Ins«ratl se «prejemajo in velj& tristopna vrata:
8 kr., de se tiska lkrat,
19	*>
,» II II II	»I
n n n ii 3 ,, Pri večkratnem tiskanji sa •ena primerno zmanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništv i administracija) in ekspedicija na (tuem trga b. št. 16
SLOVENEC.
Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti prejemsn velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr.
/.a pol leta . . 5 .. _ ,
za četrt leta . , 2 „ 50 ,
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden iu Hicer v torek, četrtek in soboto.
Ogerski Čehi.
Na Ogerskem se vse pripravlja na volilni boj, ki Madjare jako skrbi. Deakovci, ki so dosedaj zvonec nosili, so prišli skoro ob vso veljavo in njihov malik, Deak, se celo brani prevzeti v Budapešti 11111 ponudeno kandidaturo, da bi ue gledal propada nekdanje svoje stranke, ki je toliko časa in tako ponosno vodila državno krmilo in v svoji oholosti nema-djarske narode — zatirala. Na Deakovo mesto stopil je sedaj K o 1 o m a n Tisza, ki bode pa boje še hitreje ^gospodaril, kakor Deak. Dokler je njegova stranka bila še v manjšini, se je nemadjarskim narodom prilizovala in do-brikala. Nadjali so se tedaj, da jim bode pri-šedša do vlade tudi dejansko pravična, zato so bili obljubili, da hočejo ministerstvo podpirati pri vseh občno koristnih državo zadeva-jočih vprašanjih. A varali so se; nova libe ralna stranka je proti nemadjarskim narodom še krutejša in nepravičnejša, kakor nekdanja Deakova.
Najhujša sila in največa krivica pa se godi sedmograškim Rumuncem, ktere hočejo Madjari čisto zatreti. Vzeli so jim lastni deželni zbor, v kterem so kot večina prebivalcev imeli večino, ter jih združili z zborom ogerskim v Budapešti. Pa že po prejšnjem volilnem redu imeli so v ogerskem parlamentu silno malo zastopnikov, po novem pa bi jih imeli še manj, ker poglavitni namen Madjarov pri premembi volilnega reda bil je ta, da bi kolikor mogoče zmanjšali število rumunskih poslancev.
Rumunci se dosedaj niso vdeleževali zbo-
rovanja, auipak ravnali so po zgledu vrlih Čehov, ki o sedanjem državnem zboru dunajskem nočejo nič vedeti. Pa kakor na Češkem začela je tudi na Sedmograškem neka stranka siliti, da naj bi se R u 111 u 11 c i zborovanja vdeležili. I)a bi se o tej reči dogovorili, imeli so te dni v Sibinju (Hermannstadt) deželno konferencijo, ktere se je vdeležilo 101 najveljavnejših domorodcev. K tej konferenciji pa ni smel priti, kdor bi bil hotel, ampak le tisti, ki so bili od kake občine, ali kakega društva nalašč izvoljeni in v Sibinj poslani. Predsedoval je vrli narodni voditelj dr. II a t i u. Najprvo so zbrani domoljubi izrekli svojo vdanost in zvestobo do najvišje rodovine habsburške, potem pa volili odsek 17 udov, kteri je immel pretresati vprašanje, se li Rumunci sedmograški hočejo vdeležiti državnih volitev ali ne. Odsek je v 4 urah svojo nalogo izvršil ter zbornici predložil 3 predloge. Večina odsekova je svetovala strogo držati se narodnega programa 1. 1848 in ne vdeležiti se volitev; Dr. Bore i a pa je predlagal, da naj volijo in zborovanja se vde ležijo ter v zboru soglasno ravnajo z Rumunci raztresenimi po drugih ogerskih deželah; od vetnik Preda pa je svetoval volitve se sicer vdeležiti, pa izvoljenim naložiti, da v zbor ne smejo iti.
Razprava bila je dolga in viharna; najprvo se je sklenilo, da se vsi brez pogodbe iu solidarično podvržejo sklepu večine. Za vdeležbo govorila sta le dr. Borcia, ki je bil stavil predlog, pa načelnik romunskega kluba kološkega, Aleksander Lazar; vsi drugi govorniki priporočali so predlog odsekove večine ne vdeležiti se volitev, ki je bil z veliko večino tudi sprejet.
