Brezplačna objava Oglasi 2 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 Tretja stran Vsebina BSH Hišni aparati Kdaj ste nazadnje prebrali knjigo? 5 Kako krizne razmere vplivajo na prodajo malih gospodinjskih aparatov? ..... 5 Podkrižnik E'dyn produkte predstavili v Dubaju ............ 6 Kmetijska zadruga Šaleška dolina Začasno ustavili odkup lesa .............. 6 Občina Mozirje Novi častni občan bo Robert Klemenak ........... 7 OŠ Ljubno ob Savinji Samu Kramerju še en ravnateljski mandat ....... 7 6 Glasbena šola Nazarje Družinski večer, prepleten z ljubeznijo in toplino............................. 9 10 RB Kulturno društvo GAL »Prihodnost barvamo z lepimi, toplimi barvami« ........................... 10 Pogovorni večer Bolečina izgube Izguba prinaša bolečino, a o njej je treba govoriti ..................... 10 Godba Zgornje Savinjske doline 11 V novih uniformah novim zmagam naproti ................................ 11 PGD Nova Štifta Anja Veršnik prva s specialnostjo dela z motorno žago .................. 17 Alpsko smučanje Tina Robnik prvič državna prvakinja v veleslalomu .................... 18 BK 22 Nogomet V večnem derbiju Mozirje : Ljubno tri točke gostiteljem .......... 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 14, 8. april 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@ savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. BK Če me spomin ne vara, sem na tem mestu pred časom že razmišljal o koristnosti branja. Ne želim se ponavljati, a sem tokrat znova izbral to temo, saj smo v aprilu, ki je znan kot mesec, posvečen knjigi. O tem več na strani 4, kjer lahko med drugim preberete, da kar polovica Slovencev ne bere knjig. Razlog? Odrasli pravijo, da nimajo časa za branje, medtem ko mladi nočejo brati knjig, saj pravijo, da jim je dolgočasno. In če mladih v vsej njihovi vihravosti ni mogoče prepričati, da je branje koristno, bi se tega vsekakor morali bolj zavedati odrasli. Na spletni strani nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman, najdemo šest dobrih razlogov, zakaj brati knjige. Branje knjig izboljša koncentracijo. Med branjem namreč treniramo sposobnost osredotočanja. Branje nam pomaga, da naši možgani pozornost usmerijo na vsebino knjige, posledično smo skoncentrirani na življenje v sedanjosti. Z branjem izboljšamo svoj spomin. Ko beremo knjige, si morajo naši možgani zapomniti veliko stvari: imena knjižnih junakov, zaplet zgodbe, kraje, zaporedja dogodkov ... Več knjig kot preberemo, bolj urimo svoj spomin. Raziskave so pokazale, da branje knjig upočasni upad sposobnosti pomnjenja. Dokaz temu so ljudje, ki so v svojem življenju veliko brali, zato imajo tudi v starejših letih boljši spomin in bolje delujoče druge možganske funkcije. Branje zmanjšuje občutek osamljenosti. »Noben prijatelj ni tako zvest kakor knjiga,« je zapisal pisatelj Ernest Hemingway. To drži, kajti v družbi dobre knjige nismo nikoli zares sami. Ko se bralec potopi v zanimivo zgodbo, knjižni junaki postanejo del njegove sedanjosti, zato se počuti vključen, kot da je aktivni opazovalec dogajanja v knjigi. Z branjem knjig bolje spoznamo samega sebe. Branje nam širi obzorja in razkriva, kaj imamo radi in česa ne maramo. Med branjem, ko se bralec poveže z zgodbo, dogodki, čustvi in karakterji, ob tem odkriva detajle samega sebe. Vsaka nova zgodba človeku pove nekaj novega o njem samem. Z branjem postajamo pametnejši. Branje je temeljni način učenja, izboljša naš besedni zaklad in s tem naše komunikacijske sposobnosti. Z vsako knjigo, ki jo preberemo, se naučimo nekaj novega, zato smo zmožni sprejemati boljše odločitve v življenju. In nenazadnje: branje knjig pomirja, bolj učinkovito zmanjšuje stres kot poslušanje glasbe, skodelica čaja ali celo sprehod. Le šest minut branja je potrebno, da umirimo srčni utrip, zmanjšamo napetost v mišicah in znižamo raven stresnih hormonov. Torej, katero knjigo boste prvo prebrali? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 3 Tema tedna APRIL – MESEC TRADICIONALNO POSVEČEN KNJIGI Beremo vedno manj, a knjižnice ostajajo pomemben del skupnosti April je mesec, ki je tradicionalno posvečen knjigi, saj v tem času obeležujemo tako mednarodni dan knjig za otroke kot svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Brez knjig knjižnic ne bi bilo, bralci pa so tisti, ki so zaslužni za to, da ostajajo knjižnice pomemben del slovenske družbe. Statistika govori, da se število bralcev in članov knjižnic v Sloveniji zmanjšuje, zaslonska kultura televizije, tablic in pametnih telefonov izpodriva knjigo in obisk knjižnic. Slovenske splošne knjižnice se trudijo ta trend ustaviti oziroma obrniti, zato se že vrsto let tudi prostor za dogodke in prireditve. Številne projekte pripravlja tudi Osrednja knjižnica Mozirje. SKORAJ POLOVICA SLOVENCEV NE BERE V knjižnice ne gremo le po knjige, pa vendar je spodbujanje vzdrževanja intelektualne kondicije z branjem tiskanih knjig še vedno med osnovnimi in najpomembnejšimi nalogami knjižnic. V najnovejši raziskavi iz leta 2019, ki jo je financirala Javna agencija za knjigo RS, poimenovani Knjiga in bralci, je najbolj skrb vzbujajoča ugotovitev, da se je po blagem upadu v devetdesetih letih število nebralcev znova povečalo na višino izpred štiridesetih let. Delež nebralcev, torej tistih, ki v zadnjem letu niso prebrali niti ene knjige, se je v letu 2019 dvignil na 49 odstotkov (leta 2014 42 %), izrazito pa se je znižalo tudi število rednih bralcev, kamor raziskava 4 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 uvršča tiste, ki so prebrali več kot deset knjig v zadnjih 12 mesecih. Leta 2014 jih je bilo 18, leta 2019 le še 13 odstotkov. VPIS V KNJIŽNICO MOZIRJE LANI VIŠJI ZA ČETRTINO Knjižnice so eden izmed redkih javnih prostorov, kamor lahko brezplačno vstopi vsak. Zato ni presenetljivo, da večina bralcev kot vir knjige navaja knjižnico. Vendar tudi članstvo v knjižnicah upada. V slovenske splošne knjižnice je bilo leta 2019 včlanjenih 23 odstotkov celotnega prebivalstva, v letu 2020 le še 20 odstotkov. Število aktivnih članov Osrednje knjižnice Mozirje je lani v primerjavi z letom poprej nekoliko upadlo, kar je bila v veliki meri tudi posledica epidemioloških omejitvenih ukrepov, ko prost dostop do knjižnih polic ni bil mogoč. Kljub temu je delež članov mozirske knjižnice še vedno nad državnim povprečjem. Poleg tega se je v primerjavi z letom 2020 v lanskem letu povečal delež novo vpisanih članov za 27 odsttokov. Na novo se je vpisalo 220 članov. V letih 2020 in 2021 se je v primerjavi s preteklimi leti bistveno povečal virtualni obisk knjižnice, lani je bil v primerjavi z letom poprej večji za 202 odstotka. V Knjižnici Mozirje so zadovoljni, da se njihovi uporabniki vračajo v knjižnico, tako fizično kot virtualno. IZPOSOJA LANI VIŠJA ZA 15 ODSTOTKOV V povezavi z upadom članstva v slovenskih splošnih knjižnicah je zaznati tudi upad števila izposoj. Sodeč po raziskavi, ki so jo opravili v Knjižnici Mozirje, je tako na nivoju države kot tudi pri njih zaznati večletni trend upada števila izposoj fizičnih enot knjižničnega gradiva. Spodbuden pa je podatek, da je v mozirski knjižnici izposoja v lanskem letu znova narasla, izposodili so 15 odstotkov več enot knjižničnega gradiva kot v letu 2020. Dobre rezultate beležijo tudi na področju izposoje elektronskih in zvočnih knjig. Izposoja e-knjig je lani v primerjavi z letom 2020, ko je bila zaradi epidemioloških ukrepov zabeležena rekordna izposoja, sicer upadla. V letu 2020 so zaV ponedeljek, 11. aprila, bo v Galeriji Mozirje ob 18. uri potekala slavnostna podelitev priznanj bralcem v 17. bralni znački za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki. V zadnji sezoni je bilo v projekt vključenih 134 bralcev iz vse doline. Podelitev bo spremljal literarni večer z gostoma Vladom Vrbičem, avtorjem knjige Prestreljene sanje, in urednikom knjige Orlandom Uršičem. Na dogodku so dobrodošli vsi ljubitelji dobrega branja. beležili 1282 izposoj e-knjig, lansko leto pa 751. V preteklem letu so uporabnikom nudili tudi izposojo zvočnih knjig v slovenskem jeziku preko portala Audibook. Na voljo jim je bilo 116 licenc zvočnih knjig, zabeležili so 124 izposoj. BEREJO DOMAČE, TUDI ZARADI TRUDA KNJIŽNIČARJEV Pri izposoji gradiva ostaja največje povpraševanje po leposlovju. Tako v slovenskem merilu kot tudi pri izposoji v mozirski knjižnici je opaziti porast izposoje domačega leposlovja, kar je v mozirski knjižnici delno posledica njihovega največjega bralnega projekta Bralna značka za odrasle. Pri pregledu statistik najbolj branega gradiva mozirski knjižničarji že leta opažajo, da se dela slovenskih avtorjev, ki jih vsako leto v drugačnem izboru uvrstijo na seznam za bralno značko, vedno uvrščajo v vrh najbolj branih naslovov v njihovi knjižnici. V lanskem letu je na seznamu najbolj branega gradiva med prvimi desetimi kar sedem del slovenskih avtorjev. Od teh del jih je bilo pet v minulih letih na seznamu bralne značke za odrasle. Tatiana Angioi Gospodarstvo KLS LJUBNO Za 980 ton manj emisij ogljikovega dioksida letno Podjetje KLS Ljubno je s podjetjem Resalta sklenilo pogodbo o izvedbi enega največjih projektov strešnih sončnih elektrarn v Sloveniji. Resalta se uvršča med vodilna podjetja na področju energetskih storitev in razvoja obnovljivih virov energije na območju Jugovzhodne Evrope. DVE SONČNI ELEKTRARNI Z MOČJO DVA MEGAVATA Na strehi tovarne KLS na Ljubnem ob Savinji bodo postavili dve sončni elektrarni s skupno nazivno močjo skoraj dva megavata. Na leto bodo proizvedli okoli dve gigavatni uri električne energije, večino bodo porabili v podjetju. Z elektrarno bodo emisije ogljikovega dioksida zmanjšali za približno 980 ton na leto. Pri projektu zaključujejo pripravljalna dela, fotonapetostne module bodo predvidoma začeli montirati v prvih dneh maja, elektrarni bosta postavljeni do konca letošnjega leta. KLS PREVZEMA VODILNO VLOGO PRI PREHODU NA ZELENO ENERGIJO »Veseli nas, da eno od najuspešnej- Mirko Strašek: »Kot družbeno odgovorno podjetje izvajamo ukrepe za znižanje našega ogljičnega odtisa.