri se je naglo v Albanijo umaknil. Črnogorci ga še vedno gonijo in ga obstreljavajo z dru-zega brega Zete. Turška armada, ki je v Albaniji, ne more nobene pomoči dajati, ker jo zadržuje Božo Petrovič. To je največja zmaga Črnogorcev. Turki so izgubili do 10.000 mož. Danilov grad je popolnem prost. („ Cittadino".) Vojska. Od Dunava nemarno dosti več zaneslji vega poročati, nego zgornji telegram pove. To pa uže kaže veliko, namreč, Rusi imajo uže celo turško Dobručo v pesti iu kmalu bodo večjo bitko bojevali, velevažno za vse vojevanje in za vse Slavjanstvo. Bog jim daj srečo! Ob celej dolgej progi silne reke se strelja. To kaže, da Rusi nameravajo morda še na kacem druzem mestu Dunav prekoračiti. Dopisniki trdijo, da so Rusi mislili, da bodo velikansko več ljudi j izgubili, predno črez Dunav pridejo, nego so jih. Priobčujemo tudi zgornji telegram tržaškega „Cittadino". Ta list v opombi pravi, da bi ga ne bil sprejel, ali obrnil se je do konzula v Kotor, in ta mu je resnico potrdil. Sam Bog daj, da bi se izkazala ta resnica. Pre- nij moči izpoznati amerikansko občinsko mnenje I enega Turka nad desetimi kristijani. I vse to o sedanjej svetej rusko-turškej vojski za osvo-1 godi se samo za to, ker se Anglija boji za svojo bojenje slavjanskih bratov, ker sovražna nam žurnalistika avstrijsko-judovsko-nemška, francoska in angleška boji se poročati to amerikansko mnenje. Zakaj, to nij teško nij trudno uganiti. Evropsko novinarsko židovstvo in farizejstvo neče pokazati, da so še drugi ljudje na sveti, ki ne slujejo menj po svojem materijalnem blagostanji, in vendar še nijso izgubili vsega srama, vendar še nijso izgubili poštenosti, in na ta način morejo brez pristrastno in pošteno pogledati na kakovSni koli predmet, posebno pa na tako sveto misijo kakoršno je prevzela na se slavjanska naša Rusija, objavivša vojsko vražjej Turčiji. Kolikor morem razvideti iz citatov v našem čnsopistvu, posnetih iz amerikan-skega novinarstva sočutje amerikanskih severnih držav popolnem pripada nam in sploh Slovanom. Odkar je objavljen bil naš ma nifest, govorilo in pisalo se je v Ameriki mnogo o vojski „betvveen our Russian friends and the Turkish barbar (mej našimi ruskimi prijatelji in turškim barbarom.) V amerikanskih političnih krogih je vse uže davno bilo prepričano da slavjanska Rusija začne vojsko s Turčijo ne-glede na sramotno sebično angleško politiko. Ne malo dokazov dali so uže Amerikami o sočutji do Rusije. Kako družno, kako ljubo, kako praznično sprejeli so na*o po morsko eskadro. Narojstveni dan nagega carja (20. apr.) bil je New-York v polnem kinči, a v cerkvah molili so Amerikanci povsod za zmago ruskemu slavjanskemu orožju in za spas ubozih Slovanov balkanskega poluotoka. V začetku t. m. imelo je društvo „Tho Christinn Association" svoj shod, na katerem ie sklenilo zvezo z Indijo. Ta uzrok je uže znan angleškemu narodu, katerega so vlekli pred 23 leti pod enako devizo v voisko s Rusijo; pa mi ne verjamemo, da bi zdaj oglasilo se na čisto krščansko srce velikodušnega angleškega naroda. Ne ogoljufajo ga lastniki turških fondov in angleški intendanti na turškej službi, videči v vojski sa-možepno blagostanje