Ta sklep rumunske deželne konference'* hudo peče Madjare, kterim zlasti preseda tb^ da rumunska mladež ua Dunaju je konferefc,-.' ciji očitno priporočila spominjati se rumunskih*' domorodcev, ki so v puntarskih bojih zoper madjarsko posilstvo zgubili svoje življenje in narodnih pravic rumunskih ne žrtvovati začasni ugodni politiki.
Tako imajo tedaj tudi unkraj Litave svoje Čehe, ki madjarom presedajo kakor dunajskim nemčurjem vrli Čehi takraj Litave. Vprašanje je le, kaj bodo storili drugi narodi nemadjarski? Dosedaj so se vdeleževali zborovanja v Budapešti, a dosegli so ravno toliko, kolikor slovanski zastopniki v zboru dunajskem t. j. nič. Bodo sedaj li posnemali zgled neprestrašenih Rumuncev? Zgubili ne bi s tem nič, pač pa bi Madjarom pripomogli k spoznanju, da so oni le manjšina prebivalcev ogerskih in da nimajo pravice zatirati nemadjarske večine. Kako lep prizor bi bil, če bi v novem parlamentu, ki se bode sošel meseca avgusta in od kterega pričakujejo rešenje iz zadreg, v ktere je madjarsko posilstvo iu trinoštvo pripravilo deželo, sedeli sami Madjari ter se pri pomanjkanji neniadjarskih zastopnikov vjedali med seboj. Še lepši pa bi bil ta prizor, ko bi se ob enem ravno to zgodilo tudi v državnem zboru dunajskem ter nemško-liberalnim ustavo-vercem prepustilo, da bi sami zborovali. To bi jako pospešilo konec mednarodnega prepira, ker bi bili naši ustavoverci pa ogerski Madjari primorani sami podreti, kar so sozidali.
Pisma iz Carigrada.
Ljubi P.!
(Konec.)
Najvažneji posel mi je bil trapistovske pritožbe izročiti in pojasniti c. k. avstrijsko-ogerskemu poročništvu. G. poročnik je velikonočno obhajilo pošteno opravil, njegov svetnik baron Herbert je goreč kristijan, zato ima že še usmiljenje tudi s Trapistom in me je res prav prijazno sprejel ter vso pomoč mi obljubil. So pa tudi osobe v poročništvu — sed mino-rum gentium — ki bi celo za ves svet nedolžnega samo v svoje ozldje zakopanega Trapista spred vrat zapodile, kakor mi je eden dosti jasno omenil, ko je dejal, da vse te pritožbe ne brigajo poročništva, ampak naj se v Banja-luki končajo. Pa vse to sem razodel g. bar. Herbertu, ki je pa nasprotno obljubil, kakor tudi g. poročnik sam vpričo ravno tiste prvič tako čudne osebe, da bodo skušali, kolikor se bo dalo, vse tukaj poravnati.
Ker ne znam ne turškega ne francoskega,
bi sam nič ne mogel opraviti s turškimi ob-lastnijami, zato mi je g. poročnik rekel, da se smem vrniti, ker dana pojasnila, celo pisana, jim bodo podlaga; ako bode še kaj treba, lahko o. prior zopet piše. Kdo je bil tega naznanila bolj vesel, kakor jaz. Trije dnevi, kar sem tu imel opraviti, so mi bili pač zoperni in do čistega sem se prepričal, da za diplomatična opravila nisem, toraj Carigrad ni zame, tukaj je namreč vse turško in grško, ali francosko, jaz pa nobenega teh jezikov ne znam. — Tudi nisem vajen po imenitnih sobah hoditi, še manj pa turško se vklanjati, ker sem čisto neznan človek, kakor kako ciganče, ki vandra spod smreke pod hrast ali v kako duplo. Za-toraj bom v ponedeljek po sv. Trojici šel v Adrijanopel in ako mi boš kterikrat kaj pisal, le piši „ins kathol. Missionshaus in Adrianopel via Agram-Varna-Konstantinopel. — (Via Triest hodi pošta dokaj počasneje, vsaj za 1 teden, zato je bolja zgornja pošta.)