« (Foto: Peter Marinšek) ših slovenskih podjetij prevzema vodilno vlogo pri prehodu na zeleno energijo. Upamo, da bodo tudi druge korporacije dobile navdih in spoznale prednosti popolnega nadzora nad porabo energije in proizvedle več energije iz obnovljivih virov na svojih lokacijah,« je ob podpisu pogodbe povedal Luka Komazec, direktor Resalte. ZMANJŠALI BODO ODVISNOST IN ZNIŽALI STROŠKE Direktor KLS Ljubno Mirko Strašek je podpis pogodbe pospremil z naslednjimi besedami: »Izgradnja obeh sončnih elektrarn SE KLS1 in SE KLS2 je sestavni del razvojnega projekta KLS. Mi smo velik porabnik električne energije. S tem projektom bomo zmanjšali odvisnost od drugih dobaviteljev električne energije in znižali naše stroške električne energije. Kot družbeno odgovorno podjetje izvajamo ukrepe za znižanje našega ogljičnega odtisa. Izgradnja elektrarn iz obnovljivih virov je naš prispevek k izboljšanju naših vplivov na okolje. V prihodnjih letih bomo gradnjo sončnih elektrarn na lokaciji KLS na Ljubnem nadaljevali.« Franci Kotnik BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Kako krizne razmere vplivajo na prodajo malih gospodinjskih aparatov? Strah pred prihodnostjo, ki se je začel širiti že med pandemijo covida-19, se z vojno v Ukrajini še poglablja. Priča smo znatnim podražitvam, zlasti energentov, in kar naenkrat določenih materialnih dobrin ni mogoče dobiti v razumnem času. Zato se zastavlja vprašanje, kako to vpliva na potrošnjo prebivalstva, predvsem nakupe neživilskih izdelkov. KUPCI PREVIDNEJE OPRAVLJAJO VEČJE NAKUPE Pri časniku Finance ugotavljajo, da kupci nekoliko previdneje opravljajo večje nakupe, prodaja nekaterih izdelkov pa je upadla: »Trgovci občutijo, da so kupci precej bolj previdni pri nakupih. Stvari si natančneje ogledajo in kupujejo manj, tudi zaradi strahu pred prihodnostjo.« Za komentar na to temo Obseg proizvodnje v tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah se je v zadnjih dveh letih povečal za 40 odstotkov. (Foto: arhiv podjetja) smo povprašali v podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, kje so nam povedali, so v zadnjih dveh letih beležili izredno rast prodaje izdelkov, na kar je vplivala epidemija in z njo povezani ukrepi, ko so ljudje več časa preživeli v domači kuhinji. Prihodki so se jim v lanskem letu povečali za več kot 20 odstotkov, obseg proizvodnje pa se je v dveh letih povečal za 40 odstotkov. IZPAD PRODAJE V RUSIJI NAMERAVAJO NADOMESTITI Kako pa letos? »V letošnjem letu pričakujemo zmerno rast, saj se je s sprostitvijo ukrepov vsakodnevno življenje ljudi spremenilo. Več je obiskov restavracij in posledično manj kuhanja doma. Na prodajo naših izdelkov v letošnjem letu bo vsekakor vplival tudi rusko-ukrajinski konflikt, saj smo prodajo naših aparatov na ruskem trgu ustavili. Zaradi negotovih razmer je zato napovedovanje rasti težko oceniti. Vsekakor se bomo trudili, da izpad prodaje na ruskem trgu nadomestimo na ostalih trgih, predvsem z drugim prodajnim segmentom - s kavnimi aparati,« so sporočili iz BSH Hišnih aparatov. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 5 Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi OBISK DRŽAVNE SEKRETARKE MAG. POLONE RIFELJ NA LJUBNEM Razvojni potencial majhnih skupnosti je lahko zelo velik Občino Ljubno je na povabilo župana Franja Naraločnika obiskala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, mag. Polona Rifelj. Namen obiska je bil ogled dobrih praks sodelovanja gospodarstva, lokalne skupnosti in šole pri projektih, ki pomembno prispevajo h kvalitetnejšemu življenju občanov. Skupna ugotovitev je bila, da je razvojni potencial majhnih skupnosti lahko velik in da velja v tej smeri nadaljevati sodelovanje med državo, občinami in gospodarstvom. PRVA PAMETNA PODEŽELSKA UČILNICA Primere dobrih praks je najprej predstavila Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja, ki je vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Posebej je izpostavila projekt Prva pametna podeželska učilnica, v katerem so vključeni različni deležniki iz javnega sektorja in gospodarstva. Kot je povedal ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji, mag. Samo Kramer, gre za prvi projekt, ki bo omogočil nove možnosti razvoja mladim, da svoje znanje tudi praktično nadgradijo. Velika pohvala pri tem gre podjetju KLS Ljubno, ki v projektu vidi velik potencial in ga tudi finančno podpira. Po predstavitvi projektov si je državna sekretarka v spremstvu gostiteljev ogledala Kulturno–poslovni center Ljubno, ki vključuje Kulturno-kongresni center KLS s sodobno dvorano, TIC, knji- PODKRIŽNIK E'dyn produkte predstavili v Dubaju Državna sekretarka si je z zanimanjem ogledala Kulturno-poslovni center Ljubno. (Foto: arhiv občine) žnico in muzejske zbirke z innaslednji finančni perspekteraktivnim Flosarskim mutivi zagotovila sredstva za projekte LAS v enaki višizejem. Slednjega sta idejno in dejansko postavila sodelavni kot v preteklem obdobju, poleg tega pa bo Ministrca Ljudske univerze Velenje, stvo za gospodarski razvoj Erik Kapfer in Miha Cojhter, ob finančni podpori podjein tehnologijo poskrbelo za debirokratizacijo postopkov, tja KLS Ljubno, Ministrstva za kar se bo posledično odrazikulturo in CLLD sredstev. Mag. Polona Rifelj je polo v nižjih stroških. Štefka Sem vedala, da bo država tudi v KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Začasno ustavili odkup lesa Zadruga Šaleška dolina je s 1. marcem začasno prekinila odkup lesa, kar je predvsem posledica kadrovskih ovir, saj imajo med drugim desetino zaposlenih odsotnih zaradi porodniškega dopusta. Direktor Ivan Drev je pojasnil, da intenzivno iščejo nov kader, eno osebo naj bi zaposlili s 1. aprilom, drugo do konca meseca. Zatrdil je, da Jure Podkrižnik: »Potencial za naše produkte vidimo tudi v mestih, ki so ob vodi.« (Foto: arhiv podjetja) »Expo je bila ena od lokaSvetovna razstava Expo 2020 v Dubaju je konec cij, kjer smo se želeli prestaviti in preveriti interes na trgu marca zaprla svoja vrata. Slovenski paviljon je v šesza naše produkte. Benetke so tih mesecih, kolikor je trajal bile naša odskočna deska za elektrifikacijo na vodi, potenExpo, obiskalo skupno okoli milijon obiskovalcev. Tik cial pa vidimo tudi v Dubaju, Abu Dhabiju oziroma v mespred iztekom razstave je Slotih, ki so ob vodi,« je povedal venija pripravila nacionalno konferenco na temo investiJure Podkrižnik, ki je v družinskem podjetju odgovoren cij v mobilnost, na kateri se za program električnih poje predstavilo šest inovativnih slovenskih podjetij, med gonskih sistemov za plovila pod blagovno znamko E'dyn. njimi tudi ljubensko podjetje Podkrižnik. Franci Kotnik 6 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 bodo tudi v prihodnje odkup lesa opravljali na najvišjem možnem nivoju, za kar se bodo potrudili z ustreznim kadrom in napredno tehnologijo. Z gozdarstvom ima Kmetijska zadruga Šaleška dolina velike načrte, lani je, na primer, z namenom širjenja dejavnosti pripojila Gozdarsko zadrugo Vransko. VP Iz občin, Volitve OBČINA MOZIRJE Novi častni občan bo Robert Klemenak Člani občinskega sveta Občine Mozirje so potrdili seznam prejemnikov letošnjih priznanj in denarne nagrade, ki jih bodo podelili na slovesnosti ob občinskem prazniku. Naziv častnega občana bo prejel Robert Klemenak. Zlata plaketa s priznanjem občine gre v roke Franca Polanška iz Šmihela nad Mozirjem, denarno nagrado pa bo prejelo Kulturno društvo Lepa Njiva. Višina denarne nagrade znaša 1250 evrov. Svečana podelitev bo v petek, 22. aprila. Štefka Sem OBČINA SOLČAVA Novorojencem finančna spodbuda in sadika jablane V občinskih prostorih je županja Občine Solčava Katarina Prelesnik gostila lanskoletne novorojence in njihove starše. V letu 2021 so se v Solčavi razveselili petih novih občanov, in sicer treh deklic in dveh dečkov. S strani občine so prejeli finančno spodbudo v višini 250 evrov, županja pa je staršem izročila tudi sadike jablan. Barbara Rozoničnik OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Samu Kramerju še en ravnateljski mandat Avgusta se izteče sedanji mandat ravnatelju Osnovne šole Ljubno ob Savinji mag. Samu Kramerju. Objavljen je bil razpis, na katerega se je prijavil samo Kramer. Člani občinskega sveta Občine Ljubno so na dopisni seji podali pozitivno mnenje k imenovanju Kramerja za še en mandat. Pozitivno mnenje je podalo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Na tej podlagi je svet zavoda osnovne šole potrdil imenovanje sedanjega ravnatelja za še en mandat. Štefka Sem Mag. Samo Kramer bo še naprej vodil ljubensko šolo. (Foto: ŠS) V Solčavi je bilo leta 2021 rojenih pet otrok - tri deklice in dva dečka; ena družina se sprejema ni udeležila. (Foto: arhiv občine) DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE 2022 Ne pozabite na pomembne datume Na letošnjih rednih državnozborskih volitvah 24. aprila se bo za naklonjenost skoraj 1,7 milijona upravičencev - volivk in volivcev - potegovalo enaindvajset list in strank. Državna volilna komisija je seznam kandidatov že objavila na njihovi spletni strani www. dvk-rs.si. Do samih volitev je dobro poznati nekaj pomembnejših datumov. • 13. APRIL Oskrbovanci domov za starejše in volivci, ki bodo v bolnišnici ali zaporu, lahko okrajni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi. • 19., 20. IN 21. APRIL Predčasno glasovanje na posebnih voliščih. • 20. APRIL Na dan državnozborskih volitev bodo imeli tudi volivci v primeru bolezni in izolacije zaradi okužbe s koronavirusom možnost glasovanja na voliščih; v tem primeru bodo morali najkasne- je do 20. aprila okrajni volilni komisiji oddati vlogo za glasovanje na domu. V primeru bolezni je potrebno zdravniško potrdilo, v primeru izolacije pa ustrezno potrdilo (npr. SMS sporočilo, potrdilo zVem). • 22. APRIL Zaključek javne volilne kampanje in začetek volilnega molka. • 24. APRIL 9. volitve v državni zbor v samostojni Sloveniji. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 7 Politika PREDSTAVITEV KANDIDATOV SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE (SDS) Jožef Jelen za uravnotežen razvoj Slovenije V Celju so predstavili kandidate SDS v 5. volilni enoti za državnozborske volitve. Med njimi je tudi Jožef Jelen iz Mozirja, po poklicu rudarski tehnik, ki je vso delovno dobo opravil v Premogovniku Velenje. V politiko se je kot občinski svetnik v Mozirju vključil leta 2002, v tem mandatu opravlja tudi funkcijo podžupana. Peti mandat je predsednik občinskega odbora SDS Mozirje, drugi mandat pa je predsednik savinjsko-šaleške regijske koordinacije stranke. NOV IZZIV V ŽIVLJENJU Jožef Jelen, ki je zagovornik tradicionalnih vrednot, kot so pravičnost, skrb za malega človeka in poštenje, se je za kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah odločil, ker ima v življenju rad izzive: »Prepričan sem, da sem s svojim dolgoletnim delom v lokalni skupnosti spoznal želje in potrebe krajanov. Tako kot doslej si bom tudi v prihodnje prizadeval za uravnotežen razvoj Slovenije.