in brezpostavno obogate-nje; — liudje, katerim razen v/dihov po materijalu nij niti narodnega prava niti narodnega dolga. Taki nizki ljudje so žalibog mogofii v sredini vsacega, tudi največjega naroda; no njim je nemogoče vzdigniti ta narod na podlo politično delo, kakoršno je poskušnja, podaljšati na nekaj časa oni vladni škandal, kateri se imenuje „visoka Porta", držeča pod svojo kostenečo roko v beraštvu in razvalinah najplodnejše zemlje balkanskega poluotoka. V sedanjej borbi mej križem in luno, mej Rusijo in Turčijo, srce amerikanskega naroda bije za Rusijo. — Mi molimo, govori izborno amerikansko občinstvo, mi molimo, da bi bili zmagononosni prapori velicega carja,- osvoboditelja svojega naroda in osvoboditelja turških Slovanov, da bi dosegli brez pregrad in intrige Konstantinopelj in da bi ohranil ga v svojej vlasti, če misli, da mu je potreben za njegove velike namene." Filadelfska „Public Ledger" o velečimi naših morjakov piše: „S pestjo taci h velikanov, kakor DubaftPV in Sestakov, sme Rusija upati najpolnejšega vspeha, kajti taki redki velečini rode navndno mnogo podobnih jim junaščin. Ne prvikrat se odlikujejo uže ruski moriaki na črnem morji — pripominjamo samo velikansko obrano Sevastopolja pobirati za Ruske ranjene vojake. Ruskega pos- , lanca obiskujejo imenitni meščani i izražajo ru-1 in velečine ruskega ladovja v Krimskej voj-vidni pa moramo biti in počakati, da izvemo, i . . . ,. . _ XT . . ., . . T) , . , . , , „„, otr • f,.,4unof \n . . .. , skei vladi svoio Ro*utie. Na vseh javnih pro- ski. Ruski vojak je dokazal svojo trpkost in iako stoji s hrabrimi, le zaltbog preinalošte- . „ ... ... . „ , . . . , . ... • UnAa icti ;„ ■storili prodn|e|a se v velikanskem čislu podobe hrabrost, on je povsod Dll 10 »ode isti iz- kak vilnimi slavjauskimi sokoli in brati Črnogorci. Amerikanci in Rusi. Iz Rusije 20. junija. [Izv. dop.) Redko, kateremu, ali morebiti celo no- carja Aleksandra II. osloboditelja bratov slav- vrstni domorndni boivc in skromni zmagonos.ee. ijanskih, velicega kneza Nikolaj Nikolajcviea, naj bode ni sneženih poljanah vojske 1812 daljo poveljnika naše eskadra Alekseja Alek-snndroviča, etc. Pa kaj bi vam jaz prešteval posamne benemu iz čitateljev „Slov. Naroda" dohajajo i fakte, berite sami: „New-York Heraed" pi*e: v roke amerikanski listi. Pa to bi še|„Mi pa le moramo gledati strašno gledališče ne bilo tako veliko zlo; škoda je, če vam sploh f v Evropi: zopet podpira se Turčija t. j. gnet I., nli v žarkih stepah Nive, ali v strašnih breztalnih propadih Kavkazkih gor. Mi Amerikanci smo prepričadi, da Rusija zmagoiiosno konča to vojski). Ž njo bode vselej hodilo toplo sočutje amerikanskega naroda, kateri izvrstno razumeva in ceni korak, katerega je Rusija storila ne samo sebi v slavo in v korist, temu«' v korist celega krščanskega sveta. Zato mi moremo Rusom samo klicati : „Go ahead, naprej!" Glasilo nemškega našel i en j a severne Amerike — „New-Yrork-Staats-Zeitungu piše: Vojska Rusije s Turčijo ima za nas veliko veljavo v tem obziru, da so Nemci v starih časih križevniških vojsk tudi prelivali svojo kri, branivši križ pred skrumbo fanatičnih moliv-cev Mahomeda, pradedov