Avstrijska vlada močno podpira katoliške vstave v Bosni, in ta podpora pri Turcih zbuja neopravičen sum, da ima avstrijska vlada svoj namen s Trapisti, in okoljšine se bodo
ne zboljšale, utegnejo se še marveč pohujšati za Trapiste v Bosni. Kdor pozna Turško, ta ve, da vsi opatje in priorji trapistovski bi se ne bili podstopili tega dela, še manj pa bi se bili izpostavili tolikim težavam in smrtnim nevarnostim, ako bi jih domač konzul ne podpiral.
Tudi ljudstvu se kaže še slabša prihodnost; kmalo celo zemlje ne bodo smeli obdelovati in nobenega zaslužka ne bo, ker tujci bodo se košatili po njihovi domovini.
Pa pustimo drugo; še od Carigrada kaj! Prvo, Bog me varuj še kterikrat opraviti imeti s turškimi uradniki, ki so splošno jako nevedni in surovi ter oholi. Pa tudi te pustim ter ti povem, da tukaj po vseli cerkvah šmarnice obhajajo, pa ue tako sijajno in ljubko, kakor po Kranjskem. Kranjci ste pri vseh težavah vendar še srečni. Vidim, da ljudje po premnogih krajih na Ogerskem, Hrvatskem, Dalmatinskem, posebno pa po Turškem težko težko rijejo naprej s telesnim životom, ah, kako slabo pa z dušnimi Po sedanji skušnji smem z dobro vestjo in popolnim prepričanjem reči, da toliko in tako vredjene dušne hrane, kakor je na Kranjskem, nima celi avstrijski iztok in
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. juuija.
Avstrijske dežele.
Cesar se jutri iz Išlu vrnejo nazaj na Dunaj, kjer se bodo pričele niinisterske kon-ferencije o skupnem budgetu. Izmed ogerskih ministrov se bosta teh konferencij vdeležila ministerski predsednik in denarni minister. — „Politiki" se telegrafuje, da cesar ne gredo v Ems, dasi se je poročalo, da na nekem ta-mošnjem gradu že pripravljajo stanovanje za presvitlega gosta. Ker cesar ne obiščejo cesarja Viljema in cara ruskega, začeli so pa neki listi pisariti, da ju bode obiskal nadvojvoda Albrecht.
AntlniHK) je menda zarad svojih zaslug za novo španjsko kraljestvo postal španjski Grand, tako poroča „Aug. Allg. Ztg.".
Horavski nemškutarji so se kaj radi šopirili s svojimi nemškimi „Parteitagi". Letos so ga hoteli sklicati v Novem Jičinu, pa meščani so mu odgovorili, da zarad posebnih razmer ne morejo delati nobenih priprav za ta „Parteitag". Brnski nemčurski listi pa rotijo novojičinsko politično društvo, da naj si na vso moč prizadeva rešiti čast Novega Ji-čina. Ti ljudje si tedaj štejejo v čast, da smejo preskrbeti prenočišče postopačem, ki po našem cesarstvu širijo prusko kulturo.
Vnanje države.
E'i üskii samostanska postava je bila 31. maja od cersarja potrjena.
Vrat isla v s k i škof, ki ima velik del škofije svoje na Avstrijskem, ima tudi poglavitne svoje dohodke od grajščine Johannisberg. Pruski listi trdijo, da skoro vsa posestva so nakupili vratislavski škofi, da toraj tudi pruska vlada ima pravico do dohodkov te grajščine, ktero bo po tem takem Avstrija od Pruske morala odkupiti, če se utegne škofija razdvojiti v dve škofiji. Bismark je že velikokrat pokazal, da denar rad vzame, kjer koli ga najde.
Izvirni dopisi.
Sz Tržita, 5. maja. Most, ki pelje iz ulic k farni cerkvi, se nam je začel pode-rati. Pred 14 dnevi bila je zarad tega mosta soseskina seja, pri kteri so pa nekteri tukaj-šuji modrijani trdili, da bo še 100 let stal.
