fltMffitfam tf aSSMumfn psrfal« Prezzd ■ Cena Df! 0.50 Štev. 173 fc*fcljBčn« pooSIa&enfca m oflalcranje HaHJansSega Is tujega tzTorai Union« Pnbbllcitš ltaliana 8. A, Milana V Ljubljani, v ponedeljek, 2. avgusta 1943 teto V111* | (Jredntltvo tn apravai K.opttar]era t, UJnUlJana. | Concejrfonaria udariva pet la pnEblldU ffl proTealenia ltaliana | Bedaztone. Ammlnistraztonei Kopitarjeva 6, Lobiana. § ed eaterai Union« PubblicitA ltaliana ti A. Milana ■p Vojno poročilo št. 1163 4 Siloviti nasprotnikovi napadi na Siciliji odbiti fVrhOTBO poreljstvo. vojno por. St. 11«3: Na sicilskem bojišču no tudi T8er»j bili hud! boji na predelu pri Regal-butn. Večkratni siloviti nasprotnikovi napadi so bili odbiti. Nasprotnikovi pomorski oddelki so bombardirali kraje na tlrenskt In Jonski obali Kalabrije, ne da bi 1)111 pozvročlli znatno Škodo. • General Amhroslo. fc Pripomba k vojnemu poročilu št. UfS: ' Vojni položaj na Siciliji se v zadnjih idnoh ni bistveno spremenil. Osne čete, ki bo razporejene od obrežnega predela pri San Stefanu dl Camastra čez predele, ki leže zahodno od Regalbuta ln Centuripo pa do ravnine, ki leži pred Catanijo, so so hrabro upirale nasprotnikovemu pritisku, četudi so mogočne Montgomerjeve angleško sile vrgli na soverno krilo bojišča, da hi podprle ogroženo ameriške oddelke, ki jim zapoveduje general Patton. Kakor na obrežnem predelu pri Cataniji tako se tudi na severnem predelu zdi, da je mogočni nasprotnikov pritisk hrabro zadrževan. Angleško in ameriško prizadevanje za uspeh na goratom srednjem in severnem predelu otoka, ki so ga ponovili tudi včeraj po hudi topniški pripravi oklepni in pehotni oddelki, ni doseglo uspeha. Gorostasne in najbolj neverjetne vesti krožijo po mestu in pokrajini. Njihov izvor in cilji so očividno tendenciozni. Ljubljana in pokrajina, ki sta že tolikokrat dali dokaze za dober čut, naj se pomirita in zaupata odgovornim oblastem in naj odgovorita z zdravo in pošteno propagando vsakemu, ki bi poskušal motiti resno delo in zavest vseh dobromislečih. Poveljstvo bo neusmiljeno postopalo z vsakim, ponavljam, z vsakim, ki razširja tendenciozne vesti. Ljubljana, 31. julija 1943. General armadnega zbora Poveljnik: Gastone Gambara. Jasen odgovor na »živčno vojno« iz Londona Italijani so zvesti kralju, poslušni domovini ter strnjeni okoli svoje zastave Rim, 3. avgusta. §. Agencija Stefani poročit: Nasprotnikove radijske postaje so te dni večkrat ter iz raznih virov razširile zlob- ne novice, ki naj vznemirijo duha Italijanskemu ljudstvu ter ga zadenejo v tistem, kar Je njegovo najsvetejše Izročilo ter ljubosumno varovana dediščina. Spodleteli anglesko-ameriški nastopi ■ ■■■ I ■ »VV na sicilskem bojišču Rerlin, 2. avgusta, n. Mednarodna poročevalska agencija se bavi s položajem na sicilskem bojišču in pravi, da so popolnoma spodleteli petkovi poskusi Angležev in Amerikancev, ki so hoteli na srednjem od seku bojišča razbiti nomške in italijanske črto ter se polastiti važnih prometnih zvez. Po nekaj ur trajajočem silovitem topniškem ognju je nasprotnik pri Oatena Nuova vrgel v boj veliko oklepnih vozil, toda imel je tako hude izgube v ljudeh in blagu, da jo moral odnehati od svoje nakane. Ko je bil ta nastop končan, so je ugotovilo, da je pred nemško - italijanskimi črtami obležalo *i.*J oklepnih vozil, po večini najtežje vrste. Medtem se je na kanadske in amerikanske prednjo čete vsul močan ogenj osnih čet. Drug napad kanadskih oddelkov, pred kate rim je prišlo do močnega topovskega ob strcljevanja, je bil takoj odbit pri Regal-butu in je nasprotnika veljal novih 11 oklepnih vozil. POVELJSTVO XI. ARMADNEGA ZBORA OBVESTILO V zvozi z vestmi, ki so jih objavili časopisi o izrednih ukrepih za osvoboditev političnih kaznjencev, izjavljam, da se te more ne tičejo, ponavljam, ne t ič e j o ozemlja Ljubljanske pokrajine ter bodo še nadalje ostali v veljavi dosedanji predpisi. V izogib mučnih posledic opozarjam, da sc bo vsaka skupna manifestacija z namenom zahtevati od oblasti izpustitev političnih internirancev, smatrala, kot je to predvideno v 2. čl. razglasa z dne 27. julija tega leta, ter bo zadušena z merami, ki jih predvideva ta razglas. Ljubljana, 31. julija 1943. General Armadnega zbora Poveljnik: Gastone Gambara. Po hudih izgubah so sovjetski napadi ponekod popustili Vesti 2. avgusta y pičlem mesecu so Rusi izgubili 7110 oklepnikov — Zavezniški napadi na Siciliji niso rodili uspehov — Julija je bilo potopljenih 94 ladij s 550.421 tonami Hitlerjev glavni strni, 2. avgusta. Nemško Vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole Uradno vojno poročilo: Oživljeno bojno delovanje na vzhodnem kojliču. ki Je bilo javljeno v poročilu dne 30. JnllJa, je včeraj razen v borbah okrog Orla zopet popustilo. Na bojlščn ob M I n s n »o naše čete • everno od Knjhlševa s podporo močnih oddelkov bojnih letal prešle v protinapad, obkolilo močno sovjetsko bojno skupino In Jo uničile. Na odseku pri B J e 1 g o r o d n so se Izjalovili sovjetski krajevni napadi. Nemški protlsunkl na tem odseku so uspešno potekli. V loku pri Orlu no boljševlk! včeraj yes dan nadaljevali svoje napade s podporo močnih pehotnih ln oklepnih oddelkov. Z visokimi krvavimi izgubami In ogromno tvarno škodo so se njihovi napadi zrušili v obrambnem ognju vseh vrst orožja. Neki krajevni vdor je bil zajezen. Južno od Ladoškega jezera Je lillo sovražno bojno delovanje bistveno slabše kakor T prejšnjih dnevih. Nemški lovci so vrgli sovražnika, ki je vdrl v naše irte, v protinapadu nazaj. Sovjetske čete so Izgubile včeraj na vsem vzhodnem bojišču zopet 217 oklepnikov. S tem uspehom sc Je število oklepnikov, ki so Jih od 5. Julija t. I. dnlje unl-#111 samo oddelki kopne vojske, zvišalo na lil«. Na Siciliji se Je sovražnik nadalje naprezal, da