onih barbarov, s katerimi zdaj voj s k u j e Ru s i j a. Nij moč, da se ne bi sočutilo z velikansko slovansko državo, potegnivšo svoj meč na obrano porobljenih kristijanov na vzhodu. Rusija je zdaj podobna starodavnim vitezom križevniških vojsk : bori se, kakor so se borili oni z vragom sv. križa, človečnosti, prosvete ali omike. Oporoka carja Petra Velikega. (Konec.) Ta oporoka se tako glasi: 1. Narod naj bode vedno v orožji, da ostanejo vojaki bojaželjni. Mir naj traja samo toliko časa, da se finance urede, novinci na-bero in primeren Čas za napad počaka. 2. Na vsak mogoč način naj se za časa miru privabijo iz omikanih evropskih dežel vojskovodje in učenjaki v Rusijo, da osrečijo državo z duševnimi pridobitki druzih narodov. 3. Pri vsakej priložnosti se mora udeležiti Rusija vprašanj in razporov evropskih, posebno nemških, ker ima bližnja Nemčija največ zanimivosti za Rusijo. 4. Poljsko naj se razdeli. Država mora skrbeti, da notranji razpor poljskih p]e-mičev neti, jih z denarjem podknpuje in si tako svojo stranko osnona. Pošlje naj se ruske vojake na Poljsko, kateri nuj tako doF^o ondi ostanejo, da pride priložnost vedno v deželi ostati. Če bi se sosedne države temu vpirale, mora se jim vreči kak kos poljske dežele, da se pomirijo, s Časoma uže pride prilika, da se jim tudi to vzame. Švedsko se mora k napadu dražiti in ga z Danijo spreti, da se mu kolikor mogoče zemlje odvzame, fi. Soproge ruskih prinčev naj se vedno jemo iz nemških princesinj, da se rodovinske zveze pomnože, nemške in rusko interese spoji ter ruski vpliv v Nemčiji pomnoži. 7. Naj se posebno išče zveze s kupčijsko državo Anglijo; ruski in angleški matrozi naj bodo v v» dnej dotiki mej soboj. 8. Rusija se mora brez prenehanja proti severu ob baltiškem in proti jugu ob črnem morji razširjati. 9. Mora se kolikor mogoče približevati Carigradu in Indiji. Kdor bode jenkrat ondi vladal, bode pravi gospodar sveta. Zato je treba vedno vojske začenjati, sedaj s Turčijo, s Perzijo, pristanišča ob Črnem morji zidati in se počasi tega morja polastiti; Če mogoče zopet stari kupčijski pot skozi Sirijo odpreti, v perzijski zaliv prodreti in v Indijo siliti, kder so zakladnice sveta. Kdor tam gospodari ne potrebuje angleškega blaga. 10. Iskati je treba skrbno in vzdrževati zvezo z Avstrijo; na videz njene namere za nadvlado črez Nemčijo podpirati, pod roko pa ne-vošljivost nemških knezov buditi iu je tako daleč pripeljati, da bodo jeden za drugim pomori pri Rusiji iskali. 11. Mora se vedno Avstrijo za prepojenje Turkov iz Evrope navduševati. Po dobitvi Carigrada pa naj se jo s tem potolaži, da se jej začasno en kos pridobljene dežele odstop', ali pa naj se druge evropske države zoper njo uašunta. 12. Treba je vse po različnih deželah razkropljene pravo- slavne kristijane okoli sebe zbrati in nekako duhovno supremacijo nad njimi ustanoviti. 13. Kadar bodo vsi ti načrti izvedeni naj se ponudi posebej in skriraj najpoprej verzaljskemu potem dunajskemu dvoru, svetovno vlado i Rusijo deliti. Ako prevzame jeden izmej teh dvorov ponudbo, kar se nedvojbeno zgodi, če bode znala Rusija njih čestiželjnost in samo-liubje buditi, tedaj nai se jednega s pomočjo druzega uniči. Potem naj se pokonča tudi ostalega v vojski, katere izid ne more biti dvomljiv, ko bode imela Rusija Orijent in velik del Evrope pod soboj. 