Na sv. II. Telesa dan pa zvečer ob 5. uri sc je sosedla njegova desna stran, po kteri so bile napeljane cevi, ki vodo na grad spravljajo. Velika sreča za nas je bila, da je bilo na sv. Pi. Telesa dan deževno vreme zabranilo procesijo, ker gotovo bi se bila zgodila velika nesreča. Možaki so namreč vajeni med evangelijem, ko čakajo sv. blagoslova, posedati po obstranskem mostovem zidovji, ali sicer na-nj se naslanjati. Gotovo bi bili tudi letos to storili in most bi bil ž njimi vred šel v Bistrico. Veliko bi se jih bilo pobilo, tudi mrtev bi bil zual kdo ostati, liberalni listi pa bi bili imeli zopet priliko, kakor uuidau pri nesreči v Ju-deudorfu, hujskati zoper katoliške procesije, dasi bi nesreče nihče drug ne bil kriv, kakor naši mestni očetje, kterim se pa po večini ne more očitati, da bi bili narodni klerikalci. Zdaj delamo čez ostale razvaline lesen most, da bodemo začasno morali čez hoditi.
Osi lijuiomirnt. 4.junija. (Učilna, — „1 j u t o m e r š č i n a"; v Ameriki; — hvaležnos t.) Pred tremi leti razdelila se je šolska mladež vLjutomeiu po spolu. Poduk dečkov ločeu je od dekliškega. Trebalo je več učiteljskih moči in več prostora, več sob. Kar se tiče prvega, še do zdaj se nije posrečilo vse popolniti; a ozirom na drugo bila je šola že prvlje, še pred ločenjem, v dveh različnih poslopjih; sedaj moralo se je še priskrbeti tretje. V to svrho porabila se je stara „mežna-rija." Ker pa je ta okolnost iz več ozirov zelo neprilična, nije ostalo drugega, nego da se omisli povse novo poslopje. Nujnost tega kazala se je iz tega gledišča, ker se namenja šolo še razširiti. Šolski nadzornik, ko je zadnjič bil v Ljutomeru, obljubil je na to delati, da dobi trg (z okolico) krom petrazredne ljudske šole i meščansko učilno.
Hazuu tega dovoljeno je v ljutom. fari ustrojenje nove šole: na Cvenu in v Itunčeto-vej grabi. Tore dve selski. Zdaj se morajo najprvlje sozidati poslopja, po tem pa bo treba učitelja priskrbeti. Neki krnet je rekel, „da bodo morali ali prav mastno plačevati, ako žele učitelja dobiti in imeti, — ker kdo bo jim šel v te kraje učiteljevat, ko še v Ljutomeru vedno manjka učiteljev? — ali pa bodo morali jemati reserviste za učitelje, kakor v dveh sosednih farah." Zadnja dva kraja pa .se s krajem projektiranih šol še meriti ne moreta. Oba sta prav lepa. Tam učitelja iščejo,
leto za letom, pa — uiČ
službe razpisujejo ne dobijo.
Že nekoliko let sem delajo Ormužanci in Petujčani na to, da slovitost „ljutomerščine" pokopajo ali vsaj potamnijo; težko gledajo, da skoro vse vino iz slov. goric — celo hrvatska vina — roma po svetu kot „Luttenberger." Radi bi, da bi bil „Fridauer" ali „Pettauer." V ta namen hoteli so dobro porabiti — kolikor bi se dalo — razstavo v Petuju. Tam je namreč pri vhodu stal postrežček z nalogom, da podari vsakemu obiskovalcu listič, kjer so bili tiskani vsi vinski vrhi „petujskih" goric; med temi imel je i ljutomerski „vili" svoje mesto. Pa — „Fr." ali „P." neče prinašati toliko denarja. — Spet so prekoŠeni, ker se je ljutouierški tržan, g. Steyer, oglasil za razstavo v Filadelfiji z „ljutomerščino." Mogoče, da i oni ne bodo doma ostali. Sicer pa je takšno tekmovanje prav dobro in hasnovito narodnemu gospodarstvu
Ljutomerei — reete: ljutomerski občinski („narodnega" trga po večini nemčurski) zastop — so pač hvaležni ljudje. Spomnili so se svojega starega prijatelja in bivšega bilježnika v Ljutomeru, g. Högelsberger-ja. Poslali so mu v Lipnico, kjer že 5 let notaruje, deputa-cijo z diplomom, imenovavši ga za častnega tržana. Pri sladkej kapljici nazdravljal se je — pravi „Gr. Tagesp." — <ü „deutsche haltung als echt deutscher mann." Njegovo „uneigennütziges wirken" bilo je to, da je krčil pot bismarkijanstvu. Kaj pa — blagega spomina dr. Gottweis? Dediči pokojnikovi, kojih je v trgu veliko, nočejo mu postaviti nikakega spo-minjka, rekši: naj to stori občina in njej je dolžnost. Tudi ta, kakor se zdi, ne zmore hvaležnosti. Blagi pokojnik je — da več zaslug ne navajam — volil 8000 gld. za učitelja na vstanoviti se imajočej obrtnijski šoli (mesto koje postal je l razred realke), ustanovil je bolnišnico in več drugih koristnih naprav. Že bi dotičnike morala uha boleti, ker se ta slučaj vedno trobi. Menda so že oglušeli? Podoba je.