bi prodrl na srednjem odseku bojišča. V gibljivem bojevanju so naše čete Izjalovile sovražnikove namere ln mu prizadele visoke osebne In tvarne Izgube. Tudi na severnem In Južnem bojišču so sc iruilll vsi napadi nasprotnikov. Letalstvo Je i brzlmt letali razkropilo motorizirane sovražne oddelke In Izločilo protiletalske topove sovražnika lz borbe. Nad nemškim državnim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči nobenega bojnega delovanja. Pomorske enote vojne mornarice ter protiletalsko topništvo trgovske ln vojne mornarice so v času od ji. do 31. julija sestrelile 1 ameriški zrakoplov In St sovražnih letal. V borbi proti angleško-amerlšklm pomorskim zvezam In Izkrcevalnlm mornaricam na Sredozemskem morju Je bilo v mc-»ecu jnlljn potopljenih 54 ladij s skupno S3M21 tonami ter hudo zadetih nadnljnjlh 53 ladij a skupno 45S.750 tonami. Vrh tega Je bilo z bombami ln torpedi poškodovanih *e najmanj 220 ladij z okroglo 731.000 tonami. Tudi del teh ladij Je treba šteti za Izgubljen. Pri teh nspehlh so bile podmornice udeležene s 351.243 tonami potopljene- ga In 30.000 tonami s torpedi poškodovanega ladjevja. Sovražne vojne podmornice so prav tako utrpele hude Izgube. Enote vojne mornarice so potopile 3 rušilce, 7 hrzlh čolnov, 1 podmornico, 1 stražno ladjo, vrh tega pa hudo poškodovale 1 križarko In več kakor 15 -brzlh čolnov. Oddelki letalstva so potopili 1 rušilec, 3 lirze čolne, 1 spremljevalni čoln, 2 korveti In veliko število Iz-krcevalnlh čolnov, poteg tega pa poškodovali 1 bojno ladjo, več križark, 9 rušllccv, 1 splav ln mnogo lzkrcevalnlh čolnov. Berlin, 2. avgusta. *. Mrdnnrndnn poročevalska agencija je izvedela naslednje podrobnosti o bojih un vzhodnem bojišču: Na odseku severno od Orln so boljševiki obnovili svoje napade proli severnemu nemškemu krilu z nezmanjšano silovitostjo. S strnio-sluvci, bojnimi letali ter oklepnimi lovci so bili ti napadi zavrnjeni in krajeven vdor sovjetskih čet je bil odbit. Po odločnih nemških protinapadih se je položaj spet popravil in vsi sovražnikovi napori so spodleteli. lila odseku ob Minsu so nemške čete ob podpori letalskih skupin dosegle nove uspehe, potem ko so pregnale borjševiške skupine, ki so se približale nemškim črtam. Tudi na odseku pri Bjclgorodu so nemški protinapadi rodili popoln uspeh. Prav tako so nemške čelo prešle v protinapad južno od Ladoškega je/.era ter obkolile iu uuičile močne sovjetske oddelke. Pastirsko pismo milanskega kardinala Milano. 2. avgusta. s. Kardinal Schuster je 1 svojim vernikom poslal pastirsko pismo, v kn-terem se je dotaknil dogodkov zadnjih dni. Spodbujal je ljudstvo, naj ne misli, da bi bila sedanja ura brez velikih nevarnosti, ter pa kli- I eal k molitvi, da bi Italija našla svoj blagor v dvatisočletne*^ izročilu krščanske krvtoliškc dejavnosti. Pastirsko pismo nadalje pravi, da bo moral prerod v javnem življenju upoštevati osebnost državljanov in kristjanov glede na versko, kulturno in politično izročilo italijanskega ljudstva ter glede na socialni nauk rimskih papežev. Moral bo upoštevati poslanstvo krščanskega Kima ter svobodo Cerkve, da bo lahko izpolnila svoje vzgojno poslanstvo.^ Pismo se konča z bodrilom, naj vsakdo izpolni svojo dolžnost, ne da bi motil delo vlade z neprimernimi očitki in spori. Birmanija - samostojna država Napoved vojne Angliji in Ameriki V Siamu se vsaki dan priglasi na stotine pro- stovoljcev za indijsko narodno vojsko. MmLUcftko javno mnenje z živim zanimanjem -spremlja italijanski razvoj. Listi posvečujejo prve strani Italiji in podčrtavajo dej-stvo, da se z Badoglijevo vladp strinja ves italijanski narod. Korporacijsko ministrstvo pripravlja ukrepe za prilagoditev sindikalnih organizacij spremenjenim zahtevam narodnega življenja. Letalsko ministrstvo je "preimenovalo dosedanje letališče »Littorio« v »Aeroporto deli urbc« ter družbo za letalske prevoze »Alla litto-ria< v »Ala ltaliana SA«. V Gibraltar je prispela hudo poškodovana angleška letalonosilka vrste »Illustrious«, poročajo iz Algecirasa. letalonosilka, ki je prispela iz Sredozemskega morja, je imela na krovu dosti mrtvih in ranjenih. Napolitanski nadškof ie izdal duhovnikom oklic, v katerem jih vabi, da v teh časih sodelujejo z oblastmi. V Gibraltarju so prijeli nekoga, ki je zanetil ogenj na kraju, kjer so skladišča petroleja. V španski luki Alicantc ie nastala iz neznn- nega vzroka velika eksplozija v skladišču nabojev n povzročila hudo škodo ih mnogo mrtvih in ranjenih. Predsednik republikanske stranke v Združenih državah, Ilarrisen Spangler, pravi, da je Roosevelt v zadnjem govoru pod krinko, da govori o vojni, delal v resnici volilno propagando le zase. Rooseveltu ne gre za nič drugega, kakor da si pridobi glasove vojakov in mornarjev, ki izpostavljajo svoje življenje. španski zunanji minister Jordana sc ie preselil z vsem osebjem ministrstva v San Scba-stian, kjer bo o?*tal ves avgust. Tudi poslaniki se bodo šc ta teden preselili v San Sebastian. Perzijska opozicija je izročila vladi oster protest zaradi novih trgovskih in finančnih ugodnostih, ki so jih dali Amcrikanci. Tako smo bili priče hudi obnovitvi »žlvč ne vojne«, ki temelji na stalnih trditvah o prevratniških nemirih po vseh ltalljanskllt mestih, o zasedbi važnih središč kakor Trlesla, Pole In Flume po nemških četah, o začetku razoroževan.ia italijanskih oddelkov v Grčiji, seveda tudi po nemških četah. Včeraj pa jc agencija Glohereuter povrh vsega sporočila, da so slovenske partizansko brigade vdrle v cele Italijanske pokrajino kakor n. pr. v videmsko. Ker je ta spletka, katere namen je razkrajati narodno celotnost, tako očitna, bi se vsako zanlkavanje zdelo odveč In hi pomenilo skoraj žalitev zdrave pameti pri Italijanskem ljudstvu. Je pa vendar dobro enkrat za vselej jasno povedati, da so tl ln podobni glasovi, ki jih širi lohdonskl radio, docela neutemeljeni. Italijani so In bodo ostali zvesti svojemu kralju In poslušni zapovedi svoje vlade, strnjeni okoli svoje zastave, nedotakl jlveg« znamenja preteklih, sedanjih ln bodočih rodov. , Atene. 