14. Če bi pa oba ponudbo odbila, kar pa nij verjetno, treba ju je eden na druzega našuntati, da se mej soboj pokončata. Tedaj spusti Rusija svoje zbrane vojake nad Nemčijo* in pošlje ob iednem dvoje mogočnih brodovji, eno iz belega, drugo iz azovskega morja, ki se združita z dobro oboroženima brodovjema v baltiškem in Črnem morii. ter tnko prisili z lehko vso Evropo k priznanju ruske vlade. To oporoko je objavil prvi Lesur. Dos progres de la puissance russe. 1812. Da res izvira iz Petrove glave trdi vitez d'Eon, zaupljivi prijatelj carice Elizabete, v knjigi „Me-moires du ehevalier d'Eon, Pariš 183(1** — Nasproti pa zagotavlja Perkholz (Napoleon I, auteur du testament de Pierre le Grand, Bruxelles 1803), da je Napoleon I. to oporoko sestavil, da bi opravičil svojo vojno proti Rusiji 1. 1812. Ali je res tastament iz Petrovega peresa ne more se določiti. Gotovo je. da se v njem nahaja ključ ruske politike od Petra Velikega naprej in da se Rusi dejansko po njem ravntjo. Znano je, da nij manjkalo ljudi v bližini Petra Velikega, ki so bili sposobni načrt ruske politike sestaviti in če ne po črki se vendar po dobu ta oporoka lehko pristna imenuje. (Prim. \Veiss, \Veltgeschichte VI. 39.) Da bi Rusi kedaj svetovno vlado črez Evropo in Azijo dosegli se brškone ne bode zgodilo in če tudi, gotovo le za malo časa. Tudi so uže Angleži Ruse prehiteli v Indiji. Verjetno pa je, da naredijo Rusi konec turškemu vladanju v Evropi in da si osvoje Carigrad, ta „dijamant mej dvema smaragdoma in dvema Bafirjema," kakor Turki svojo stolico imenujejo, Da so Rusi svojega prepričani, kažejo Karanizinove besede: ^Spolnilo se je prorokovanje sv. Metodija in Leona Modrega, da bodo Turki Ilvzanc premagali. In spol-nilo se bode jenkrat tudi drugo prorokovanje, da bodo Rusi Turke premagali in na sedmerih hribih by/antinskih gospodovali." (Ilelfert, Russland 83 — 90.) Politični razgled. V Ljubliani 27. junija. V «//#»»•*/: *>nt zboru je minister Tisza 2G. t. m. DBglaSal, da je namen vnanje naše politike samo ta, obraniti mir, in če to nij mogoče, vojno omejiti na en kraj, ter dobre razmere z druzimi evropskimi oblastmi ohra niti; na vse slučaje pa varovati monarhiji svobodo akcije, da na vse razmere moremo zabraniti taka ustrojenja novih držav, ki bi bila Škodljiva interesom monarhije. Tisza izjavlja dalje zaupanje v prijateljske oduošaje k družim oblastim, h tem pa nij zvezana nobena pogodba s kako drugo državo, ker imamo svobodo delati in sklepati še kakor hočemo V poslednjem ministeiskem svetu se nij govorilo niti o ODBedenji kake provincije, niti o mobilizaciji. Nihee (?) no misli na razširjenje monarhije. — Srhski .Istok" se zahvaljuje carju in rumunskemu kneza za lepi sprejem srbskega kneza in naglasa ugodne resultate za Srbijo. Zemlja ima v carji mogočnega pokrovitelja, ima dobro upanje za bodočnost, in nij zastonj krvi prelivala. — Vojni minister je 10 bataljonov k vojnim vajam sklical. V «i9ftcom palamentu i** bilo predloženo pismo ruskega poslanika