« KAJ POTREBUJE ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA? Po Jelenovem mnenju je za Zgornjo Savinjsko dolino v naslednjih le- Jožef Jelen meni, da je za razvoj Zgornje Savinjske doline ključno izvesti zastavljene infrastrukturne projekte. tih pomembno predvsem, da se končajo že odobreni in realizirajo novi državni projekti ter lokalne investicije, ki jih sofinancira država. Med pomembnejšimi navaja širitev zdravstvenega do- ma v Nazarjah, dograditev osnovne šole in vrtca v Mozirju ter izgradnjo telovadnice v Solčavi. PRISLUHNITI POTREBAM GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA »Prisluhniti je potrebno gospodarstvu in s subvencijami ter razpisi spodbuditi njegov nadaljnji razvoj in konkurenčnost. Na podlagi strateškega načrta kmetijske politike 2023-2027 pričakujemo izboljšave za gorske kmetije. Trenutne razmere v svetu nam narekujejo pospešen razvoj samooskrbnega kmetijstva in vzpodbujanje ozaveščenosti, da kupujemo lokalno,« razmišlja Jelen. BREZ INFRASTRUKTURE NI RAZVOJA Turizem je v dolini pomembna panoga, zato je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo, kot so obnova državnih cest in izgradnja kolesarskih poti, kar bo pozitivno vplivalo tudi na varnost v prometu. Pomembna je tudi oskrba s pitno vodo in čiščenje odpadnih voda, urejanje poplavne varnosti ter sanacija plazov. Vesna Petkovšek DESUS PREDSTAVIL KANDIDATA ZA ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO Anton Toni Rifelj verjame, da lahko s svojimi izkušnjami veliko prispeva Stranka DeSUS je v prostorih Društva upokojencev Mozirje organizirala novinarsko konferenco, na kateri so predstavili program stranke in kandidata za poslanca za Zgornjo Savinjsko dolino. Za mesto v državnem zboru se bo na listi DeSUSa potegoval Anton Toni Rifelj. SREDINSKA STRANKA S 30-LETNIMI IZKUŠNJAMI Predsednica območnega odbora Darinka Dobovičnik je uvodoma predstavila program stranke, predsednik Desusa Ljubo Jasnič pa je spregovoril o trenutni politični situaciji ter o zgodovinski in današnji vlogi stranke v slovenskem političnem prostoru. Kot sredinska stranka se bodo zavzemali, da ohranijo za naše zanamce, kar se ohraniti da, zavzemali se bodo za poštene pokojnine, varno in dostojno starost, javno in dostopno zdravstvo, dolgoživo družbo, demokratično ustavno ureditev, zdravo okolje in zeleni razvoj, pravičnost in solidarnost. 8 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 TRI MANDATE ŽUPAN V GORNJEM GRADU Anton Toni Rifelj se je rodil leta 1950 v Gornjem Gradu. Večino življenja se je ukvarjal s podjetništvom, inovacijami in tehničnimi izboljšavami na področju motorjev, za ker je prejel vrsto nagrad. Veliko izkušenj ima tudi na področju lokalne samouprave, saj je dvanajst let opravljal funkcijo župana Občine Gornji Grad: »V tem obdobju smo veliko naredili na cestni infrastrukturi, zgrajen je bil center za starejše, daljinsko ogrevanje, odprta lekarna. Zgrajeno je bilo novo naselje individualnih stanovanjskih hiš, stanovanjski blok, čistilna naprava, knjižnica, športno igrišče …« je povedal Rifelj. ZA UPOKOJENCE, GOSPODARSTVO IN OKOLJE V nadaljevanju je izpostavil več ciljev, za katere si bo prizadeval, če bo dobil mesto v državnem zboru. Vsekakor bo to usklajevanje pokojnin, ureditev dnevnih centrov za upokojence, sodelovanje z mlajšo generacijo in Anton Toni Rifelj se bo zavzemal za medgeneracijsko sodelovanje. (Foto: Vesna Petkovšek) društvi upokojencev v dolini. Ob tem bo prisluhnil gospodarstvenikom, prizadeval si bo za izkoriščanje obnovljivih virov energije in čisto okolje, čim večjo samozadostnost pri prehrani ter čim več predelave lesa v dolini. Vesna Petkovšek Organizacije, Ljudje in dogodki GLASBENA ŠOLA NAZARJE Družinski večer, prepleten z ljubeznijo in toplino Glasbena šola Nazarje je na materinski dan, 25. marca, v kulturnemu domu na Ljubnem ob Savinji priredila Družinski večer. Dvanajst družinskih sestavov se Družina Rosc se je na prireditvi na Ljubnem predstavila z venčkom slovenskih ljudskih. (Foto: arhiv Glasbene šole Nazarje) Vi o Savinjskih novicah Tomaž Križnik, nekdanji član uredniškega odbora Savinjskih novic Savinjske novice so časopis, ki me konstantno spremlja celotno obdobje, odkar sem se začel resneje in z zanimanjem ozirati po stvareh okrog sebe v Zgornji Savinjski dolini. Pa je od tega že skoraj petdeset let. Tudi med služenjem JLA v Makedoniji v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so mi jih tja od doma pošiljali moji starši. Že pred mojo vojsko me je takratni urednik gospod Sandi Videčnik kot mladinskega funkcionarja včasih pritegnil k pisanju za Savinjske novice. In bolj ko postajam starejši, bolj spoznavam, kako sem mu hvaležen za vsa druženja in pogovore z njim. V času šolanja v srednji šoli in na fakulteti sem namreč med tednom stanoval v Velenju in pozneje v Ljubljani in tam postopoma spoznaval, kako lepa in »moja« je Zgornja Savinjska. In kako jo je Sandi dodatno znal lepo orisati in opisati s svojimi prijaznimi, a ne posladkanimi besedami! Bil je človek, ki je znal odgrniti toliko skritih resnic o naši dolini, da smo mu domačini lahko res samo zelo hvaležni, da je o tem pisal vse do svoje smrti. In ogromno tega je zapisal tudi v Savinjskih novicah. Zato želim ustvarjalcem Savinjskih novic in glavnemu uredniku Franciju Kotniku, motorju tega časopisa, da še naprej nadaljujejo Videčnikovo poslanstvo, da raziskujejo preteklost doline in obenem, da si s spremljanjem aktualnega dogajanja pridobijo čim širši krog bralcev. Zgornjesavinjčani in bližnja okolica Savinjske novice enostavno potrebujemo. je predstavilo s pesmijo in igranjem ter praznični večer prepletlo z ljubeznijo, toplino in medsebojno povezanostjo. DRUŽINSKO PETJE POVEZUJE GENERACIJE Na prireditvi so z učenci glasbene šole nastopili njihovi bratci, sestrice, starši, stari starši, tete in strici ter tako še enkrat dokazali, da je družinsko petje in muziciranje neprecenljiva vrednota, ki povezuje rodove. Ob tem so se spomnili vseh mam, starih mam in babic, ki so prva priča skrivnostne- ga porajanja novega življenja, po domovih pa skrbijo za domače vzdušje in toplo ognjišče. Družinska prireditev je bila dobrodošla novost, ki je tako nastopajočim kot navdušenim poslušalcem pričarala neprecenljive trenutke in dragocene spomine. Dogodek, prepleten s toplino in ljubeznijo, sta povezovala Ana Venek in Filip Pfeifer, nad organizacijo nastopa pa sta bdeli Tadeja Marija Cigale in Karmen Zidar Kos. Barbara Rozoničnik VRTEC IN ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Od sreče in zadovoljstva sijale lučke v očeh Le kaj lahko starše bolj razveseli kot nastopi njihovih otrok? Na Ljubnem ob Savinji so starši malčkov iz vrtca in prvih razredov osnovne šole popolnoma napolnili dvorano kulturnega doma, kajti otroci so zanje po dolgem času s pomočjo učiteljic, vzgojiteljic in njihovih pomočnic pripravili prireditev, ki se je dotaknila src vseh obiskovalcev. Plesni nastopi in deklamacije so bili pospremljeni z močnimi aplavzi, nastopajočim pa so od sreče in zadovoljstva sijale lučke v očeh. Marec je praznik mamic, očetov in družin. Otroci za starše najraje nastopajo, saj so najpomembnejše osebe v njihovem vsakdanu. Besedice mama, oče in rad te imam so najpogostejše v besednjaku malih nadobudnežev, ljubezen pa znajo izkazovati na različne načine, tudi s preprostim plesom. Kako pomembni so zanje starši in kaj otroku pomeni varnost družine, sta v svojih nagovorih na prireditvi poudarila ljubenski župan Franjo Naraločnik in ravnatelj mag. Samo Kramer. Štefka Sem Vsaj toliko kot starši v dvorani so bili na prireditvi srečni tudi malčki na odru. Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 9 Kultura, Organizacije KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJESAVINJSKE DOLINE GAL »Prihodnost barvamo z lepimi, toplimi barvami« Kljub temu, da je epidemija močno posegla tudi na njihovo področje, je članom Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornjesavinjske doline GAL uspelo v lanskem letu realizirati skoraj celoten program. Na občnem zboru na Rečici ob Savinji so smelo zastavili plan razstav, delavnic in ostalih aktivnosti za leto 2022. PREJEMNIKI ZLATE PALETE 2021 Poleg rednih druženj in sestankov so sodelovali v projektu Zveze likovnih društev Slovenije (ZLDS) in bili nagrajeni z zlato paleto. Pripravili so Extempore Rečica in Extempore DEOS Gornji Grad, razstavo v sklopu prireditve Od lipe do prangerja in Lenartova prepletanja. Redno organizirajo predstavitvene razstave članov društva, kakor tudi skupinske razstave. Sodelovali so na taboru ZLDS in nato gostili razstavo nastalih del, niso pa se uspeli udeležiti festivala likovne umetnosti v Grožnjanu na Hrvaškem. OB MESECU KULTURE RAZSTAVA POVODNI MOŽ Letošnje leto so pričeli z razstavo ob mesecu kulture, ki je nosila naslov Po- vodni mož. Poleg rednih aktivnosti načrtujejo mesečne delavnice z različnimi mentorji in delavnice pisanja ikon, ob koncu leta pa razstavo v sodelovanju z veziljami. V sklepnem delu se je predsednik društva Vinko Jeraj zahvalil čla- nom za njihovo prizadevnost, Občini Rečica ob Savinji in še nekaterim organizacijam pa za podporo likovni dejavnosti: »Skupaj tako prihodnost barvamo z lepimi, toplimi barvami.« Barbara Rozoničnik Predsednik Vinko Jeraj se je zahvalil Občini Rečica ob Savinji in še nekaterim organizacijam za podporo likovni dejavnosti. (Foto: Barbara Rozoničnik) POGOVORNI VEČER BOLEČINA IZGUBE Izguba prinaša bolečino, a o njej je treba govoriti Osrednja knjižnica Mozirje in Zavod Savinja sta na Ljubnem ob Savinji pripravila pogovorni večer o bolečini izgube, na katerem sta sodelovala Renata Roban in Bernard Štiglic. V pogovoru jima je vprašanja zastavljal Tadej Rifel, ki je dal besedo tudi obiskovalcem, da so delili svoje izkušnje. ZAPIRANJE VASE NI PRAVA POT Renata Roban je predsednica Slovenskega društva Hospic. V svojem razmišljanju je izhajala iz dejstva, da je smrt stalnica našega življenja tako kot rojstvo. Z njo se slej kot prej srečamo vsi, a jo različno sprejemamo. O smrti bližnjega bi se morali pogovarjati, kajti Tadej Rifel (levo) je v pogovoru z Renato Roban in Bernardom Štiglicem odstrnil marsikatero tančico o sprejemanju smrti in prebolevanju izgube. 