2. avgust n. s. Ukrepi, ki jih jo sprejela noia italijanska vlada. Se naprej vzbujajo kar se da živo zanimanje v krogih grške prestolnice, ki zelo pazljivo spremljajo razvoj položaja v Italiji. Listi prinašajo z največjlm poudarkom novice o dogodkih v Italiji ter posebno poudarjajo, da je Italijansko ljudstvo strnjeno okoli svojega vladarja ter bolj kakor kdaj tvarno In duhovno trdno, pripravljeno, da se z vsemi silami loti sedanjih vprašanj, zaupajoč v usodo domovine. Listi prinašajo tudi slike N J. Vel. Kralja In Cesarja ter miirSa a Hadoglla. Italijani, ki prebivajo v Grčiji, bodisi vojaki ali civilisti, so strnjeni okoli svollh vodnikov ter z vdano mislijo na vladarja potrjujejo svojo vero v bodočnost domovine. Odstop italijanskega poslanika pri Sv. stolici Rim, 3. avgustu. n. Agencija Stefani poroča: GroC vitez Cialeazzo Ciano jo odstopil kot kr. poslanik pri Sveti stolici. Nj. Vel. Kralj iu Cesar jo odstop sprejel. Izredni komisar za fašistov-ske mladinske organizacija Itlm, 3. avgusta, s. Nj Ekse. general ar- madnoga zbora Giovannl Benedettl je bil imenovan za izrednega komisarja pri mladinskih organizacijah razpuščene faustovske stranke, da se zagotovi nadaljevanja podpornega delovanja ter redno upravljanje imovine pri omenjenih ustanovah. Komisar je odvisen od vojnega ministra. Japonski list o spremembah v Italiji Tokio, 2. avgusta, s. Jnponski list >Maini?t« popisuje italijanske dogodke ter pra\i, da jo sprememba vlade le italijansko notranje vprašanje. ki njegove razloge morejo razumeti samo Italijani Italijanski ministrski predsednik je izjavil, da se bo vojna nadaljevala. Ta izjava vsebuje bistven pomen, ki ga stvarno potrjujejo boji na Siciliji. Sovjeti nasprotujejo angleškim načrtom za vzhodno Rangoon, 2. avgusta, s. Kot svoje prvo dejanje Je ministrski predsednik Kirme v svojstvu državnega poglavarja napovedal vojno Združenim državam In angleškemu Imperiju. Bavmaw je prečita! v blrmanščlnl pred državno skupščino Izjavo, s katero se postavlja Birma v ojno stanje z Ameriko ln Anglijo. Vojna napoved Je posledica zavezniške pogodbe z Japonsko. Trdna zunanja in notranja fronta -življenjsko vprašanje za Madžarsko ' Dosedanji sovjetski poslanik v Londonu se ne bo več vrnil Llsbona. 3. avgusta. s. Poročajo, d« te dosedanji sovjetski poslanik v Londonu Ivan Majski ne bo ve6 vrnil na svoje službeno mesto. Na mostu sovjetskega poslanika v Londonu ga bo zamenjal Feodor Oav-cev, ki je dozdaj bil sovjetski poslanik v Kanadi. Budimpešta, 2. avgusta, s. Madžarski minister za propagando Antal je včeraj začel poletne tečaje na vseučilišču v Debrecinu. Vpričo zastopnikov oblasti, vscučtllškcga starešinstva ter goste množice študentov Je minister Antal Imel pomemben govor o sedanjih nalogah Madžarske. Ilcjal je: »Madžarska Je zaradi svoje zemljepisne lege most med zahodom In vzhodom. Država je zdaj pred eno najtrših preskušenj v svoji zgodovini. Tej preskušnjl ho kos, če se ho ljudstvo znalo složno strniti okoli svojih oblastnikov. Za Madžarsko Je življenjsko važno, da se stara evropska bojišča morejo žilavo upirati. Neizrekljivo važno pa Je, da ostane notranja fronta v tein resnem trenutku trdna In neomajna. Sedanja ura zahteva, da madžarsko ljudstvo še bolj strne svoje vrste ter pomnoži svoja prizadevanja v sklepu, da ho trdno držalo orožje v pesti. Madžarska Ima dosti sil, ki se od dne do dne ninože In utrjujejo. Te sile so vsekakor zadosti, da branijo pravično madžarsko stvar zoper neposredne sovražnike ln da za varujejo usodo madžarskega ljudstva. Str njeno ljudstvo, ki se zaveda svojega po slanstva In se disciplinirano postavi v vr okoli vlade, varuje koristi ln zagotavlja bodočnost državi. Švica marljivo skrbi za svojo nevtralnost Bern, 2. avgusta, s. Zvezni predsednik Je oh priliki spominskega slavja ustanovitve švicarske zveze, ki obhaja f52. obletnico. Imel svečan govor, v katerem Je dejal, da ne smerno misliti, da ho vojne prav kmalu konec. »('Im dalj traja vojna,« Jo poudaril, »tem bolj moramo Izpopolniti naš vojaški, politični In gospodarski odpor. V rokah Imamo prav dobro hramhnn orodje. Kekel bi celo, da Imamo kar odlično orodje, če se smemo s takimi stvarmi pohvaliti. V političnem življenju lahko rečemo, da uživamo spoštovanje vseh narodov. To jc nagrada za zdravo ln pravilno pojmovanje ter stvarno čuječo ter dosledno nevtralnostjo. Želeli bi, da bi se moja zamisel usidrala v vaših srcih kakor pravo resnično geslo. Narodi v vojni branijo domovino s tem, da se Junaško zanjo bijejo, nevtralni narodi pa s tem da ostanejo pošteno nevtralni. Način voj skovan ja jc tak, da skušajo z najbolj premetenimi sredstvi vojno razširiti tudi na gO' spodarsko polje. Zato se z vsakim dnem na čenjajo nove rezerve. Ne moremo sl misliti da. bi države, ki so malo pred Izbruhom vojne priznale švicarsko nevtralnost, hotele zdaj potegniti jo v gospodarsko vojno. Zato sc ne bomo predali črnim mislim ter bomo ohranili svojo zaupanje vanje. Vendar pa hi rad takoj dodal; švicarski narod, pomni, da gospodarski odpor tvoje dežele zavlsl od tvoje umnosti, od tvojih rok, od tvojega spoštovanja zakonov ter od tvoje varčnosti pri uporabi življeujsklh potrebščin.