Šnvalova in Derbvjev odgovor. Iz poslednjega je razvidno, da Angležem na Turčiji in njenem obstanku nij nič ležeče, da se le .,angleški interesi" t. j. kupčije varujejo, potlej je Angležem vse eno. Kaj bodo reve Magjari rekli? Snec-kanal Indija, itd. — to so pa stvari, katerih se Rusija, kakor Gorčakov zatrjujejo, ne bode dotikala. Iz P**t*#4rt* javljajo 25. jun.: Proglas, podpisan od odsekov vseh levičnih klubov, bode pozival, voliti vseh 303 poslancev od levice. §*npo£ ie 25. t. m. v posebnem konzi-storiji izročil Kučkeriu in Mihaloviću kardinalske klobuke, jima je „usta odprl in usta zaprl," dal prstane in kar je druzih ceremonij. §*>.tntiti-'r, ki je te dni z bavarskim prvim ministrom dogovor imel, pride zopet v Berlin. »op I SI. I k I*o»toJwi«» 25. junija |Izv. dop.] Kakor povsod, se tudi pri nas na vso moč nemčurji napenjajo, da bi pridobili glasove tako ali tako za svojega kandidata dr. Deva. On pa obeta Postojnčnnam, da jim bode pridobil slovero jamo, katere dohodki ne dohajajo v soseskiuo blngajnieo, ampak jama Jma svoj fond iz katerega se izdržuje. Res jej da bi bilo prav in kaj dobro za sosesko, ako bi ona imela dohodek od jame in pa kapital, katerega uže j^ma ima blizo 30.000 gld. Marsikaj dobrega bi se dalo s tem denarjem narediti za Postojno. Ali bi ta kapital ne bil izvrsten za vtemeljenje nižje realne gimnazije, katera bi bila za nas Notranjčane tako potrebna, kakor oko človeku. Poskušalo se je to uže večkrat pred dr. Devom, pa do sedaj so bile vse prošnje zastonj. Zato smo vsi Postojnčani, vsi Notranjci, vsi Kranjci, vsi Slovenci. Nij mogoče verjeti, da bi bil tak tih, malodelaven človek, kakor dr. Dev tako mogočen to izpeljati. Ako on res sam sebi verjame (pa si ne!), da bi njemu bilo to res mogoče in ako mu je blagor za Postojnčane pri srci: zakaj nij on toužo zdavnaj stori 1? Opiraje se na uže storjeno delo, se laglje prodere pri ljudstvu s svojimi nameni, kakor pa s praznimi in nepoštenimi obljubami. Pa saj je uže dobro znano, koliko so vredne obljubo tacih ljudij, kakor je dr. Dev in njegovi turški prijatelji. Dežni an je obljubaval železnico Zuž( nberčanom črez Žužemberk, Trbanoem črez Trebnje, na levo in na desno, ko je ondi kandidiral za državni zbor. Kar se želi, to se tudi rado verjame in tako je Devov prijatelj zmagal. Obljuba mu pozneje še mari nij, dosti je, da so mu le Dolenjci tačas verjeli. V Postonji se največ prizadevajo za zmago dr. Devovo njegov pisar g. Prosenc, po Ipavi mu rečejo po krivem po njegovem znanem imenu, ta mali doktor in njegov voznik, tukajšnji tržan vulgo ,./abar", kateremu bi jaz na g. Devovem mestu agitacijo prepovedal, ker možanec tako nespametno govori, tla Devu več škoduje, kakor koristi, kakor n. pr. oslarijo. „če bodo zvolili dr. Deva, bo on naredil, da bo v Postojni vse nemško in nič več slovenskega1'. Oba dva netnata velike veljave v Postojni, ker oni ki so kolikaj previdni trzanje, se jim posmehujejo; vendar bo nam treba paznim biti, posebno zadnje dni pred volitvijo. Ker je odvisnih ljudi (saj veste katere mislim) veliko, moramo mi narodni domaći trzanje trdno kot skala stati in se skupno volitve udeležiti za domaČim Notranjea