10 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 zapiranje vase ni prava pot. Ženske so v primeru izgube bolj odprte in jo preko pogovorov lažje prebolijo, moški pa se zaprejo vase in se pogosto vdajo alkoholu, zato jim v društvu Hospic namenjajo posebno pozornost. NA SMRT NISMO NIKOLI PRIPRAVLJENI Jamarski reševalec Bernard Štiglic je dejal, da z deljenjem žalosti z drugimi ljudmi bolečina izgublja svojo moč. Na smrt nismo nikoli pripravljeni, tudi če pride po dolgotrajni bolezni. Še huje je, če je smrt nenadna, nepričakovana. Predvsem mladi se težko soočajo z izgubo prijateljev. V procesu žalovanja vsak išče svojo pot, prostovoljci Hospica pa lahko na tej poti pomagajo. Način, ki smo mu priča sedaj, ko se svojci ob smrti osebe, ki umre v nesreči ali v bolnici, ne morejo posloviti, ni pravi. Poslovitev je namreč nujna, da se lahko vsak posameznik sooči z odhodom njemu drage osebe. Če oseba umira doma, imajo včasih svojci težave s slovesom. V vseh tovrstnih primerih se lahko vključijo prostovoljci Hospica, ki pomagajo pri dostojnem slovesu. Tekst in foto: Štefka Sem Kultura, Organizacije KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V novih uniformah novim zmagam naproti Kot večina društev so tudi zgornjesavinjski godbeniki v zadnjih dveh letih izpustili občna zbora v fizični obliki, zato so bili letošnjega druženja toliko bolj veseli. Predsednica društva Fanika Strašek je v svojem poročilu nanizala vrsto aktivnosti, ki so jih kljub vsem omejitvam uspeli izvesti, še posebej je bil v tem obdobju aktiven upravni odbor. VELIKO ENERGIJE ZA PRIDOBIVANJE FINANČNIH SREDSTEV Veliko so se ukvarjali s pridobivanjem finančnih sredstev, brez katerih društvo ne more delovati. Med največjimi stroški v preteklem letu so bile nove uniforme, v katerih so se godbenice in godbeniki na čelu z umetniškim vodjem Tomažem Podlesnikom občinstvu predstavili na letošnjem januarskem koncertu. Nova svečana oblačila so stala 25 tisočakov in pol. LETOS KONČNO V NOVIH PROSTORIH V KULTURNEM DOMU? Straškova se je dotaknila tudi gradnje novih prostorov za godbo v prizidku mozirskega kulturnega doma, ki naj bi zadostili njihovim potrebam po kvalitetnem izvajanju vaj. Projekt se sicer odmika iz leta v leto, a obstaja realno upanje, da letos vendarle doživel realizacijo. Predsednica se je zahvalila godbenemu ansamblu za vse vaje in nastope, ki so jih izvedli v obdobju epidemije. JANUARSKI KONCERT IZVEDLI Z ODLIKO O delovanju orkestra je spregovoril Tomaž Podlesnik. Lani je januar- ski koncert odpadel, pripravili pa so spletno verzijo. Na socialnih omrežjih so se pojavili v mesecu kulture, v živo pa so, razdeljeni v dve ekipi, odigrali prvomajsko budnico. Sledile so vaje in trije promenadni koncerti: v Mozirskem gaju, Gornjem Gradu in Solčavi. Novo sezono so jeseni začeli z nastopom pred domom upokojencev v Preboldu, nadaljevali pa z vajami za januarski koncert. Slednjega so izvedli z odliko, sedaj pa se intenzivno pripravljajo na glasbeno poslastico King's night – spektakel Elvisove glasbe, katere del bodo skupaj z Otom Pestnerjem, Smooth bandom in Rečiškimi pobi, 4. junija na Ljubnem ob Savinji. Benjamin Kanjir DOBRODELNA SLIKARSKA RAZSTAVA ZA MOZIRSKO KOČO V GALERIJI MOZIRJE Klicu na pomoč so se odzvali tudi umetniki V Galeriji Mozirje so do 13. aprila razstavljena likovna dela udeležencev 11. Tabora ljubiteljskih slikarjev in fotografov Slovenije, ki je v organizaciji Zveze likovnih društev Slovenije (ZLDS) potekal v Mozirskem gaju. Umetniki so dela darovali Planinskemu društvu Mozirje, izkupiček prodaje gre za izgradnjo nove koče na Golteh. Odprtje prodajne razstave je pripravila Knjižnica Mozirje, za postavitev razstave pa je poskrbel umetnostni kritik Blaž Korpnik. KOČA JE BILA IN ŠE BO PONOS MOZIRJA Uvodoma je zbrane pozdravila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek in obudila spomin na zgodovinsko vrednost Mozirske koče, katere zgodbo preko zbiranja domoznanskega gradiva ohranja tudi Knjižnica Mozirje. Strokoven pogled na Predsednik PD Mozirje Boštjan Goličnik pričakuje, da bo uporabno dovoljenje za novo kočo izdano še letos. Umetniški vodja godbe Tomaž Podlesnik je napovedal glasbeno poslastico King's night, ki bo 4. junija na Ljubnem ob Savinji. (Foto: Benjamin Kanjir) razstavljena dela je z občinstvom delila članica upravnega odbora ZLDS Jelka Jantol, razstavo pa je odprl predsednik Planinskega društva Mozirje Boštjan Goličnik. Ob tem je predstavil potek gradnje in napovedal, da bo Mozirska koča s pomočjo dobrih ljudi in organizacij ter številnih udarniških ur planincev znova odprla svoja vrata za obiskovalce do konca letošnjega leta. STIČIŠČE PLANINSKEGA IN UMETNIŠKEGA UDEJSTVOVANJA Stičišče planinskega in likovno-umetniškega udejstvovanja, kot je odprtje razstave poimenoval moderator otvoritve Miha Rakun, so s pesmijo povezali člani Moškega pevskega zbora Šmihel pod vodstvom Tonija Acmana. Tekst in foto: Tatiana Angioi Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 11 Oglasi Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, na podlagi Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 16. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in Načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2022, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin v lasti Občine Nazarje v območju OPPN Bič 1. NAZIV IN SEDEŽ ORGANIZATORJA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje MŠ 5883822000, ID za DDV:43645151 2. PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB IN IZHODIŠČNA CENA: Predmet prodaje so komunalno urejena stavbna zemljišča namenjena za individualno stanovanjsko gradnjo v naselju Šmartno ob Dreti, ki je urejeno z OPPN Bič. Neto prodajna cena je 28,00 EUR/m2. V ceno je všteta nova komunalna oprema (cesta, kanalizacija, vodovod, - elektro in TK priključek). Zemljiško stanje je urejeno. Prodaja se naslednje zemljišče - parcela: GP7 - gradbena parcela na zemljišču parc. št. 566/9, k.o. 940 Šmartno ob Dreti, stavbno zemljišče v izmeri 639 m2. Izhodiščna cena 17.892,00 EUR.(z besedo: sedemnajst tisoč osemstodvaindevetdeset evrov in 00/100). Navedene cene ne vsebujejo 22% davka na dodano vrednost, ki ga plača kupec. 3. POGOJI PRODAJE: • Nepremičnine se prodajajo po načelu »videno – kupljeno«; • Prodajno pogodbo bo pripravila Občina Nazarje; • Nepremičnina bo prodana ponudniku, za katerega bo imenovana Komisija ugotovila, da je oddal najugodnejšo ponudbo in bo s sklepom župana izbran za najugodnejšega ponudnika; • Izbrani ponudnik bo moral skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po uspešno opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. V kolikor ponudnik pogodbe ne bo sklenil v predpisanem roku, se bo štelo, da od nakupa odstopa in ima Občina Nazarje pravico zadržati vplačano varščino; • Po plačilu celotne kupnine se bo kupcu nepremičnine izročila v last in posest s pravico vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo; • Plačilo celotne kupnine v roku 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe je bistvena sestavina pogodbe; • Kupec bo poleg ponujene kupnine dolžan plačati stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime v zemljiški knjigi. • Župan lahko postopek prodaje zemljišč ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije. 4. POGOJI ZA UDELEŽBO V POSTOPKU JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Ponudnik je dolžan plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene nepremičnine, ki jo je potrebno plačati na podračun EZR Občine Nazarje št. SI56 0110 0010 0008 391, sklic na številko: 0075825-4780033-2021. 12 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 Ponudbe so zavezujoče in morajo vsebovati: - Podatke o ponudniku (ime, priimek, naslov, EMŠO, davčno številko, številko transakcijskega računa z nazivom banke (za vračilo varščine) in navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša (priloga 1); - Ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine – (priloga 2); - Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami. V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, je komisija ne bo upoštevala. - Ponudniki morajo oddati ponudbo priporočeno po pošti v ovojnici z označbo »Ne odpiraj – ponudba za nakup nepremičnin« na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: - Potrdilo o plačani varščini, - Fotokopijo osebnega dokumenta – fizične osebe, - Overjen izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ki ni starejši od treh mesecev, izjavo o sprejemanju pogojev iz javne ponudbe. 5. DODATNE INFORMACIJE Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in ogledom nepremičnine v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Nazarje, tel: 03 839 16 00. Ogled nepremičnine je možen po predhodni najavi na navedeni telefon oziroma preko elektronska pošte: obcina@nazarje.si. 6. POSTOPEK IZBIRE NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Postopek je odprt do 16. 8. 2022 do 12. ure. Odpiranje ponudb bo: • Prvo odpiranje ponudb bo v četrtek, 12. 5. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 9. 5. 2022 do 12. ure. • Drugo odpiranje ponudb bo v četrtek, 26. 5. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 23. 5. 2022 do 12. ure. • Tretjo odpiranje ponudb bo v četrtek, 9. 6. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 6. 6. 2022 do 12. ure. • Četrto odpiranje ponudb bo v četrtek, 23. 6. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 20. 6. 2022 do 12. ure. • Peto odpiranje ponudb bo v četrtek, 7. 7. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 04. 7. 2022 do 12. ure. • Šesto odpiranje ponudb bo v četrtek, 21. 7. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 18. 7. 2022 do 12. ure. • Sedmo odpiranje ponudb bo v četrtek, 4. 8. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 1. 8. 2022 do 12. ure. • Osmo odpiranje ponudb bo v četrtek, 18. 8. 2022 ob 11. uri, za vse ponudbe, ki bodo prispele do 16. 8. 2022 do 12. ure. Komisija bo odpirala prispele ponudbe v prostorih Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. V primeru, da bo prispelo več najugodnejših ponudb, bo Komisija ponudnike, ki so ponudili enako kupnino, v roku 8 dni pozvala k oddaji nove ponudbe oziroma bo z njimi izvedla pogajanja. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za javno zbiranje ponudb. V primeru, če bo parcela prodana v času, ko je razpis odprt, bo objavljen preklic za prodano parcelo. Preklic bo objavljen na enak način, kot je objavljen ta razpis. Besedilo javnega razpisa - zbiranja ponudb je objavljeno na spletni strani Občine Nazarje: www.nazarje.si in na oglasni deski na sedežu občine, Savinjska cesta 4, Nazarje. Številka: 478-0014/2022 Datum: 27. marec 2022 Občina Nazarje Matej PEČOVNIK, župan Zgodovina in narodopisje Josip Wester v predgorju Savinjskih Alp (3) PETER WEISS Slavist in šolnik Josip Wester (1874– 1960) je kot popotnik po planinskem svetu opisal mnoge manj znane in uveljavljene poti, in to ne samo po Sloveniji. Tale opis poti najprej na Menino in potem od tod na Veliki Rogatec ter naprej v Podvolovljek in v Stahovico je objavil v Planinskem vestniku leta 1933. Dodal je predstavitve pogledov na naša višavja celo od drugod, prispeval je kritične pripombe in planinske delavce je znal tudi pohvaliti. – Pripombe k Westrovemu besedilu je prispeval urednik zgodovinsko-narodopisne strani in so zapisane v oglatih oklepajih. Višavje Ščavnic – nekateri pišejo tudi Višavnice [urednik Planinskega vestnika Josip Tominšek je v opombi pod črto kratko in jasno napisal: »Ime je izumetničeno«] – je plano gorsko teme, iznad katerega štrlijo posamezni pečinasti vršiči kot nekaki sedeži, namenjeni popotniku, da se na njih sedeč čudi mnogovrstnemu planinskemu in dolinskemu svetu od Storžiča v velikanskem loku do Julijskih Alp. Od tod lahko premotri vso rajdo savinjskih in njim bližnjih vrhov, z Raduho, Olševo, Peco, Plešivcem in Pohorjem, dalje vidi Konjiško goro, Boč, Rogaško goro, vse zasavsko gorovje, dolenjsko hribovje in kraške vršace. Pod njim pa se vije jasna proga bistre Savinje in njene desne pribočnice Drete. Le proti zapadu mu višji Vivodnik zastira pogled. Še nekaj me je tu zadovoljilo: da sem zasledil markacijo, držečo v Gornji Grad, sicer staro, bržčas še izpred [prve svetovne] vojne, vendar še dokaj vidno. Še ta dan sem bil tjakaj namenjen, samo da dospe prej še tovariš, ki se je zjutraj – vsaj mislil sem tako – odpeljal iz Ljubljane na kolesu in bi moral vsaj do poldneva biti na Menini. Zaman sem ga čakal preko poldneva. Ker vem, da je previden človek, nisem bil v skrbeh zaradi njega. Po skromnem obedu sem se oprtal in odšel, da bi po bližnjici dospel na markirano pot. A ni mi tako lahko uspelo, kajti v posekah so me motili rdeči znaki na bukvah, ki sem jih imel za ostanke turistične markacije, dok- ler me niso drvarji, do katerih sem na ski oltar. Pač pa sem zlezel v stolp, od srečo prišel, poučili, da so tako oznakoder sem si kaj nazorno predočil počene bukve le semenska drevesa. Tako tovalno progo naslednjega dne, samo bi še dalje kolovratil kakor v zakletem če pride za menoj zaostali tovariš. labirintu, če me ne bi usmerili na praPo strmi kamniti poti sem se spustil vo pot. Bodi tu vsem meninskim turisnavzdol, da sem v skromne pol ure pritom v svarilo povedano, da je markacišel iz gozdne divjine in tišine v obljuja tod zelo skromna in da mora biti tisdeni svet, v čedno mestece, v katerem ti, ki hoče brez nevšečnih ovinkov sesgospodujeta mogočna renesančna [detopiti na gornjegrajsko plat, dvakratno jansko baročna] bazilika in štirikrilni pozoren. grad ljubljanskih škofov, v Gornji Grad. Mimo temačnega jezerca Bibe sem Kako je pa bilo z mojim tovarišem? čez senožeti in pašnike, po goličavah Pričakoval sem ga, da pride vsaj v in gozdnih zavodih prispel na košeprvem mraku za menoj v domenjeno nico, kjer se še vidijo ostanki pogoregostilno. In res je prišel, toda bila je že le planinske koče. Pri tako imenovatrda tema. Tudi on je zgrešil markacinem Ovčjem stanu se mi je med gostimi vehami stajnega rastja izgubila sled stare markacije. Zdaj se je bilo treba odločiti, ali krenem na levo ali na desno. Sonce, karta in naravni nagib so mi veleli: »Na levo!« In da sem zadel pravo smer, sem se prepričal, ko sem spet zasledil obledele znake na skalah in deblih. Poslej je šlo naglo navzdol, najprej po strmi travnati rebri, nato pa skozi lepo negovano gozdovje – videti je, da je uprava škofijskih gozdov v veščih rokah –, dokler se nisem pri Koča na Menini leta 1933 kmetu Šemprimo(Planinski vestnik, foto Aparnik, Kamnik) žniku osvežil z bistro studenčnico. jo prav pri Ovčjem stanu, a ker je zavil Malo nižje doli, pri staroslavni cerv desno, je zašel v strmo grapo in po kvici svetega Florijana, sem si privoščil naporni hoji dospel v dolino nedaleč krajši počitek in si ogledal živo pokraod vasice Bočna. Če ne bi bil tako izjinsko sliko, ki jo ponuja očem prav ta kušen hodec, kdo ve, kako bi se lahko sijajna razgledna točka. Pod menoj se končala ta stranpot po razmočeni in je belil v globeli (300 metrov nižje) Gorkrušljivi drči! Torej, planinski skrbninji Grad, pred menoj na nasprotni straki, ki hočete pospeševati gorsko turini pa se je vzpenjalo prisojno pobočje stiko, kar čopič v roko in na novo zakrotke Lepenatke in ponosnega Rogatznamujte zmedeno in zamotano steca, katerega strme čeri so rdele v večerzovje na Menini! nem sijaju. V cerkvico, ki ima v glavNajrajši bi kar še en dan ostal v Gornem oltarju sveta Primoža in Felicijanjem Gradu, tako mi je bil pogodu kraj na, nisem mogel, ker je bila zaklenjena, sam in njega znamenitosti in prijetna čeprav bi se rad na licu mesta prepričal, družba, ki sem jo tam dobil. Toda dozakaj se ponaša z imenom svetega Floločenemu načrtu se turist ne sme brez rijana, kateremu je posvečen le strantehtnega razloga izneveriti. Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 13 Nasveti, Čestitke Z redno hojo ohranjamo zdravje Končno se je prebudila pomlad. Travniki in gozdovi se bodo počasi odeli v svetlo zeleno barvo, čudovito sliko pa bodo polepšale še raznobarvne cvetlice in cvetoče drevje. Čas je, da stopimo v športne čevlje in gremo v naravo. Za zdravje, krepko srce, iskati mir in sprostitev. HOJA JE ZA LJUDI VSEH STAROSTI Kako se razveselimo prvega koraka, ki otroku odpre pot v svet in mu omogoča hitrejši razvoj. Nič v življenju ni samoumevno, zato smo zelo veseli, da lahko pri osemdesetih ali kakšno leto čez še vedno hodimo. Redna hoja je lahko pojem dolgega in zdravega življenja, del programa za izgubo telesne teže ali priprava na vrhunsko tekmovalno aktivnost. Ljudje vseh starosti jo lahko izvajamo in v njej uživamo z zelo majhno nevarnostjo poškodb. kri v mišice. Srčni utrip se dvigne v višje območje delovanja. Enostavna hoja se pogosto izvaja v coni ugodja, hitra hoja pa dvigne srčni utrip v zmerno intenzivno cono in celo v območje močnejšega utripanja srca. Hitra hoja je vadba z zmerno intenzivnostjo in ima več koristi za naše počutje. Hkrati rudi zmanjšuje tveganje za bolezen. Srčni utrip nam pove, kako težko delamo in kakšna je poraba kisika. Ciljni srčni utrip je odvisen od starosti in trenutne telesne pripravljenosti. Določimo ga s testiranjem (kolo ali tekoči trak), lahko pa ga odčitamo iz tabel ali uporabimo preprogo formulo: moški: MSU = 220 – starost; ženske: MSU = 226 - starost (MSU = maksimalni srčni utrip). HOJA ZA ZDRAVJE Redna hoja, 150 minut na teden v zmerno intenzivni in intenzivni co- Najlepše je hoditi po naravi, gozdnih stezicah ali gorskih poteh, ko poleg telesa uživajo oči in duša. (Foto: Freepik.com) ZNIŽA OGROŽENOST ZA ŠTEVILNE BOLEZNI Hoja nam pomaga vzdrževati ustrezno telesno težo, zniža ogroženost za srčno žilne ali druge kronične bolezni (sladkorna bolezen tip 2, debelost, pljučne bolezni, degenerativna obolenja, anksioznost, depresija, rak dojke in debelega črevesa), zniža stres, izboljša naš videz, poveča vitalnost in nas sprošča. Izvajati jo moramo redno in dovolj učinkovito. Le tako bomo ohranjali zdravje in izboljšali telesno zmogljivost. KAKO INTENZIVNA NAJ BO HOJA Odgovor o intenzivnosti dobimo s sledenjem srčnega utripa. Ob hitri hoji mora srce hitreje in močneje potiskati 14 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 ni, zmanjšuje zdravstvena tveganja. Pri hoji za zdravje bomo hodili 30 minut dnevno v območju 50 do 60 odstotkov MSU. Za kontrolo telesne teže potrebujemo 15 do 60 minut hoje dnevno, ob tem pa moramo dosegati 60 odstotkov MSU. Pri aerobnem fitnesu bomo trikrat tedensko pospešili od 70 do 80 odstotkov MSU v trajanju 20 do 60 minut, ostale dni pa izvajali lahkotnejšo hojo. POTREBUJEMO LE VOLJO IN ČAS, OBUTEV IN OBLEKO Vsi hodci, neodvisno od starosti in telesne pripravljenosti, bomo z redno hojo ohranjali svoje zdravje. Potrebujemo le voljo in čas, ustrezno obuvalo in lahko zračno obleko. Najlepše je hoditi po naravi, gozdnih stezicah ali gorskih poteh, ko poleg telesa uživajo oči in duša. 150 minut redne hoje na teden v zmerno intenzivni in intenzivni coni zmanjšuje zdravstvena tveganja. KAKŠNA JE USTREZNA TEHNIKA HOJE Neustrezna tehnika hoje lahko povzroča neustrezne obremenitve sklepov in mišic. Vedno hodimo vzravnano, s pogledom, usmerjenim naprej, in s sproščenim vratom. Nikar se ne sklanjajmo in povzročajmo grbe. Ramena sprostimo in jih spustimo navzdol ter nazaj. Roki naj kot nihali skrbita za stabilnost trupa in dinamiko hoje. Nežno napnimo trebušne mišice in zravnajmo spodnji del hrbta. Korak naj bo ravno prav dolg. Rolajmo se po stopalu od pete do prstov in odrinimo od palca. VSAK KORAK ŠTEJE Hoja naj postane naša vsakodnevna navada in potreba. Ob hoji bomo vedno ostali v varnih mejah svojega srčnega utripa. Pridobili bomo na telesni zmogljivosti in nikoli ne bomo pretrenirani. Iz tedna v teden se bomo počutili bolje. Hitrost hoje bo spontano naraščala, naš srčni utrip pa bo ostajal v pričakovanih mejah. V mirovanju se bo srčni utrip hitreje vračal na izhodiščni utrip, kar je dokaz, da je srce pridobilo na moči. Vsi, ki bi radi nekoliko več, pa bomo izbrali nordijsko hojo. In nikar ne pozabite - vsak korak šteje! Janez Poles Ljudje in dogodki LUDVIK KRIČEJ, NAJ KULTURNIK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2022 Godbeništvu zvest že skoraj 65 let Ludvik Kričej iz Delc pri Bočni je po izboru bralcev Savinjskih novic postal naj kulturnik leta 2022. Kot dolgoletni član Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, Godbe Zgornje Savinjske doline in velenjske veteranske godbe velja za ikono godbeništva v Savinjsko-šaleški regiji. Njegovo že skoraj 65-letno udejstvovanje so opazili tudi v Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, območni izpostavi Mozirje, in mu ob letošnjem prazniku kulture podelili posebno priznanje za doprinos k ljubiteljski kulturni dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. TEŽKO OTROŠTVO Ludvik Kričej je bil rojen leta 1943 v Velenju. Do leta 1950 so z družino živeli v najemniški hiši lastnika Špenkove žage, kjer je bil zaposlen njegov oče. Starša z osmimi otoki, šest sinov in dve hčerki, so iz hiše izselili rano ob rojstvu zadnjega otroka. Ker niso imeli druge nastanitve, so tri leta živeli v barakarskem naselju v človeka nevrednih pogojih in v neznosnem mrazu. Medtem so si zgradili svojo hišo, pri čemer so pomagali tudi otroci z majhnimi lesenimi samokolnicami in v doma narejenih coklah iz lipovega lesa. DELO V PREMOGOVNIKU IN DRUŽINA Po osnovni šoli se je Ludvik za štiri leta zaposlil v Termoelektrarni Šoštanj, nato pa je do upokojitve delal v Premogovniku Velenje. Rad je odhajal na delo in nič mu ni bilo težko, tudi podaljšan delovnik in občasno dodaten obseg dela mu nista predstavljala težav. Ko sta se z bratom leta 1962 s kolesi iz Velenja odpravila na Flosarski bal na Ljubno, je tam spoznal svojo kasnejšo življenjsko sopotnico Marijo iz Delc. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, danes sta ponosna stara starša treh že odraslih vnukov. DOLGOLETNI ČLAN TREH GODB Ludvik, ki bo letos junija dopolnil 79 let, je baritonist in dolgoletni član treh godb. Za svoje glasbeno angažiranje je prejel številna priznanja in pohvale, med drugim zlato Adamičevo priznanje, častno Gallusovo značko in križ za zasluge mednarodne glasbene organizacije. Glasba ga spremlja že od malih nog, saj je njegov oče igral harmoniko, z brati pa so obiskovali velenjsko glasbeno šolo. Ludvik se je naučil igranja na bariton, brat Jože je igral bas, Alojz pa tenor. Z Alojzem sta se leta 1957 vključila v Pihalni orkester Premogovnika Velenje, kjer je bil takrat dirigent dobje Velenje, ki jo je ustanovil njegov brat Alojz. Oba Ludvikova brata sta zdaj žal že pokojna. PRIPADNOST IN PONOS Tekom let se je nabralo nič koliko nastopov, godbeniških srečanj in tekmovanj po Sloveniji in Evropi. Na vsa Leta 1977 se je Ludvik Kričej pridružil Godbi Zgornje Savinjske doline, ko so postavljali njene temelje. ta leta ga vežejo lepi spomini. Ko obleče godbeniško uniformo, ga še vedno navdajata čast in velika pripadnost: »Srce že vsa ta leta s ponosom bije za godbo.« Nedavno priznanje za naj kulturnika Zgornje Savinjske doline po izboru bralcev Savinjskih novic, kjer so imeli menda godbeniki prste vmes, mu Ludvik Kričej, ki je pri 79 letih še vedno vitalen in poln energije, si želi, da lahko še naprej igral v vseh treh godbeniških sestavih. Ivan Marin starejši, ki je veliko pozornost posvečal vzgoji mladih glasbenikov. Godbi Zgornje Savinjske doline se je Ludvik pridružil leta 1977, ko so postavljali njene temelje, in ji ostaja zvest že skoraj 45 let. Znanje, ki ga je pridobival s premogovniškim orkestrom, je radodarno delil z zgornjesavinjskimi godbeniki. Vse od začetkov leta 2007 je tudi član Godbe veteranov Univerze za 3. življenjsko ob- zelo veliko pomeni. Gre za priznanje, ki Ludvika po več kot šestih desetletjih igranja navdaja z zadovoljstvom, hvaležnostjo in zavedanjem, da je bil njegov doprinos k razvoju njemu tako ljube godbe opažen. Še vedno vitalen in poln energije si želi, da bi mu zdravje še vsaj toliko služilo kot doslej in bi lahko še naprej igral v vseh treh godbeniških sestavih. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 15 Organizacije, Oglasi PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Anja Petek je najuspešnejša alpinistka 2021 Kot smo že poročali, je Planinska zveza Slovenije (PZS) na alpinistično-plezalnem večeru na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju za leto 2021. Priznanje za najuspešnej- PESTROST SMERI IN MOJSTRSTVO Na prvi pogled meteorski vzpon na vrh slovenske ženske alpinistične scene za pozorne opazovalce slovenske alpinistične scene ni tako veliko presenečenje. Anja je že v preteklih sezonah opozorila nase, s seznama Anja Petek (v sredini) je po mnenju poznavalcev alpinistka, ki veliko obeta. (Foto: Irena Mušič Habjan) šo alpinistko je prejela Anja Petek iz Nove Štifte, članica Alpinističnega kluba Rinka. PRIZNANJE ZA VES TRUD Anja je po prireditvi takole komentirala prejeto priznanje: »Moje lansko alpinistično udejstvovanje je najbolj zaznamovalo, da sem se zelo sprostila v zimskih razmerah in imela dobre zimske vzpone. Tudi službeno sem začela plezati - po drevesih, ker opravljam višinska dela, in posledično mi to pomaga, da sem dvignila raven plezanja v skali. Ugotovila sem, da mi raziskovanje v hribih zelo odgovarja, preizkusila sem se tudi v prvenstvenih smereh in videla, da mi glava to omogoča, da lahko raziskujem brez informacij o smereh. Hvaležna in presenečena sem za naziv naj alpinistke, pomeni pa mi priznanje, da prav vlagam trud in da se to tudi opazi.« 16 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 vzponov v letu 2021 pa veje pestrost in izkazovanje mojstrstva tako v zimskih kot letnih razmerah, so na PZS zapisali v obrazložitvi. V obrazložitvi je še navedeno, da čeravno njena prostoplezalna raven (še) ne dosega njenih predhodnic in vzornic med najboljšimi alpinistkami, je s premišljeno drznim pristopom in resnim alpinističnim značajem, ki ga nakazuje izbor njenih vzponov, prepričala strokovno komisijo za izbor. V navezah večkrat prevzame vodilno vlogo in odpleza najzahtevnejše raztežaje kot prva. Med temi izstopajo zimski vzponi. Med prostimi ponovitvami poleti velja izpostaviti kombinacijo Peternelove in Čopovega stebra v Steni, prvenstveno Kmečko pamet v severozahodni steni Planje in Via Navasa v severni steni Roccete Alte v Dolomitih. Štefka Sem Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA EPIDEMIJA COVIDA-19 Število okuženih se bistveno ne spreminja Po podatkih covid-19 sledilnika je bilo v nedeljo, 3. aprila, na območju Zgornje Savinjske doline 216 potrjenih okužb, kar je bilo 16 več kot teden prej. V Sloveniji sta bila v nedeljo med 670 PCR-testi in 4225 hitrimi antigenskimi testi potrjena 802 nova primera okužbe s koronavi- rusom. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji trenutno aktivnih okužb okrog 39 tisoč. V občini Mozirje je bilo v nedeljo 64 potrjenih okužb, v občini Nazarje 45, Rečica ob Savinji 32, Gornji Grad 29, Ljubno 24, Luče 17 in Solčava 5. Štefka Sem Anja Veršnik prva s specialnostjo dela z motorno žago V Novi Štifti so se gasilci zbrali na občnem zboru v povsem prenovljeni dvorani gasilskega doma. Obdobje epidemije je prineslo številne omejitve pri organizaciji in izvedbi vaj ter izobraževanj, je ru posebej izpostavljene, saj so po dvajsetih letih ponovno sestavile desetino, s katero so nastopile na tekmovanju. Zelo rade trenirajo, navdušene so tudi nad mentorjem Jožetom Tesov- REČIŠKI UPOKOJENCI V PROJEKTU NAJ NAM BO TOPLO Vero Zvir greje odeja Marte Velam Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je izvedla natečaj Naj nam bo toplo. Upokojenci, ki so sodelovali v projektu, so do konca februarja izdelali po en volneni izdelek, ki so ga potem podarili izbrani starejši osebi iz svojega okoliša. V natečaj so se vključili tudi rečiški upokojenci. V njihovem imenu je kvačkano odejo izdelala Marta Velam, podarili pa so jo Veri Zvir, ki jesen življenja preživlja na invalidskem vozičku. »Po objavi sem se prijavila na razpis in prejela nekaj volne. Tej sem primaknila nekaj svojega materiala in nastala je pisana odeja. Ta bo grela obdarovanko, meni pa je v veliko zadovoljstvo, saj sem lahko nekomu polepšala dneve, ki jih preživi na vozičku,« je povedala Velamova. Darilo je obdarovanki izročila v spremstvu predsednika in tajnice društva Živka in Mire Kolenc. RŠ Marta Velam (desno) je zadovoljna, da je lahko nekomu s svojim delom polepšala življenje. (Foto: arhiv društva) Anja Veršnik je bila s strani inštruktorjev deležna številnih pohval. (Foto: Gregor Golob) pa bil to čas, ko so lahko uredili notranjost doma, medtem ko njegova okolica še čaka na novo asfaltno prevleko. Ta pride na vrsto, ko se bosta urejala cestišče in pločnik skozi Novo Štifto. Letos so se prva izobraževanja že začela in novoštiftni gasilci se lahko pohvalijo s članico, ki je kot prva v vseh 15 društvih Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline opravila specialnost za delo z motorno žago. To je Anja Veršnik, ki je bila s strani inštruktorjev deležna številnih pohval. PO 20 LETIH ŽENSKA DESETINA Članice PGD Nova Štifta so bile na občnem zbo- nikom. Predsednik društva Žan Zavolovšek je najmlajši predsednik društva v zvezi, je zelo zagnan in poln idej, ki jih s pomočjo članov tudi izpelje. V veliko pomoč mu je poveljnik Uroš Poličnik, ki skrbi, da v operativnih vrstah deluje vse tako kot mora. SISTEMATIČNO DELO Z MLADIMI Gasilsko društvo v Novi Štifti je eno redkih v dolini, ki nima težav s pomanjkanjem mladine v svojih vrstah. Mogoče tudi zato, ker se z mladimi veliko ukvarjajo, jih pogostijo v gasilskem domu in jih redno obiskujejo v šoli. Štefka Sem Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 17 Šport, Oglasi ALPSKO SMUČANJE Tina Robnik prvič državna prvakinja v veleslalomu V Kranjski Gori so ob koncu smučarske sezone organizirali državno prvenstvo v veleslalomu za ženske in moške. Podkorenska strmina že od nekdaj leži Tini Robnik, ki je tokrat že doseženim uspehom na tem smučišču dodala naslov državne prvakinje. To je njen prvi veleslalomski naslov, saj je na državnem prvenstvu nazadnje tekmovala pred šestimi leti, bila pa je že državna prvakinja v slalomu. SPOSOBNA PRECEJ VEČ OD LETOŠNJIH DOSEŽKOV Tina je po zaključku sezone še vedno na snegu. V Banskem trenirajo in testirajo novo opremo. Zaradi poškodbe rame je v pretekli sezoni izpustila dve tekmi za svetovni pokal. Z doseženimi rezultati ni povsem zadovoljna, smučarsko pa je, kot ugotavlja, naredila napredek. Zaveda se, da je sposobna še precej več, zato si je za novo sezono zastavila višje cilje in naredila bo vse, da jih doseže. 