« in južno Evropo Stockholm, 2. avgusta, s. Sovjetski list »Izvestja* je priobčil članek, ki so ga v moskovskem radiu prebrali po angleško, članek protestira /.oper načrte za ustvaritev federacije vzhodnoevropskih in južnoevropskih držav. Namen teh načrtov naj bi bil samo ta, da se postavi obrambna pregraja zoper Rusijo. Taki l.ačrti, končuje list, bi« jejo v obraz duhu in črki angleško-ruskih sporazumov. Katoliška Akcija na Madžarskem je objavila T vseh listih izjavo, v kateri izreka globoko žalost zaradi bombardiranja Rima. Popolno uničenje sovjetske vojaške sile -pogoj za uničenje komunizma na svetu Bukarešta, 2. avg. s. Razpravljanje ro; munskih listov o boljševiški nevarnosti, ki preti Evropi, in opozarjanje na dolžnost vseh Romunov, naj se no dajo zapeljati po igri nasprotnika, ki bi rad živčno o m romunsko ljudstvo, dajo priliko za daljše članke skoraj vsem bukareštnnskiin listom. »Viatza« pravi, c!a ni nikoli bila usoda Evrope tako jasna in točno določena kakor sedaj. Jedro evropskega vprašanja je tole: Ž vojaško silo in s političnim vplivom bodo sovjetske sile uničene, ali pa bo poginila Evropa. Takšna je resnična stvarnost. Zato moramo imeti odprte oči in stati z orožje/rt v roki. Danes boj proti komunizinu ni le stvnr Nemčije, temveč vse Evrope in vseh narodov, pa naj ti narodi gledajo na Nemčijo tako ali tako. O vesteh glede naraščajočega delovanja podtalnih elementov v Evropi, piše list »Po-runca Vremi« tole: Kominterna fie ni inrlva in poklicni ruSlteljl reda so dvignili glave. Njihovo delovanje podžiga * vojaSka sila Sovjetske Rusijo, zveza med kapitalizmom in boljševizmom in nesposobnost britanske diplomacijo, da bi zajezila sovjetske ekspan-zijonistične izpade. Meščanstvo in evropsko razumništvo si dajeta izpričeval> o žalostni strahopetnosti. Komu vbe to služil Boljševizmu! Danes, v času boljševiških naskokov na Evropo, ni mogoče drugačen odgovor kakor ta: Popolno uničenje vojaške sile Sovjetske Rusije. Takrat, ko ho to doseženo, bo boljševizem izgubil postojanke, ki si jih je priboril na svetu. »Timpul« ponatiskuje moskovsko razlago, s katero je Rusija povedala svoje odklonilno stališče do ustanovitve federativne zveze vzhodnih držav, ki so si jo zamislili v T/ondonu, in pravi: Sovjeti so s tom dali razumeti svojemu britanskemu zavezniku, da se nočejo boriti zn drugo cilje, kakor samo zn svoje. Tako smo priče strahotne komedije v zgodovini sveta. Naravna nasprotnika, kakor sta Rusija in Anglija, sta se zvezala, da bi pograbila plen, ki so pa zna dobro braniti. Romunski list o pravem pomenu bitk na vzhodu Bukarešta, 2. avgusta, s. Zdnj je poto-kel eel mesee, odkar na vzhodnem bojišču divjajo najhujši <>oji, liusi pa še venomer pošiljajo v bojno črte neznanske množice moštva in gore vojnega blaga, pišo list »Po-runca V remi-. Ta strahotna bitka, ki se je razvnela za 1’krajino ter za njene žitnice je v resnici silen boj za livropo samo. Sovjeti mečejo v bojni metež neznanske sile, a se pri lem ne menijo za izgube, samo da bi dosegli svoj cilj: pogaziti nemško bojno črto ter si odpreti pot za zmagovit pohoi. proti Evropi. Zato živimo danes v svečani in resni uri, od katere je odvisna usodn sveta ter omika. Na rusko-nemškem bojišču divja prav zdaj bitka bajnega obsega. Nemci držijo, a kaj bi se zgodilo, če bi sc mo- rali umikati prod Azijat.it Omiko, izročilo, Evropo, da celo gospodarski liberalizem in angeiški ter ameriški kapitalizem branijo in morajo braniti le evropsko silo. Čez 1000 letal pri zadnjih bojih nad Evropo Stockholm. 3. avgusta, s. Švedska agen* eija »Pulla« »»oroča iz Londona, da so po sodbi angleških poveljnikov letalske bitke, ki so potekale v potek po različnih predelih evropskega bojišča, daleč najsilovitejše, kar jih Je bilo od bitke za Anirli.io. Letal, ki so jih uporabili pri teh nastopih na evropsko celino, računajo, da je bilo več kakor tisoč. Stran X »SLOVENSKI DOMc, 'dne 2- avgusta 1943. Štev. 173. Začasna omejitev obsega dnevnikov Po odredbi ministrstva za Ijndsko kulturo izhajajo vsi dnevniki v Kraljevini do nadaljnjega štirikrat na te-d«n na dveh in dvakrat na teden na štirih straneh. Jutranjiki izhajajo na štirih straneh s četrtkovo in nedeljsko številko, opoldnevniki pa s četrtkovo in sobotno. »Slovenaski dom« bo torej izhajal na 2 straneh, na 4 pa ob četrtkih in sobotah. 99 Svet v S f. septembrom bomo začeli v vrsti poljudno-znanstvenih knjig, ki bodo izhajale pod naslovom »Svet«, objavljati na nov posebno zanimiv način razno čtivo iz vseh področij človekovega udejstvovanja. To branje prav gotovo ne bo zanimivo samo za meščana, ampak bo zajelo široke plasti naših bralecv tudi na deželi, saj bodo v tej knjižni zbirki našli dovolj zanimive in doslej malo znane tvarine, s katero mora biti danes pač seznanjen vsak, ki hoče količkaj razumeti tokove časa in iti pri svojem gospodarstvu itd. vzporedno z Vloga letalstva v pomorskih nastopih Sedanja vojna torpednim letalom odmerila poglavitno vlogo v boju proti nasprotnikovemu ladjevju Ne le nemška, pafi pa tudi italijanska vojna poročila se fiesto razpisujejo o letalstvu in njegovih uspehih pri vojno-pomor-skih nastopih. V enam zadnjih italijanskih uradnih poroftil so bili posebej pohvaljeni uspehi letalstva v Sredozemskem morju. V celotni sliki vojnih nastopov Be uspt*Sno udejstvujejo bojna, strmofflavska in torpedna letala, zlasti poslednja, ki so po vseh dosedanjih izkustvih menda iajuspesuejse letalsko orožjo pri pomorskih nastopih. So proden so prišla v veljavo torpedna letala, so napade na sovražno ladje v Sredozemskem morju uprizarjala v začetku le bojna letala, nekajkrat tudi strmoglavska. Takoj pa je treba povedati .da so letalci s torpednimi letali, čim so začeli nastopati, dosegli uspehe bojnih letal, kmalu jih pa celo prekosili. Tornedniki so potopili v 28 mesecih 8(> nasprotnikovih ladij, medtem ko so bojna letala v 83 mesecih potopila 1« M 34 nasprotnikovih trgovskih ladij. V tej dobi so strmoglavska letala dosegla 18 uspe- kl bo dlotela iz kopenskih oporififi. Istočasno se je pred osnimi torpedniki pojavila nova naloga in so morali