Pristavek: Iz vsega tega nam je razvidno, da v Ljutomeru prav po nedolžnem nekoga sumničijo za pisatelja omenjenega spisa.
Vred.
2;/. CcSovcii. 2. junija. (Okolica celovška.) Malo ktero mesto ima tako lepo okolico, kakor Celovec. Posebno pa bližnje jezero spre-
jug, in kolikor zamorem sklepati iz dušnega pastirovanja tukajšnjih frančiškanov, ki vsi posnemajo italijansko šego, tudi sama Italija ne, toraj gotovo tudi ne francoska dežela, ter Španija, ki posnemate Italijo.
Naj toraj Slovenci Boga hvale za tako obilno dušno hrano ter jo obračajo dušam v živež, sicer se jim zamore mesto pogače dati ovsenjak ali kamen. Prepričal pa sem se tudi, da duhovni menda nikjer ne vživajo tako splošne časti in veljave, kakor po Kranjskem. Pod dobro drevo se rado hodi sadje pobirat.
Tukajšnji oo. misijonarji morajo znati mnogo jezikov. V Sancta Maria se zamoreš spovedovati v 10 jezikih: Latinski, italijanski, turški, grški, albaneški, srbski, francoski, angleški, nemški pa poljski. Nek pater, došel nalašč iz Poljske pred 3 leti zavolj nemščine in poljščine, spoveduje v G jezikih, naučil se bo še srbski, in kmalo bo znal skor vse tukaj potrebne jezike. Slovan je zato res prav korenjak, ne tako Italijan in drugi. Poljakov pa je po Turškem toliko, da bi sami ti državj» zamogli v nevarnost postaviti, ako bi hoteli kako zaroto snovati. Frank za tujca že pone-
huje, zdaj je Poljak na vrhuncu. Celo mene je neka žena pitala, sem li Poljak in ako bom tukaj ostal, v samostanu namreč. Po vseh železnicah so viši vradniki — Poljaki. V Varni jc prašal o. Luigi nekega Poljaka pri železnici, zakaj ni ostal na Francoskem, kjer je popred bil? Odgovoril mu je prav odkritosrčno. Tam ne bil bi nič, tu sem pa že kaj, pa upam biti še več. Istina pa je, da Poljci, namreč izseljenci, ki so bivali po Francoskem, so slabi kristijani, in v duhovnem življenji nobene časti ne delajo Slovanom. Pa saj Turki sami tacih Poljakov nimajo za pravi izvirni obraz Slovan stva. Nekaj enakega se bojim pri Srbih. Po Donavi sem skušal v pogovor priti z nekim častnikom srbskim, ki je prav gladko govoril francoski. Po raznem pogovoru o zgodovini srbski nabodem vero, da bi zvedel od njega, kaj mislijo te vrste ljudje o katoliški veri. Čudno se mi je zdelo, da se ni nič kaj trdno držal pravoslavne svoje vere, in je katoliški samo nenasitljivo željo očital, vse ljudi pod svojo zastavo spraviti. Mislil sem, da taka mehketa izvira samo iz francoske omike, ker je bil na Francosko poslan, kakor drugi oficirji
srbski, ali nenadoma mu uide neka beseda, ki mi je prižgala lučico, ozrem se po njegovem srcu, iu našel sem, da je čisti naturalis!, brez misli na Boga iu više duhovno življenje. Gorje Srbiji, ako bode imela tako više vojaštvo, in više uradnike sploh. Staroverska učenost pa jih celo zavrntti ne more. Sploh je pa turška, romanska iu srbska olika lc francoska vnanja politura brez olikanega srca. Ljudstvo se mi smili, ker srka zgled vikših.