30-letnica iz Luč je več pričakovala tudi na olimpijskih igrah, kjer pa kljub začetnim dobrim občutkom na popolnoma drugačnem snegu smuči niso tekle ravno tako, kot bi rada. 18 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 SODELOVANJE LUČANOV Vrhunski športniki nimajo prav veliko prostega časa. Kondicijske priprave se bodo za Tino začele že kmalu po krajšem premoru. Še vedno bo sodelovala z Miho Robnikom, ki je veliko pripomogel k njeni trenutni telesni prip- ravljenosti. Sodelovanje dveh Lučanov daje dobre rezultate. Vesela je tudi, da ima lokalnega sponzorja, podjetje Biomasa. Zelo je hvaležna, da ji pomagajo na njeni športni poti in da so pokazali posluh za sodelovanje z njo. Štefka Sem Tina Robnik je za zmago na državnem prvenstvu v veleslalomu za 85 stotink prehitela Andrejo Slokar (levo) in še za dve stotinki več Ano Bucik. (Foto: SloSki) Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Po porazu v Kamniku sezono zaključili na desetem mestu Nazarski košarkarji so sklenili svoje nastope v letošnji sezoni 3. SKL vzhod. Pred začetkom so si za cilj postavili obstanek v ligi, ki so ga z osvojenim desetim mestom tudi dosegli. Zadnjo tekmo so odigrali v Kamniku in v neposrednem boju za deveto mesto izgubili proti tamkajšnji ekipi Calcit. Rezultat je bil 80:64. PO DOBREM PRVEM POLČASU NA KONCU BREZ MOŽNOSTI Tekma v Kamniku se je začela izenačeno in varovanci trenerja Mihe Čmera so na odmor odšli z zaostankom štirih točk. V nadaljevanju so, tako kot že na nekaterih drugih tekmah v tej sezoni, popustili in Kamničani so se na koncu veselili zaslužene zmage. V nazarski ekipi je bil z 19 točkami najboljši strelec Andraž Zavolovšek, po deset točk sta dosegla Andraž Marolt in Nejc Ivenčnik. DOBER ZAČETEK SEZONE OBETAL VEČ Nazarčani so letošnjo sezono odlično začeli in bili po nekaj zmagah celo v boju za prva mesta. V nadaljevanju Članska ekipa, ki je zastopala barve Košarkarskega kluba Nazarje v sezoni 2021/2022 s trenerjem Miho Čmerom (stoji prvi z leve). (Foto: arhiv KK Nazarje) rezultatsko niso bili več tako uspešni, so si pa na koncu le zagotovili obstanek v ligi. Sezono so zaključili na desetem mestu z osvojenimi 22 točkami, dosegli so osem zmag in 14 porazov. Najboljši strelec ekipe je bil kapetan Lovro Blatnik, ki je v povprečju dosegal dobrih 20 točk na tekmo. Primož Vajdl ROKOMETNI KLUB NAZARJE Starejše deklice po prvem delu državnega tekmovanja na 3. mestu Ekipa starejših deklic A Rokometnega kluba Nazarje je po prvem delu državne lige na tretjem mestu v skupini Vzhod. Mlade rokometašice so odigrale osem tekem, na petih tekmah so zmagale in na treh izgubile. Po točkah so izenačene z ekipo DRŠ Alena Mihajla iz Slovenj Gradca, ven- Trener Brane Dobnik želi ekipo starejših deklic RK Nazarje popeljati do članske kategorije. (Foto: RK) dar so zaradi razlike v golih na tretjem mestu. SABINA ČAKŠ NAJBOLJŠA STRELKA V SKUPINI VZHOD Najboljša strelka ekipe je Sabina Čakš, ki ni dosegla samo največ golov za RK Nazarje, ampak je tudi najbolj učinkovita igralka v celotni skupini Vzhod. Na osmih tekmah je dosegla 77 golov. Ekipa je glede na razmere v zadnjih dveh letih zelo napredovala in dokazuje, da se v Nazarjah igra dober rokomet. Zasluge za to gredo predvsem trenerju Branetu Dobniku, ki ekipo vodi četrto sezono in sledi viziji, da igralke popelje do članske ekipe. V BOJ ZA 7. DO 12. MESTO V SLOVENIJI Rokometašice sedaj čaka drugi del tekmovanja, v katerem se bodo potegovale za 7. do 12. mesto v državnem merilu. V njihovi skupini so še ekipe RK Olimpija, RK Piran, ŽRK Mlinotest Ajdovščina, RK Sevnica in RK Velenje. RK Nazarje vabi na ogled domačih tekem v športni dvorani Nazarje. Rebeka Kotnik Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 19 Šport 45 LET ORGANIZIRANE ODBOJKE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V ozadju zgodbe o uspehu so ljudje, ki skozi šport prispevajo družbi Da je odbojka v Zgornji Savinjski dolini priljubljen šport, je znano dejstvo. Dekleta iz praktično vseh občin so vključena v dva kluba: Odbojkarski klub Mozirje in Odbojkarski klub KLS Ljubno. Prvi v članski konkurenci nastopa v enotni 1. B državni odbojkarski ligi (DOL), drugi pa v 2. DOL vzhod. Oba kluba poleg članske konkurence vključujeta veliko število mladih igralk, ki prav tako nastopajo v državnih ligah pod okriljem Odbojkarske zveze Slovenije. ZAČETKI V SEDEMDESETIH LETIH Začetki ženske odbojke v Zgornji Savinjski dolini segajo v sedemdeseta le- zato se je porodila ideja, da bi se preizkusila tudi v republiški tekmovalni konkurenci. V letu 1977 se je tako ekipa Ljubnega prvič registrirala kot sekcija v okviru TVD Partizan Ljubno. ZGODOVINSKI USPEH: OSVOJEN POKAL SLOVENIJE Članska konkurenca je bila seveda nekaj drugega kot sindikalne igre. Brez dovolj dobrih strokovnih podlag so dekleta prva leta težko konkurirala ekipam z dolgoletno odbojkarsko tradicijo. Kot se spominja Vida Skok, so treningi potekali dvakrat tedensko. Ambicije so se povečale, ko je v sezo- Podelitev priznanj v okviru tekmovanja za Flosarski bal na Ljubnem ta prejšnjega stoletja, ko so se prve aktivnosti začele na Ljubnem ob Savinji. V kraju, kjer se odbojka na šoli sploh ni poučevala. Zelo popularne so bile v tistem obdobju sindikalne športne igre, na katerih so sodelovali tudi zaposleni v takrat vodilnih podjetjih v dolini - Glinu Nazarje in Gradbeniku Ljubno. PRELOMNO LETO 1977 Na pobudo Kristijana Planovška se je oblikovala ekipa okrog treh igralk, ki so trenirale odbojko pri OK Gaberje v Celju. Dekleta so se skupaj z zaposlenimi v omenjenih podjetjih udeleževala sindikalnih iger, jedru se je pridružilo še nekaj deklet z Ljubnega. Nastala je ekipa, ki se je udeleževala raznih tekmovanj, turnirjev in prireditev po Sloveniji (tudi v sklopu Flosarskega bala) in v zamejstvu. Strokovno pomoč jim je nudil Zlatko Vitanc. Na teh tekmovanjih so dekleta običajno zmagovala, 20 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 ni 1979/1980 trenersko mesto prevzel Darko Menih. Že naslednjo sezono so osvojile drugo mesto v slovenski ligi in se uvrstile v II. zvezno (jugoslovansko) odbojkarsko ligo zahod. Pred pričetkom nastopanja v II. ZOL Z je dekletom uspel še en podvig. S fanatično igro so v Žalcu premagale favorizirano ekipo Merkurja iz Nove Gorice in osvojile pokal Slovenije. BORBENOST IN IZREDNA POVEZANOST Po preoblikovanju zveznih lig so odbojkarice v sezoni 1982/1983 nadaljevale tekmovanje v prvi slovenski ligi. Ekipa je krojila vrh prvenstvene lestvice 1. SOL tudi po tem, ko je leta 1984 Meniha zamenjal Srečko Skok, ki je bil del ekipe že od začetka. Ekipo je krasila borbenost in izredna povezanost, dekleta so veliko časa preživela skupaj tudi izven igrišč, ne glede na razlike v letih. ŠE EN IZREDEN USPEH: UVRSTITEV V 3. KROG EVROPSKEGA POKALA Po osamosvojitvi Slovenije je ekipa pod imenom Zgornja Savinjska nastopala v 1. slovenski odbojkarski ligi. V sezoni 1994/1995 se je ekipi uspelo uvrstiti v tekmovanje za evropski pokal (CEV) in se prebiti v 3. krog, kar je bil takrat izreden uspeh slovenske ženske odbojke. Tekmovanje je spremljalo obsežno promocijsko dogajanje, ki je Slovenijo, in še posebej Zgornjo Savinjsko dolino, celovito predstavilo tako v Avstriji kot Švici, zlasti v Salzburgu in Schaffhausnu. Ekipa na tekmi II. zvezne (jugoslovanske) odbojkarske lige zahod v Puli Šport VES ČAS TEŽAVNE RAZMERE ZA DELOVANJE Klub je vsa leta deloval v zelo težavnih razmerah. Športna infrastruktura v dolini je bila slabo razvita. Dekleta so sprva trenirala in igrala v stari telovadnici OŠ Ljubno. Ker so se pogoji za tekmovanje zaostrili, so se je v sezoni 1986/1987 »preselile« v nekoliko večjo telovadnico OŠ Luče. V sezoni 1990/1991 se je ekipa iz Luč selila v Gornji Grad, v sezoni 1994/1995 pa v dom krajanov na Gomilskem. Tekme evropskega pokala so se igrale na Polzeli, nekatere prvenstvene tekme tudi na Rogli. Prihajanje na treninge z redno avtobusno povezavo ni bila nobena redkost niti težava. OD SEKCIJE TVD PARTIZAN DO OK ZGORNJA SAVINJSKA Skozi leta se je spreminjala tudi organiziranost. V obdobju 1977–1985 so odbojkarice delovale kot sekcija v TVD Partizan Ljubno, nato do leta 1991 kot 3. krog tekmovanja za evropski pokal je največji dosedanji uspeh zgornjesavinjske odbojke. Odbojkarski klub (OK) Ljubno, od leta 1991 do leta 1994 kot OK Gornji Grad, od leta 1994 do 2003 pa kot OK Zgornja Savinjska. GLAVNI MEJNIKI IN NAJVEČJI USPEHI*: • 1977: vključitev v ligaški sistem tekmovanja (takratna 1. SOL); • 1981: osvojitev pokala Slovenije v tekmovanju za pokal Jugoslavije, uvrstitev v četrtfinale tekmovanja za pokal Jugoslavije; • 1981-1983: uvrstitev in igranje v II. zvezni (jugoslovanski) odbojkarski ligi zahod; • 1983-1992: nastopanje v 1. slovenski odbojkarski ligi (SOL); • 1992-1996: nastopanje v 1. A SOL; • 1994-1995: uvrstitev v 3. krog tekmovanja za pokal evropske odbojkarske zveze (CEV). valnem zagonu dovolj močne, se je leta 2002 v Mozirju znova začelo delo z mladimi, na Ljubnem pa se je tega leta registriral nov klub, današnji OK KLS Ljubno. SISTEMATIČNO DELO KAŽE SADOVE Oba kluba sta se po nekaj letih dela z mladimi vključila v člansko ligaško tekmovanje 3. DOL vzhod - Ljubno v tekmovalni sezoni 2007/2008, Mozirje pa v sezoni 2010/2011. Trdo delo je prineslo tudi dobre rezultate in napredovanja (podatki so za članski ekipi): • OK Mozirje - 2010/2011: vključitev v III. DOL V, - 2013/2014: II. DOL V, - 2018/2019 in naprej: I. B DOL. • OK KLS Ljubno - 2007/2008: vključitev v III. DOL V, - 2016/2017 in naprej: II. DOL V. To je dovolj dobra osnova, da v obeh klubih najdejo prostor mlada dekleta, ki si želijo športnega udejstvovanja in uspehov. Oba kluba poleg v članski konkurenci nastopata tudi v mlajših starostnih kategorijah in znotraj državnih prvenstev igrata pomembno vlogo. V obeh klubih so svoje dodali tudi novi strokovni delavci in funkcionarji. SKRIVNOST USPEHA JE V LJUDEH Veliko je športnih klubov, ki beležijo spoštljivo obdobje delovanja, zelo malo pa takih, pri katerih gonilno silo še po toliko letih predstavljajo ljudje, ki so bili zraven na samem začetku te zanimive in uspešne športne zgodbe. Ljudje, ki jim je šport še vedno izziv in predvsem način življenja. Ljudje, ki v tem vidijo svoje poslanstvo in pomemben prispevek družbi. V Odbojkarskem klubu Mozirje se ob obletnici zahvaljujejo vsem, ki so pustili kakršen koli pečat v odbojki v vseh teh letih, bodisi v vlogi igralke, trenerja, funkcionarja, podpornika ali navijača: »Brez vas odbojka v dolini ne bi bila, kar je. Naj vam bo to v ponos!