v napad leteti v spremstvu lovcev, ki so skuhali zaposliti nasprotnikovo letalsko spremljavo, na so torpedna letala mogla opraviti svojo nalogo. Ako pa so nastopali torpedniki brez lovcev, je bilo paft vse prepuščeno razumnosti, bistrosti in hrabrosti torpednih pilotov, da so znali izogniti se nasprotnikovi zaš&iti in zadeti cilj v najprimernejšem trenutku. Toča v Št. Lovrencu na Dolenjskem St. Lovrenc 31. julija. Včeraj popoldne je zadela večino naše župnije silna nesreča. ker jo je pobila huda toča. Po prav soparnem dnevu je začelo okoli C popoldne ifrmeti. se bliskati lil tre- _________________________ . skati in kmalu nato se je vsula prav de- hov. Kakor je bilo že noprej povedano, je bela in costa toča, ki je klestila blizu pol Italija poslala v boj le odmerjeno Število ure mod hudim viharjem in silnim nali- strmo^lavskib letal. Zato se o uspehih le vom. Bila jo debela kakor orehi in neka- vrste letalskega orožja tudi dosti slišati ni tera Bo debelejša, ki jo pokrila tla. du je moglo. bilo videti, kakor bi bil auec zapadel. Prišla je nekako od St. Vida sem in je pobila, kakor pripovedujejo, posebno v Žubni. pa tudi Gornje Prapreče. Mekoto in Medvedjek. od tam pa našo Martlnjo vns. Vrhovo, Marčji dol, boliro njivo, Prapreče in Sent Lovrence., pa tudi Kukenberk. tnalo manj napredkom, ki ga človek doseza 6ila prost o " letalsko vrstnike. Od dobrega milijona po- naglol V vrsti poljudno-znanstvenih knjig se boste seznanili z marsičem, o čemer ste tu in tam kaj malega slišali; na primer v prvem letniku: o denarju, o zanimivostih nebesnega svoda, 'o razvoju ladij in mornarstva, o morju, o stavbnih slogih, o tem, kako je nastala zemlja, o našem vsakdanjem kruhu, o Egiptu, o zanimivostih živalskega in rastlinskega sveta itd. itd. »Svet« bo Smel še svojo posebno vrednost zaradi tega, ker bo vsaka knjiga bogato ilustrirana, to bo poljudna znanost v slikah! Številne in sila zanimive slike bodo bralcem tolmačile lepo vezano besedo, tako da bodo imeli či-tatelji resničen užitek in korist, ko bodo prebirali vrsto naših poljudno-znan Torpedno letalo prevzelo vlogo torpedovk Kar se tiče potopljenega ladijskega 1 j)ft Veliki Videm in Še manj Mali Videm in ora, so torpedniki dale^S prekosili svoje Krtino. Skoraj nič pa ni pobila na Žnbje* dobrega milijona po- j jn Mali Loki, prav nič pa v Mačkovcu, odpade na torpednike , Trnju in na Veliki Loki. Tudi na Korenitki topljenega brodovja nekaj več kakor 700.(HI<) ton, perostanek pa na drugo vrste napadalnih letal. Torpedniki so posegali v boj večinoma le takrat, kadar so bili potrebni napadi na srednje in velike ladje. Zato so bojna in strmoglavska in l>ojna letala metala večinoma v napade na pristanišča, kjer je bilo zaradi talne obrambe težko izbirati si cilje. Niti podmornica niti torpedno letalo ne trošita torpedov na manjše ladje. Podmornica izvedo tedaj napad rajši s svojim topom, torpedno letalo pa s strojnicami. Kadar napadajo letala ladijske spremljave, si torpedniki izbero za tarčo večje enote, ki jih je iz vifiine lahko razločevati in je na njih zadetek bolj verjeten. Ako pa napadajo bojna letala, potem je treba upoštevati, da si v pristaniščih režko izbirajo primerne iclje, pač pa morajo svoje bombe odmetavati na večjem prostoru in torej Lahko zadenejo večje in manjše enote. Ni težko potopiti manjšo ladjo z enim samim bombnim zadetkom, docim je večja ladja se ne pozna toča, pač pa jo bil tudi tam hud vihar in naliv. Ravno tako je ni bilo nič v Stehanji vasi. Toča je uničila, koder je pobila, koruzo, proso. ajdo. fižol in tudi druge pridelke, tudi sadje je uničeno in drevje okleščono. > Veliko škode pa je naredil tudi naliv, ki .ie odnašal zemljo z njiv. Toča je pobila tudi nekaj šip po oknih. Take točo a takim viharjem in nalivom ne pomni pri nas nikdo, tudi ne najstarejši ljudje. Vročina pritiska dober teden Ljubljana, 2. avgusta. Prava polotna vročina že dober teden pritiska in so stqpnjuje od dne do dne ter doseza na proste mpo toplomeru eclo stanje nad 30 stopinj Celzija. Vročina v dobi pasjih dni je ugodna za zorenje paradižnikov, Najnevarnejše orožje na manjših morjih sedaj zelo hitro rdeče, pa tudi grozdju in sadju je ta vročina dobrodošla. Dozorele so ponekod že prve slive. Prva avgustova nedelja je bila lepa in vroča. Vse je drvelo v vodo, posebno popoldne. Vsa kopališča na prostem vsak ko- ' ............ * *' »ritoldh je Judi. Pravijo, da so je v nedeljo kopalo po raznih krajih ob Ljubljanici in pritokih najmanj do 30.00« ljudi. Velikanski naval kopalcev iz raznih delov severnega dela mesta je bil na Ljubljanico, kamor se hodi vse kopat. Ker je val ko- narav- . . ________ _____ „ prve popoldanske ure sila mnogo potniškega prometa. Vsak voz je nabito poln. Mnogi se kar obešajo na stopnišče, na se popeljejo do Privoza ali Cešnovarja. Največ kopalcev ostaja na Špici, kjer je včeraj vladal res glušeč vrvež in e bilo veliko drenjanje kopajočega se občinstva. Nova najdišča rud na Švedskem precej manj občutljiva za en bombni za- stvenih knjig. Odprl se jim bo nov po- dotok, ker je močneje zgrajena in ima tudi gled na življenje in snovanje narave; -6 —nih naprav. ^ kulturno obzorje se jim bo obogatilo. I rnj izključeno, da bi se še rešila. Potrdilo ....................................... ,..... »Svet« bo izhajal mesečno in bo stal »a to resnico najdemo v v.-ieb vojnih poro- tiček ob Ljubljanici in njenih p za stalne naročnike mesečno 20 lir. Za ki K<>vre 0 naat°i,lh' to/ped,likov proti bil.