Carigrad ima okoli 100 tisuč kristijanov, kterih je tretjina katoliška. Novo razkolniški Armeni nočejo biti zedinjeni s pravimi razkolniki, nekteri le pravijo, da jim llasouti ni po volji ter žele, da bi si sami svobodno volili nadškofa. (Deus eos illuminet, et surnat volumen de oculis eorum.) Molite še po Slovenskem za-nje, saj je Slovenija v molitvi za zedinjenje razkolnikov prva in naj več storila. Teh revežev je lepo kardelo in so najbogatejši kupci Carigradski med njimi. Nekaj tne je čez vse razveselilo. V Carigradu našel sem odrastik onih Patrov v Adrinopolju. Neki O. Ilijacinto ima že zedinjenega grškega popa in še dva zedinjena grka; on hoče napraviti
hajalco na-se vleče. Lansko leto je vozil še majhen parabrod ljudi po jezeru. Za en foriut si se lahko celi popoldan okoli jezera peljal. Letos tega ni več, kajti omenjeni parobrod se je nekoliko pokazil in je bil tudi premajhen; zato ga je dalo društvo, kterega lastnina je, popraviti in za 6 metrov podaljšati, tako da bo lahko 100 oseb na njem prostor imelo. Ako se hočeš po jezeru voziti, moraš sedaj dobiti čoln. bližnji kmetje imajo vsi prav lične čolne; za par desetič ti ga posodi in voziš se z njim kakor dolgo ti je ljubo. Ob nedeljah se vlečejo cele trume Celovčanov proti jezeru; tedaj pa nobenemu ne priporočam Čoln najeti, ker njih lastniki porabijo priložnost in v svoji tarifi strašansko poskočijo. Bolje je druge dneve porabiti za izlet, ker tudi gostilnice niso tako napolnjene in naročene reči koj dobiš; v nedeljah pa moraš dolgo ua vse čakati in včasi; te še celo pozabijo. Kedar se po kanalu do jezera pripelješ, imaš na desni na malem holmci ličen gradiček z imenom „Marija Loreto". Od tukaj pregledaš največi del jezera in vas krasen je ta izgled! Ni čuda, da je ta gradič cesarjeviču Rudolfu, ko je bil pred dvema letoma Celovec obiskal, tako dopadal, da ga namerava kupiti. Ob jezeru so povsod krasne pristave tukajšnjih plemenitaševin bogatincev; dalje na desni pa vojaška učilnica za plavanje. Za civiliste je tudi narejenih veliko utic, da se lahko kopljejo. Na levem bregu, kamor največi del obiskovalcev zahaja, je pa najboljša krčma v tem kraji. Prav kmečka hiša je, in menda ravno zavoljo tega jo meščani radi obiskujejo. Prebivalci so Slovenci, kakor povsod v okolici celovški, vkljub vsemu napenjanju nemškutarjev, kteri jih hočejo po vsej sili germanizirati. Bog daj, da bi se še zanaprej tako hrabro branili, kakor do zdaj, potlej pa z Bismarkovim mostom do Adrije ne bo nič!*)
Tudi pri tej gostilni so narejene utice za kopanje. Ako kaj piješ, ne pij vina, ampak pivo in če je še tako slabo. Vino Korošci dobivajo večidel iz spodnjega Stajera, posebno od Maribora; pa kakošno je vino tam, in ka-košno tukaj! Korošci preveč radi popravljajo vino. Zato tujci nečejo piti tukajšnjega vina; domačin ga pa prav rad srka, akoravno je
drugi dan bolan. Zategadelj štajarski Slovenci pravijo: Korošec ne pije druzega vina, kakor „rihtanga", zato, da ga potem glava boli. Ali jim je ta bolest res prijetna, ne morem povedati.
Še dalje ua levi strani jezera je še ena gostilnica; ako pa hočeš to obiskati, spravi se kmalo od doma; ker če se gori kaj časa zamudiš, tako da te noč prehiti, imaš zelo sitno, dasi ne ravno nevarno vožnjo, kajti ker proti večeru je zmeraj veter ua jezeru in valovi prizadevajo dosti truda.
*) Če nas niso ponemčili do sedaj, nas tudi poslej ne bodo, ko se narodnosti svoje čedalje bolj zavedamo.	Vre'1.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. junija.