gospoda Obreza. Naši 80 voh hi narodni Ložu u je, in Vrlmičanje bodo gotovo mnogoštevilni prišli na volilni boj, kar 80 še vselej storili in zmaga bo gotovo naša, domača, slovanska. Tudi moram še omeniti, da je dr. DevOV pisar g. lTssar z veliko težavo v Postojni vS možev dobil, kateri imajo pravico voliti in tisti možje so se mu tudi udali zavoljo veliko nedležnosti ter obljubili, da bodo Deva volili. Za to je pa tudi dr. Dev dal teh 8 možev v soboto, k sebi sklicat, in jih dobro postrezal. Mi pa rečemo naj dr. Dev pomisli, od koga ima on kot odvokat zaslu žek : ali, od Nemcev ali od nas slovenskili Kranjcev? Kaj se meša mej turške nemšku-tarje? Kaj mu je tega treba V Vsak narod se dr/d svojega, mi se hočemo tudi svojega, nem škutarjov nam nij treba. iz pod i\'»moMit 26. junija. | I/.v. dopis.] Včeraj jutro ob 7. uri so se vršile volitve osmih volilnih mož za našo hienovsko županijo. Da so vsi voljeni narodnjaki, nij skoraj treba omeniti; ker drugače se pri nus niti voliti ne da, kajti osem nemčurjev se v eelej našoj županiji ali občini ne dobi, ko bi Be jih ob poludue pri najlepšem solnčnem svitu z Dijogenezovo svetilno iskalo. Je sicer šo nekaj tacih, pa le prav malo, mislim, da če rečem štiri, rekel sem preveč, kateri pri priliki radi pokažejo, da znajo več kakor do pet šteti, ter radi en malo „pobigecajo", kur jim pa Bog ne štej v greh, saj to je njih neumno, pardou! sem hotel reči nedolžno veselje. No pa vsaj s ponosom in smelo rečem, da po celem Notranjskem so nemčurjem tla izginile na vekov večne čase. Pa kako da bi jim ne! Te salobarde so nas popolnem v nemar pustile, ne vem kaj, da smo se jim tako zamerili, ter niti za nas dosti vedeti nečejo, da še celo onega, od nas tako zaželenega „jemenitnega" oklica „Kmetje" nam nijso privoščili, torej tudi ko bi hoteli, ne moremo po njih godbi plesati; saj nam to slišati ne dovolijo, kar nam je jako — žal. (j. Dežman, vaše „proklete grabijo" bodo menda kmalu vse zobe izgubile. Kakor je vidno, bodo tudi vrli Do lenjci letos vam nekaj teh polomili. Pa potolažite se, vjaj vsaka reč je le za eu čas, tako i vaše „proklete grablje". V mladosti ste peli o teh, na starost pa dajte o strohnelih, ka-koršne bodo v istini kmalu vašo. K il'otl'UllJNliU'Kti 26. junija. |I/.v. dopis.j Nemškutarji iz Ljubljane nam nijso sicer nobenega kandidata postavili in tudi mislim, da ga ne bodo; ker dobro vedo, da njih trud bi bil bob ob steno, zato nemajo niti poguma. To pa govorim lo o kmetskih občinah, kajti za mesta in trge imajo v osobi dr. Deva ali dr. „Mude-bald nach-hause", iz Postojne kandidata, kateri se pa bode kij UDU vsej njego vej agitaciji samo blamirah Ta gospod, ki vendar mej slovenskimi in ne nemškimi kmeti — dela, je zagrizen neniškutar, nasprotnik našega naroda v največ jej meti, kar je sploh znano. Torej kot tacega ga menda vendar notranjski mestjanje in tržani ne bodo volili, kajti sram bi jih moralo biti, ko bi imeli sovražnika našega milega nam materinega jezika za svojega zastopnika v deželnem zboru. Da se bodo poslednji kot pravi narodnjaci pri volitvi izkazali, ter da bodo narodnega kandidata volili, se smelo nadejamo. Pri priliki moram