^aesedn od kopanja Jeljnih \ nenaročnike pa bodo stale knjige po 30 lir. Prepričani emo, da Vas bo že prva knjiga — »Denar« — navdušila, da boste postali naš stalen naročnik in da boste še druge navdušili, da bodo posegli po naših poljudno-znanstvenih knjigah. »Svetove« poljudno-znastvene knjige ne bodo smele manjkati na nobeni knjižni polici. Za preprostega človeka in inteli-genta, prav za vsakogar bo zanimiva naša nova knjižna zbirka, vsak bo našel v njej veliko razvedrila in pouka. Velike koristi bo poleg drugih imela tudi naša srednješolska mladina, saj bo v knjigah izvedela marsikaj novega, česar še doslej ni zvedela iz šolskih knjig, ali pa bi slišala in brala šele kdaj pozneje v svojem življenju, in še to morda le v tujem jeziku! Tu pa bo v domačem jeziku na zanimiv, poljuden način podana različna znanost, ki jo učne knjige likdsr ie morejo pokazati na tako prijeten .o, kar jo težjo izvedljivo in večkrat skoro nemogočo, ako so plovbne poti proveč oddaljene od mornariških oporišč, pa imajo torpedna letala zaradi svoje brzine veliko možnost, da pravočasno dobite ploveče ladje. V švedskem kraju Flnrken blizu Nyn- Na širnih morjih pa stopa v ospredje estra so odkrili nova ležišča rudnin, kate- letalstvo, ki ma svoje oporišče na letalono- rih količino zaenkrat še niso moirli približ- silkah. Te ladje so veliki sovražniki vojnih no oceniti. ?.o preteklo leto so ta ležiSča mornaric, vendar so s svoje strani zelo ran- odkrili in so last družbe Boliden. Sprva, so ljivo. ntrnkovn jnlil mislili. da so bo iz rudnine V Sredozemskem morju letalonosilko dalo pridobivati zlato in srebro, sedaj pa niso igrale prve vloge, kajti obe vojskujoči So poskusi in raziskovanja pokazala, du bo se stranki sta bili v glavnem navezani na daia nova rudnina največ grafita, svoja kopenska oporišča in so od tam vodila napado na brodovja, ker je bila razda- j 99 tovam za konzerve V Bolgariji Ija od kopneča do plohne morske ceste to- 1 likšna. da jo je letalo brez večjih težav Lansko loto se je bolgarska industrija preletelo tja in nazaj, Angleži so bili po- konzerv zolo povečala. Pojavilo se je kar prej močno navezani na uporabo lotalono- 35 novih tovarn, da jih je sedaj v celem silk, ker niso imeli na razpolago srcdor.em- 99. Ne bavijo se pa vse le s konzervira- skih obal. Po zavzetju afriške obale pa se njem mesa, pač pa tudi sadja in povrtnine, je zanje položaj izboljšal za toliko, da so Izmed novih tovarn spadajo skoraj vse v svoje ladijske sprevode varovali le z letali, poslednjo vrsto. lij ubij an a Ponedeljek, 2. velikega srpana: Porci-junkula; Alfonz Ligvorski. škof, ustanovitelj reda in cerkveni učenik. Torek, 3. vollkega srpana: Lidija, vdova; Najdba sv. Stefana: Peter Ernar, spoznavale« in ustanovitelj reda. Rekoiekclja za cospe ln matere bo v Idehtenturnu v torek, 3. avgusta ob 4. url popoldne ln v sredo, 4. avgusta ob 8. uri zjutraj z nagovorom, skupuo sv. mašo ln obhajilom. — Pridite! jubilejna razstava »Uk Vaclava SkrnS-nyja odprta dnevno od 9—12 In 14—19 uro. Cesta Viktorja Emanuela III. št. 13. dvorišče. Prulskl most zoprt. Ker bo mestni tehnični oddelek začel v ponedeljek delati ka; ral na Trnovskem pristanu, bo Prulskl most prve dni tedna zaprt za ves promet. Naznanila Ponedeljek, 2. avpusta: 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poro- Naročnikom »Quo vadba« Naročnikom »Quo vadisa« sporočamo, dn je knjiga zdaj izšla. Vsi, ki so jo že plačali v prednaročbi, jo lahko dobijo v upravi »Slovenca«. velja tudi /a zastopnike na deželi, ki naj se s seznamom plačanih naročnikov zglasijo prav tako v naši upravi. _ Vse naročnike opozarjamo, da je zaenkrat izšla knjiga samo v broširani izdaji; brž ko bo knjiga izšla še v kartonirani oziroma vezani izdaji, bomo javili. ... . Drugim naročnikom na deželi smo priložili položnice ter jin_ prosimo, naj naročnino takoj poravnajo, nakar jim bomo knjigo dostavili. retj Ljubljanice Včerajšnja nedelja dan cerkvenih slovesnosti Ljubljana, 2. avgusta. V cerkvi sv. Jožefa so v soboto in včeraj slovesno praznovali Kod sv. Ipnacija, ustanovitelja jezuitskega reda. Že v soboio zvečer ho bile v okrašeni cerkvi slovesne večernice in pridiga, včeraj pa so se množice vernikov kar vrstilo pri slu/.bah božjih. Slovesna svetu mafia je bila ob 8 zjutraj. Pri njej je pel močan pevski zbor s spremiievanjem orkestra. V frančiškanski cerkvi Marijinega Ozna-nenja pa so sc včeraj pričele porcijunkulske Cobo/no.sti. Po uvodnem govoru g. Kluna je ila ob 11 slavnostna sveta ma3a. pri kateri je pel akademski pevski zbor. Davi so se pričele pobožnosti /. govorom kočevskega dekana gosp. rlajnika, ob 9 pa je daroval mariborski prošt g. Vrabcr slovesno sveto mašo, pri kateri je pel zbor Frančiškovih križarjev. Popoldne bodo ob 6 slovesne večernice in zaključek pobožnosti. Tretja letošnja žrtev Ljubljana, 2. avsrusta. Ljubljanica je včeraj popoldne skrila v svojih temnili valovih spet novo, tretjo letošnjo žrtev. Blizu Gruberjevega kanala je utonil okrog 30-let ni pok o vh ki pomočnik Slivfiek 1'ranče iz Gmajne. Bržkone je fantu prišlo v vodi slabo. Potapljajočemu so bližnji takoj nudili pomoč in ko ga skušali rešiti. vendar ga je voda skrila v svoje tople valove in odvlekla njogovo truplo daljo, da je bilo iskanje zelo ote/kočeno. Neki moški, ki jo skočil v vodo, da bi ga rešil, jo treščil ob skalo in si nalomil roko. Ze včeraj popoldne so reševalci pričeli z iskanjem trupla, ki so ga našli šele davi in ga prepeljali v mrtvašnico na Zale. Ljubljančani ob vodah Skoraj si ne moremo misliti lepših dni, kot so. Sonce pripeka, da je veselje. Posebno kopalci so ga veseli. Tudi včerujšnjo nedeljo je bilo poletno soparno, čeprav ni sonce pripekalo čisto z jušnega. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so cele kolone meščanov romale k vodam, da tod nrežive vroče nedeljsko popcldne. llirijansko kopališče je bilo. malo potem ko so ga odprli, razprodano do zadnjega kotička. Na , stotine in stotine kopalcev je zaman prišlo: vse je bilo zasedeno. Cele trume so romale tudi na Ljubljanico, kjer je bilo od prostemu mestnega kopališča na obeh bregovih, pa do kopališča na Ljubljanici in še višje živo kakor v panju. Kopalci so bili dobre volje, posebno nedeljski, saj jim je bilo vreme naklonjeno. Največji živžav ob Ljubljanici je bil gotovo na mestnem kopališču, kjer so bili vsi prostori veliko, veliko premajhni za vse. ki so venomer prihajali. Višek zabave pa je bila včeraj tekma v odbojki med dekleti in fanti. Zmagale so dekleta, in so moštvo, ki ga je vodil mož »s šiitom«, gladko odpravile. Navijanja ie bilo dovolj, gledalcev lahko rečemo da nekaj sto. Voda je bila včeraj zelo prijetno topla. V njej je bila glava pri glavi od jutra do večera. Pa ne samo ob Ljubljanici in na Iliriji, tudi ob Malem graonu in še celo ob pohlevni Glinščici tet Gradaščiei je bilo ob bregovih vse živo. Vreme je bilo lepo in kopalci so ga izrabili do kraja. — K sreči ni bilo nobenih nesreč, vsaj v kolikor smo do zdaj obveščeni. t Lea Faturjeva Uredništvo je dobilo žalostno novico, da je včeraj popoldne ob a umrla znana slovenska pisateljica Lea Faturjeva, v 78, letu starosti. Poareb bo jutri ob pol 5 is kapelice Sv• Joiefa . • Pisateljici ohranimo časten spomin! Maksimalni cenik št. 13 Maksimalni ecnik št. 13 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, veljaven od 2. avausta 1943. Visoki komisar za Ljubljansko pokra-jino določa na podlagi nared be z dno 9. maja 1941, št. 17, naslednje naj višje prodajno cene pri trgovcu na debelo in na drobno za zelcnajavo in sad.je, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 16. jul. 1943. re najvišje cene določajo v kategorični obliki meje, v kateri se morajo dejansko gibati.cene pri uvozniku in trgovcih na debelo in na drobno. C6na za kilogr.: prva jo cena na debelo, druga pa na drobno. Česen C.50, 8* /olje glavnato 2. 2.50: Kolerabice 2, 2.40; Kumare 2.&0, 3.10; Čebula 1.65, 2: Fižol stročji 5.10, 6.30: Solata vneh vrst 2.75, 3.30; Jajčniki 8.45, 4.30: Grah 8.15, 3.80: Paprika zelena 2.90, 3.60; Paradižnik 2.10. 2.70- Zelena 2.80, 3.40; Špinača 2.75. 3.30, Bučko’ 8 10, 3.NJ: Marelice 8.90, 4.70; Jabolka I. 4, 4.90; Jabolka II. 3.80, 4: Limone 4.50, 5.50, komad (0.55); Hruške I. 3.55, 4.30; Hruške II. 3.15, 3.90; Breskve 3.90. 4.70; Slive in češplje 2.90, 3.60. S Spod. Štajerskega Novi grobovi. V Mariboru jo umrla hiS-na. posestnica in soproga strojevodjo Terezija Veršičeva. V Vidmu ob Savi je umrl po dolgem trpljenju uradnik Viljem Lovrenčič. V Mariboru jo umrl dr. Herman Lichteneg-ger. Njegovo truplo so prepeljali v Šoštanj. Nadalje sta umrla v Mariboru 29 letna soproga železničarja Alojzija Drovenškova in pomožni carinski asistent Franc Kaufinann. Nesreče. Zaradi neprevidnosti se je dotaknil električne napeljavo 5 letni Anton l-,«r iz Selnico ob Dravi in dobil pri tein veo,opeklin. Z vilami se je sunil pri nakla-aanju smeti 20 letni Frane Spelee iz Itadi-zzrfi m ?e hudo ranil na desni nogi. Na S?5S v1.^1J1v0Ki'ad .je padla 66 letna viničarka Noža Mulceva iz okolice Gornje Radgone in si zlomila desno nojro. V Šmartnem pri Litij! je umrl Frano Hauptmann, po domačo Polarjev strio. Doživel je lepo starost 84 let. Bil je eden izmed najbolj r.nsluf.nlh delovnih članov radi najine sreče sem se odločil za i skrajni korak. Pozneje ti bo postalo vse razumljivo in mi boš vse odpilil stila, ko_ med nama ne bo nobene ovire več in bova lahko skupaj uživala Takoj, ko sem se vrnil v domovi-1 no, so mi zarodi dobro opravljenega 1 dela v tujini dali pet in dvajset dni ______________________________________ ' posebnega dopusta. Ta mi je omogočil, filo Vrhovnega poveljstva — 18.12 Slmfo-i (ja sera takoj poliitel v Kobe. Hotel nitmi koncert vodi dirigent Morelli *— 14 1 o-1 eprn anpf ohipfi rnstfir ki ip /c roSila v italijanščini - U.ld Koncert u„-f sem spet onjeil arago mater, ki je /t dijskega orkestra, vodi dirigent I). M. Si-# deset let nisem videl, zakaj tiste ease, janeo — Orkestralna glasna — >.15 Pisana i k0 sem bil v šoli, nisem šel nikoli do- glasba — 15 PoroCila v slovonS'siui — 17 Na-J poved (Sasa — Poro5ila v italijanščini — 1 mo V. 17.10 Koncert Malega orkestra, vodi Stane pesjak — 17.4S Komorna glasba — 1!> »Govorimo italijansko« — poufuje prof. dr. St. Leben — 19..KI Poročila v glovenA-Mnl — 19.45 PloSče — BO Napoved časa. — Poročila v Italijanščini — 20.10 Simfonična glasba — Koncert violinista Leona Pfeiferja Ko sem bil spet pri njej, se mi je zdelo, da se ni nič spremenila. Bil sem pač tak, kakor je večina sinov na svetu. Mati se zanjo nikoli ne spremeni. Zdelo «e mi je, da je prav taka, • 1UC1U. av- 1111 JV, uu- JV/ J/LUT ‘“""1 klavirju Bojan Adamič — 21,10 Konoert ko-f kakor je bila tedaj, ko sem jo zadnjič pranistke Gabrielle Gatti — 21.4« Koncert videl. In vse, kar sem videl okoli nje, Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sij« ' ' ' " *...........* ttaoijsKetfa orKesira, voui mr.Kei.i, j,, m. ■ se mj je zfJe|0 prav tal{0 kakor V 'ti-šijanec, »odeluje sopranistka Valerija Hey-, , s. , ' u*i x ^i bal - Operna glasba - 22.10 Pisana glasba J stih daljnih dneh, ko sem bil se otrok — a2.45 Poročilo v italijanščini. in sem brezskrbno živel v domači hi- » \ Šici. Domačija je bila prav taka, vrtiČ * » * v. se n*č spremenil, in tudi staro, po- 2* avffUS*a’ ob 17,30: e oC <|habljeno pritlikavo drevo se ni nič po- i ***** r '*** ’ stovanje Zlato OjunKjeučeve. Izven. Ce-1 imel kratek pogovor s polkovnikom ne od 35 lir navzdol. širokijem iz vojnega ministrstva. Iz Četrtek. 