« Franci Kotnik ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE V LUČAH Več kot 200 smučarjev po veleslalomski progi Smučarsko tekaško društvo Luče je v sodelovanju s tamkajšnjo občino priredilo smučarsko tekmo, ki so jo poimenovali zimske olimpijske igre. Udeležba je bila številčna, saj se je na lučkem smučišču v osmih kategorijah pomerilo več kot 200 ljubiteljev belih strmin. Ekipno so tekmovali po zaselkih Luče, Podveža, Podvolovljek, Raduha, Strmec, Konjski Vrh, Krnica in ekipa Za vedno Lučani. Ko je zadnji tekmovalec odvijugal po progi, je sledila razglasitev rezultatov in žrebanje nagrad. Med tekmo je za smeh, glasbo in »strokovne« komentarje poskrbel Nejc Slapnik. Najbolje se je odrezala ekipa Luče, drugo mesto je zasedla Krnica, tretje pa Za vedno Lučani. Barbara Rozoničnik * Podatki so povzeti iz diplomskega dela Razvoj in doprinos ženske odbojke v Zgornji Savinjski dolini k slovenski ženski odbojki avtorice Morene Pergovnik (1996). LETA 2002 NOV ZAČETEK V MOZIRJU IN NA LJUBNEM Po razdelitvi Občine Mozirje na več občin je prenehala podpora klubu, ki je imel ambicije nadaljevati z delom na območju celotne doline. Podpora novih občin je bila namenjena aktivnostim znotraj posamezne občine. Tako je klub leta 1999 moral začasno prenehati z aktivnim delovanjem. Ker pa so bile želje po ponovnem tekmo- Pokal in prvo mesto na »olimpijski« veleslalomski tekmi si je prismučala ekipa Luče. (foto: arhiv društva) Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 21 Šport, Kronika, Oglasi VEČNI NOGOMETNI DERBI MOZIRJE : LJUBNO Osma zmaga Mozirjanov za še trdnejše vodstvo na lestvici Na razmočenem igrišču pri treh stopinjah nad ničlo so se prvo aprilsko soboto v Športnem parku Mozirje na večnem derbiju pomerili nogometaši domačega kluba in Ljubnega ob Savinji. V težkih pogojih so prikazali všečno igro, okoli 500 navijačev pa je vi- delo pet zadetkov, štirje od njih so končali za hrbtom ljubenskega čuvaja mreže Blaža Slatinška. V PRVEM POLČASU DVA ZADETKA Srečanje se je pričelo s tipanjem nasprotnikov. Igra je bila enakovredna, pravih priložnosti pa ni bilo. Žoga V težkih pogojih so nogometaši prikazali všečno igro, 500 navijačev pa je videlo pet zadetkov. Predsednika klubov Boštjan Iršič (Mozirje) in Lenart Solar (Ljubno ob Savinji) sta podpisala pogodbo o sodelovanju. je bila mokra in hitra, igralci pa so dobro pazili drug na drugega. Za dvig razpoloženja je v 27. minuti poskrbel Jure Šmigoc, ki je po podaji z leve strani samo preusmeril žogo v ljubenska vrata. Na 2:0 za Mozirje je 12 minut kasneje povišal Nik Bratuša in s tem postavil rezultat polčasa. DVA AVTOGOLA Tudi v drugem polčasu je bila žoga več na ljubenski polovici igrišča. V 62. minuti še en zadetek Jureta Šmigoca. Ta igralec je nato v 78. minuti izvedel udarec s kota, ljubenska obramba je bila gosta, žoga pa se je od branilca Jaka Strmčnika odbila v gol za 4:0. Za končni rezultat in častni zadetek so poskrbeli kar domačini. Po predložku v mozirski kazenski prostor je nogo podstavil Jan Herman, od katerega se je žoga za končnih 4:1 odbila za hrbet vratarja Tilna Prislana. Mozirjani so se z osmo zmago na osmem srečanju še utrdili na vrhu prvenstvene lestvice medobčinske članske lige Golgeter. POGODBA O SODELOVANJU MED KLUBOMA Med polčasoma sta predsednika obeh klubov Boštjan Iršič (ND Mozirje) in Lenart Solar (NK Ljubno ob Savinji) podpisala pogodbo o sodelovanju, ki se nanaša predvsem na selekciji U17 in U19. Oba kluba imata v tej starostni kategoriji manko igralcev, ki obiskujejo srednjo šolo, zato bodo sestavili skupno ekipo ND Mozirje-NK Ljubno, s čimer bo mladim nogometašem omogočen neprekinjen proces vadbe in sodelovanje v tekmovanjih. Tekst in foto: Benjamin Kanjir IZ POLICIJSKE BELEŽNICE PREVOZ OBOLELE OSEBE • POŽAR V NARAVI Homec: 30. marca ob 11.07 je posadka helikopterja LPE skupaj z dežurno ekipo HNMP Maribor s helikopterjem prepeljala obolelo osebo iz naselja Homec v UKC Maribor. Gasilci PGD Pobrežje ob Savinji so nudili pomoč reševalcem pri prenosu obolele osebe iz reševalnega vozila do helikopterja in zavarovali kraj pristanka helikopterja. Brezplačna objava 22 • Radmirje: 30. marca ob 18.17 je zagorelo v naravnem okolju. Požar so pogasili gasilci PGD Radmirje. Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 Zahvale, Oglasi Kje si, ljubi mož in ati, kje dedi si? Kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN V SPOMIN Anka Čeplak V soboto 19. marca, se je v osemindevetdesetem letu tiho poslovila Anka Čeplak, ustanovna članica krajevnega odbora zveze borcev Bočna. V odboru je neumorno delovala na dolžnosti tajnice in blagajničarke celih šestdeset let, vse od ustanovitve leta 1948 do 2008. Bila je tudi zadnja še živeča interniranka zloglasnega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau s taboriščno številko 16450 z območja Zgornje Savinjske doline. Rodila se je 20. julija 1924 v številčni kmečki družini na Kropi pri Bočni, kjer je skromno preživela svoja mladostniška leta. Ta mladost je bila grobo prekinjena z nemško okupacijo leta 1941. Kot svobodomiselno dekle pri osemnajstih letih je bila med ustanovitelji mladinske organizacije v Bočni, v začetku leta 1942 pa je bila med udeleženci upora proti okupatorju, ki se je v tistem času že uspešno razvijal v Bočni in njeni okolici. Zaradi tega se je znašla na seznamu okupatorja za prisilno izselitev. V drugem valu izseljevanja in pregnanstva v mesecu avgustu 1942 je bila z družino izseljena v taborišče Auschwitz. Starega očeta in njene tri brate so Nemci že prej ustrelili v Starem piskru v Celju. Po vojni in vseh grozotah taborišča se je družina brez očeta, ki je umrl v taborišču, vrnila na prazno domačijo na Kropi. Aktivno se je vključila v obnovo požganega kraja in do leta 1953 opravljala različna dela in zaposlitve. V tem letu se je zaposlila na krajevnem uradu v Gornjem Gradu in tam ostala do upokojitve. Anka Čeplak je bila aktivna v številnih krajevnih društvih, največ pa je delovala v krajevni organizaciji združenja borcev za vrednote NOB in društvu izseljencev. Neumorno je zbirala podatke in pisala življenjepise padlih borcev in žrtev okupatorjevega nasilja z območja Bočne in Gornjega Grada. Nedvomno pa je bil njen največji prispevek v ohranjanju pisnih virov o uporu v Bočni in širše v Zadrečki dolini. Bila je ena od glavnih pobudnic za izid knjižnega zapisa o dogodkih in žrtvah upora proti okupatorju v dolini. Po odločitvi za izdajo monografije Zadrečka dolina v uporu 1941-1945, avtorja Berta Savodnika, je aktivno leto in pol sodelovala pri zbiranju gradiva, preverjanju podatkov o dogodkih in žrtvah ter zbiranju potrebnih finančnih sredstev za izid monografije. Po vseh naporih za izdajo tega knjižnega dela je bila izbrana za predstavnika založnika. Za svoje aktivno delovanje je prejela več priznanj borčevske organizacije in tudi zlati grb Občine Gornji Grad. Naše priljubljene članice in funkcionarke zveze borcev se bomo vedno s spoštovanjem spominjali. Krajevna organizacija ZB Bočna Viktor VERŠNIK 1969 – 2017 Peto leto je že minilo, ko si zadnjikrat zaprl vrata svojega doma. Pomenil si nam več, kot povedo besede. Počivaj v miru, radi te imamo. Naj te čuvajo angeli tam, kjer ni gorja in ne solza. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Erika, otroci z družinami in vnučki Vabljeni na savinjske.com Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 23 Za razvedrilo, Oglasi 24 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 Za razvedrilo, Informacije KNJIŽNICA MOZIRJE Slovenska knjiga meseca: Ana Schnabl: Plima Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Gre za knjigo psihološko-kriminalnega žanra, ki pa je hkrati veliko več. Je podoba slovenske družbe, je delo o iskanju resnice in medčloveških odnosih. Glavna protagonistka romana je v oblak marihuane zavita pisateljica Dunja, ki jo preganjata bratova in očetova smrt. Plima pripoveduje o nasilju, porojenem iz človeških ambivalenc, omejitvah, nezmožnosti in tudi odločitvah. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 9. april Nedelja, 10. april Ponedeljek, 11. april Torek, 12. april Sreda, 13. april Četrtek, 14. april ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Izdelovanje butar ob 9.00. TIC Mozirje Dobrodelna kmečka tržnica za Mozirsko kočo ob 9.00. Kmečka tržnica Nazarje Izdelava in krašenje butaric ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Krašenje pirhov z servietno tehniko ob 10.00. Amfiteater na Rečici ob Savinji Sejem Po domače v pomladni vrt ob 11.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Projekcija filma Ruševec ob 11.00. Zadružni dom Ljubno ob Savinji Dan odprtih vrat zbirke ljubenskih cvetnonedeljskih potic ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Tradicionalna velikonočna razstava ter razstava pogrinjkov ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje o vzgoji in negi paradižnika ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Prestreljene sanje Vlada Vrbiča in zaključek 17. bralne značke za odrasle. ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Uporaba pametnih telefonov in tablic za starejše ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zajček Pablo išče jajčka ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Samoozdravitev ob 17.00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zajček Pablo išče jajčka ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Izdelava velikonočne dekoracije ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Hopek in velikonočni zajček ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Delavnica Dom brez toksinov ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Zajček in njegovi prijatelji ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031/509-061. Prodam ovna za pleme; gsm 041/588-235. Prodam bikca čb/lim, starega 14 dni; gsm 051/33-10-20. Prodam bikce križance; gsm 041/783-572. Prodam dva bikca križanca, stara 15 in 5 dni, Solčava; gsm 031/416-089. Prodam dve kozi s tremi kozlički, vajeni pastirja; gsm 041/577-788. Telico simentalko, brejo 6 mesecev, pašno, in samonakladalko sip novi pionir 17 prodam. V račun vzamem manjše pašne telice; gsm 041/324-377. 26 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Časles d.o.o., Homec 39, Rečica ob Savinji Petek, 8. april Prodam 14 dni starega bikca, rj; gsm 031/556-585, Peter. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupimo telice in krave za zakol ali za dopitanje; gsm 031/832-520. DRUGO – PRODAM Prodam strešno okno; gsm 040/684-008. Prodam cisterno za vodo, 1000 l; gsm 041/983-465. Prodam dva motorja tomos kolibri T12, obnovljena; gsm 031/284-230. Prodam žensko kolo rog na 21 prestav; gsm 041/665-178. Okna glin termopan, zasteklitev, 140 x 140, 2 kom, natur, prodam; gsm 041/675-730. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 Vrtna freza hako, širina 55 cm, starejši letnik, neuničljiva, 120 eur; gsm 040/738-485. Prodam snežno desko (špic plug) širine 2,5 m in traktorske gume goodyear, 420/8530'', z 2 cm profila; gsm 051/366-124. Prodam el. vgradno pečico in kuhalno ploščo gorenje; gsm 041/600-647. Prodam pajek sip 420; gsm 031/214-997. Prodam dober jabolčnik; gsm 041/216-648. Prodam drva, hlodovino bukve, 65 eur za kubik, Luče; gsm 041/275-892. VOZILA – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske in gradbene stroje kupim; gsm 041/259-810. NEPREMIČNINE Oddam petsobno stanovanje v Gornjem Gradu, 85 m2; gsm 041/793-613. Vzamem travnik za košnjo v najem; gsm 041/519-507. Oglasi Savinjske novice št. 14, 8. april 2022 27