omeniti, ka je gori omenjeni g. dr. „Milile-bald-nach-hause" iz Postojne, kateremu Notranjci želimo le — narodnega konkurenta, velik prijatelj od — narodnega (V) sainokandidata (!) g. Dekleva, ter poslednjega jako hvali in priporoča. Vran leti le z vranom, nikdar pa ne z golobom, kaj ne? Zato naj bi se g. Dekleva izjavil proti Devu. Domače stvari. — (Iz Cerknice) 26. jun. se nam porota, da je tam pri prvotnej vulitvi voljenih deset volilnih mož samih n a ro ti n j u k o v; kateri bodo stali na tlau volitve v Postojni kakor hrust in skala za svoja dva narodna poslanca dr. Zamika in dr. Vošujaka. — (Od sv. Križa na Dolenjskem.) 23. t. m. je bila pri nas vohtva volilnih mož ; izvoljeni so gg. Franjo Horvat, posestnik i živinski zdravnik, Franjo l'etrovčič, kaplan, Fianjo Kerin, pos. in župan, Janez Kunu, posestnik, vsi vrli n a r o d n j a k i. Strijc Zagore, sluga Dež-inaua z vsem štirmi agitira, da bi prišel zopet nazaj v deželni zhor, ali to mu je uže otl-klenkalo odkur je mej nemškutarske ušel. Tudi neki Vučar sedanji župan v Št. Jurneji, kandidira za deželnega poslanca v mestih, ali njemu je bolje mari za trgovino, kakor da bi nas kmete zagovarjal. Tudi na nekaj druzega bi dobro bilo, da bi prej in bolj pazil, prodno se v stvari vtika, katerih ne zustopi. — (Iz Sele) se nam piše: Kakor ju bilo uže v zadnjem dopisu poročimo vršila so je deues volitev zaupnih volilnih mož v Selcih. Od okr. glavarstva uein je bilo naročeno 10 mož voliti, vendar v zadnjem trenotku smo bili drugač podučeni; c. kr. volilni komisar nam naznani, da občimi Selce voli sumo 'J mož, akoravuo ju bilo pri prejšnjih volitvuh 10 mož voljenih, in prebivalcev zdaj nij manj, ampak gotovo več kot 5 tisoč. Volilcev nij tako obilno prišlo vkup, kakor je bilo v nušej velikej občini pričakovati, u/.rok temu so poljska dela; Vendar ti phčijOČi so volili izvrstno; voljeni so bili samo kmetji vsi zanesljivi možje, kateri se bodo tudi pokazali pri poglavitni vohtvi v Krunji, da so pravi Slovenci. Voljeni se bili: Šhbar Franc župan, 21 glasovi, holmec .Janez sr. svet. 23 gl. Kalun Tomu/. 18 glas. Veber Matevž 21 gl. oba odbornika, potum šmid Matija 22 gl. Semen Ignacij 21. Krek Janez 17 liortoncelj Tomaž 16 in Tušek Junez 23 glasov, vsi kmetje. — (Rodoljube ljubljanske) opo zoiujenio posebno na besedo, katero napravi v nedeljo dnu 1. julija t. 1. ob uri po-polutlne bizoviska čitalnica. Društvo „Sokol" udeležilo su ju bo z zastavo in mustuo godbo; od odbora čitalničnega pa poizvedauio, da se bodu za ljubljansku gostu pripravil poseben prostor na lepej livadi. — (Nadvojvoda Al b r e ch tj pride te dni v Ljubljano in Celovec na vojaško ogledovanje. Ker se zadnji čas to tako izredni gosti in ponavlja, sklepamo na resne dogodku, — — okupacijo Dosue. — (Kur nam ju denes volilni o-k 1 i c) preveč prostora vzel, odložili smo še nedostuvljen konec govora poslanca 1'lederja za prihodnji list. Nikdar se nij vet slišalo nič o njem. Zapuščena žena je pridno odgojala svojega dečka, postal je umetnik na goslih in se je lansko leto kot tak udeležil svetovne razstave v Pila-deltiji. Tam se je oženil z bogato in krasno gospico Pran fond in se vrnil z nevesto