5. avgusta, ob 17.30: »Mrtve oči«.I’ polkovnikovih besedi mi lii bilo težko Izven. Cene od 28 lir navzdol. Zaključna# uganiti, da bo fa dopust najbrž zadnji, predstava oporne sezono. i , P _ , , r,• ” ki sem ga mogel užiti. Obetalo se mi | je docela novo, čudno, pisano življenje, o katerem sem za zdai lahko samo še ugibal. Nisem pa vedel, da bo ! že prav v kratkem začelo izčrpavati , ves moj čas, vso moj* svobodo, vse | moje življenje. i Lahko si je torej misliti, kako pomembni so bili zame tisti kratki dne- Abonpntl reda A bodo Imeli drevi predstavo »Mrtve oči«. Ta D'Albertova opera'oh-si>Ka prolotr in* eno dojnnjo. Libreto II. H. Ilwers in M. Henry, prevod N. Štritof. — Osebe: pastir Banovec, kosoc — Dolničar, pnstirček Stritarjeva, Arcezij. rimski po-sla-noo v Jeruzalemu, Myrtocle, njecova žena — Heybalova, Arzinoo. njena služabnica — Polajnarjeva. Galba, rimski stotnik — Au-žlovar, Marija Magdalena — Golobova. Kut — Karlovčeva, Ester — Ram Sako va, Sara — Sturmova. Dirlcont Sanjo Hubad, režija in- ——-................... • • .- . .... znmisel scene C. Debevec, zborovodja R. Si i vi dopusta. In se laze si je misliti, moniti, načrti za inscenacijo inž. arb. s- i kako sem bil žalosten, ko sem moral ltohrman. načrti za kostume J. Vilfanova, f , ,_________ . . •. Boh rman, načrti za Zakllučna predstava letošnje onerne se zone bo v četrtek, 5. avgusta. — Poli bodo D'Albcrtovo opero »Mrtve oči« v običajni zasedbi s Heybalovo in Primožičem ter Po-,| lajnarjev© in Anžlovarjem T Klavnih par-* ji spet od doma, saj sem se bil komaj spet vživel v nekdanje čase in nekdanji čar! Ko sem se poslavljal, se mi je mati sedemkrat dotaknila čela s svetimi ploščicami, na katerih so bila imenfc prednikov. Potem me je objela in m( dolgo stiskala na prsi. Njeno drobno telo je drhtelo. Morda bi bila rada jokala, pa ni. Z vso ljubeznijo, ki je je sposobna samo mati, mi je vzdignila glavo, me pogledala v oči in se mi nasmehnila, z drobnimi rokami pa mi je nalahno pobožala lase. Tokio v marcu 1920. Kakor sem domneval, so me dodelili odseku Jatsu, to je onemu odseku višje šole za vrhovno poveljništvo. Tam so mlade častnike skrbno urili in vadili za politično in vojaško vohunsko službo. T«m sem ostal dve leti. Nekega dne se bom morda predrznil toliko, da bom lahko razodel nekaj podrobnosti iz te posebne in kar se da skrite službe, ki ima v naši državi pomen, kakor si ga tujec ne more niti misliti. Pomen ne leži samo v važnosti, ki jo ima_ ta služba za vse politično in drugo življenje države, temveč tudi zaradi nedopovedljivih težav, v katerih tiči Japonska, če hoče vtihotapiti v tujino svoje vohune, ki jih vsakdo lahko že od daleč spozna zaradi značilne polti in obraza, skratka zaradi zunanjih posebnosti našega plemena. A vendar... Toda še je prezgodaj, da bi kaj povedal. Ponoviti moram, da se mi zdi še prezgodaj razpravljati o tej naši brezhibni in neznansko mogočni vojni organizaciji. Zaradi tega bom rajši popisoval zaporedoma vsa najvažnejša in najzanimivejša razdobja moje napete in čudne življenjske poti. 90 , . i srečo/ Kaj pa zdaj pravite k temu, Prva naloga, na katero so me P°-i gospod narednik? Ali mar ni vse čisto slnli — mislim, da za poskušnjo — i razumljivo?« se je začela v aprilu leta 1922. loslalii xT() ^ ven(iar vse tako malenkost-so me na Kitajsko, in sicer v neko^ nQ) brczponlelnl)no!<< je odvrnil Heath, majhno mesto blizu Pekinga tam ieikj so mu oči . tpm knr sicorn; sko. prebivalo nekni vaznih osebnosti, kii.j^ {j očesnih duplin. »Salvetrn, ki je jih je bilo treba zasledovati in opa-i fes raca, pa ste poslali v Bo- z«vatl- . i ston!« Da sem izpolnil to prvo nalogo, ki# >Saj se jutri že vrne,« ga je poto-so mi jo zaupali, sem se moral spri-Mažil Vanče. jazniti s tem, da sem skoraj šest me-# »Toda poslnšaj vendar...« Mnrk-secev bil voznik rikše, to 'je, da sem# ]mm je strmel v tisti košček rumenega šest mesecev^ vlačil po tistem mestu# papirja. »Knj pa je z onim drugim značilno kitajsko dvokolesno vozilo, s# pismom, ki si ga bil našel raztrganega katerim kuliji prevažajo po vsem«1 in si ga potem znova zlepil? Kako se Daljnem Vzhodu popotnike in nado-# je vendar to pismo znašlo v Scarletto-meščajo kočije in avtomobile. Name-# vem žepu,« što konja in stroja jo vanje vprežen# Vanče je zložil papir in ga položil človek. < spet nazaj. To delo je neznansko težavno in* »Zdaj jo prišel trenutek;« je spre-naravnost surovo, toda meni je v^ temr grOVOril počasi, »da vam vse razlozim. primeru zelo koristilo, zakaj nihče ni T £e boste upoštevali dejstva, _ boste mogel sumiti ničesar o ubogem člove-J morda lahko našli način, Itako je tre-ku, ki si je služil kruh s tem, da jcf ija postopati. Vidim pred seboj inno^o vozil v dvokolnici ljudi po ulicah! ^ težav za običajno zakonito postopanje, Tudi v Evropi si vohuni pogostoj imam pa v rokah dokaze, da sem bil pomagajo s tem, da se preoblečejo v ( precej daleč od tega, česar sem se na-voznike kočij ali berače ali v nosačej dejal.« Očividno je bil zelo vznemir-lepakov, da tako laže zasledujejo ka-ijen. »Scarlettov »poseg« v nocojšnje kega človeka ali iščejo po sledi, ki so\ dogodke je čisto spremenil zločinčev jo zavohali. Na Kitajskem sem si pni načrt. Na vsak način vam bom skuhal moral pomagati tako, da sem postali zdaj dopovedati, kakšna je resnica o kuli, ki vozi rikšo. .vsem tem dogodku, čeprav je tako ne- Moj tovariš, ubogi šarašino, je pa i verjetna in se nam kar upira, mislil, da je bolje, če se preobleče v» (ualje.j berača. Toda začeli so nekaj sumiti. \ Prijeli so ga Da bi mu razvezali je-J vflab delavnik ob 12. Urejuje: Mirko zik, so se zatekli k pomoči kuge, t«i jBVOrnIk. iz„aja,clj. Joie Sodja. Za je, k debelemu in težkemu lesenemu i Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v plohu, ki ima tri luknje, v katerei , _ Uredništvo In uprava: Ljubljana, vtaknejo osumljencu glavo in obei.,V . -roki, da jih niti ganiti ne more. (DaljeJ, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva t. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 Ur, ta 'tujino 20 lir. Posamezna številka St mA