pred nekaterimi tedni na Češko k svojej materi. Akoravuo mati nij mogla govoriti z lepo snaho, bila je sreče BVOjega srna vendar jako vesela. Kmalu dobo iz Amerike doto in z njo fotografije svojih staršev. Mati odpre album, pogleda snehinega oeeta in strašan krik jej uide. Pila ju to podoba njenega moža, kateri jo jo preti 20 leti zapustil. Potem so jo vso zvedelo: ta stari so je bil v Ameriki oženil in je pred dvoma leti umrl, zapnstivši veliko premoženje Stara mati je zaradi tega, da je njen sin svojo sestro dobil za ženo, zblaznela in preti nekaterimi dnevi umrla. Po smrti matere sta šla brat in sestra — ali zdaj mož in žena v Ameriko, kjer ne bode nihče kalil njej ne zakonske sreče. * (P reši če v) je v Zjedinjenih državah severne Amerike poginilo zadnjih 12 mesecev toliko, tla znaša škoda po poročilu kmetijske družbe v Pešingtu 20 milijonov dolarjev, kajti natl 'l milijone prešičev je pocrkalo za kolero. l*o«l»no.*) Štovani g. urednik! Blagovolite mojim vrsticam, v Vasem cenjenem listu, mali prostorček gojiti. Slov. narod od 23. jun. t. I. prinaša dopis iz Luke, koji ne li mojo, ter čast in dobro ime družili prav po pubalinsko grdi. Vprašani g. dopisnika, so li njemu Znani opravki družili ljudi, da o njih tako nezaslišano sklepa? Drugič grdi on dobro ime in čast poštene, jako narodne gostilne, ter jo s primkom, ki je li njemu znan, a drugim popolnoma nepoznan, enači z malovrednimi, ponočnjaskimi krčmami. — Nij gostilna njemu po volji, naj jo ne obiskuje, prav nikomur no bode dolgčas za njim; nikar pa naj svoje antipaje o omenjeni hiši po časopisih raznaSa, Presurovi jo da bi mu obširneje odgovarjal, kratko rečeno: g. dopisnik je pokazal prav ne estetično idejo, ki jo li kak zarobljenec gojiti zamore. — Št. Jernej 24. jun. 1877. A. Zagore. *) Za obliko in zadržuj pod tam naaovom priobčim ih stvari uredništvo no odgovarja« Ur. lin/Jic vesti. * (Sestro za ženo.) Pred kakimi dvajsetimi leti je pobegnil meščan Jindra iz 11. na Češkem ua tuje, zapustivsi ženo in otroka. v i i nI.lin t 27. junija t. 1. Pšenica hektoliter 11 tfl 21 kr.; —rož 7 gld. 16 kr.; — jorsinon 4 gl kr.; — Ipoh hišen — gld. 74 kr.; — ipoh povoj m —gld, 78 kr.; jajce po l*ft kr.; —mleka Utor 7 kr.; guvodnmo kilogram 50 kr.; — telotnine 1-5 kr.; - sviuj.tko uiuso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 7-t tr^ — aiamo 2 goiii. 15 kr.; — nov.iu dri. dolg v aro brli 6:. „ 90 Ft Zlata renta ...... . 72 „ 05 1» 1HS0 drž. posojilo 1 1 L „ 80 n Akcije narodno banke 780 „ n Kredi.no akcijo 43 „ 40 n London 125 g 80 „ Napol 10 „ 0.i n 0. okim 5 „ i) j n .-»r.ioro 10 „ 50 n Državne marko .... 61 „80 n „Vrte c", časopis s podobami za slovensko mladino. S koncem tega meseoa poteče naročnina na „Vrtnu" za §»»•*■«» poUelJe* Prosimo eatorej uljudno gg. naročnike, da jo do *• Ju t ij«* obnove, ker drngaoe ne vemo, ali ho jim Hat Se daljo pošilja ali no. „Vrtoc" velja za vso loto -i? //'«'• *"'*.. Za pol leta / .«/'*'• ŠO k t: Novim naročnikom še lehko postrežemo z. vsemi letošnjimi »levili. (169—3> Uredništvo „Vrtcevo", v Llngarjevih ulicah, hišna atov. 1. Izdateij in urednik Josip Jurčič. Lastnina m tisk „Narodue tiskarne."