(Bralcem in prijateljem našim na znanje.) Odgovorno vredništvo „Slovenca" prevzame od današnjega dne naš sodelavec g. J. Alešovec.
(Sodnijski ukaz j Bivši odgovorni vrednik „Slovenca" g. Pevec je dobil od sodnije ukaz, da ima nastopiti kazen 8 dni zapora. Iver je pa zelo boleheu, bo prosil odloga. Ob enem je ukazano vredništvu ,,Slovenca" v 12 dneh plačati 300 gold. v ubožno kaso, sicer se bo ta znesek od kavcije „Slovenčeve" vzel. Vse to je dokaz, da nas si. sodnija mora zelo ljubiti, ker nas njena roka tako občutljivo zadeva. Zato naj nas pa prijatelji- naši ue le ne za-| puste, ampak tudi dalje še krepkejše podpirajo.
(Nesreča.) Tukajšnjega bukvoveza A. K. |pridejo včeraj zjutraj klicat prijatelji, da bi j šel, kakor so se bili prejšnji dan dogovorili, ž I njimi na sprehod. Trkajo in trkajo, a nobenega ni, zato skuša eden vrata odpreti, ki se res odpro; a iz sobe buti hud plinov duh, prijatelji gredo k postelji, tresejo nezavednega, potem ga neso iz sobe na prosto ter pošljejo po zdravnika. Ko se omamljeni nekoliko zave, ga preneso v bolnišnico, kjer sl bo menda ozdravil. Preiskava je pokazala, da je bila pri pli-novi cevi železna zagozdica odtrgana in tako je puhtel plin v sobo iu prodajalnico. Kdo je to zagozdo ali žebljiček odbil, se še ne ve.
(O tako imenovani, „kranjski kupčijski zbornici" nekaj.) V zadnji seji te čudne skupščine je predsednik in žitni trgovec g. Al. Dreo vendar se spominjal velikega dobrotnika te zbornice, bivšega ministra Banhansa, in predlagal, da naj se mu izreče zahvala za njegovo dobroto. Mi smo pričakovali, da se bo to že prej zgodilo, kajti Banhansu se imajo Dreo in f njegovi tovariši zahvaliti, da vkljub vsemu,
kar se je pri volitvah zgodilo, so vendar-le smeli sestaviti se kot „kupčijska in obrtuijska zbornica kranjska." Pozno tedaj, pa vendar prišli so s svojo zahvalo. — Bolj mikavno je to, kar je „podpredsedniku" g. Lukmanu v isti seji na misel prišlo. Ou je namreč pritožil se zoper sedanja zastopnika te zbornice v deželnem zboru kranjskem, gg. Iloraka in A. Lav-renčiča, ki sta bila v zbor poslana še po prejšnji pravilno in postavno sestavljeni kupčijski zbornici. Izrekel je, da se ne obnašata po volji te zbornice, da zbornica toraj z njima ni zadovoljna, ker sta vedno z narodno stranko glasovala in v zadnji seji, ko je dr. Schrey napadel Slovence, češ, da spod-kopujejo domačo obrtnijo, celo iz dvorane pobegnila. Slednjič obžaluje, da zbornica zdaj še ne more poslati svojih poslancev v deželui zbor. — To vse je še čisto naravno, mi se g. Lukmanu ne čudimo, da s sedanjima poslancema zbornice ni zadovoljen, ker nista nemčurja. Ali bolj čudno, naravno rečeno, nerazumljivo se nam zdi, kako da more g. Lukmau govoriti, če nič ne ve, kako da gosp. Dreo ne popravi tega, kar je g. Lukmau govorili Saj vendar živita oba v Ljubljani in vesta, kako iu kaj se je godilo v deželnem zboru! O. Lukman graja poslanca A. Lavieučli, da je glasoval z narodnjaki in mu celo očita, da je pred dr. Schreyem p o b e g u i 1 iz dvorane. Predsednik g. Dreo posluša to, vsi drugi „odborniki" pritrdijo temu, kar g. Lukman govori, in „Laib. Ztg." in „Tagblatt" vse to tiskata! Za božjo voljo, kje irnaste spomin, [kje ste imeli ušesa in oči! Če ne veste, kaj !seje v deželnem zboru godilo, vsaj ne stezajte jezikov, da svet ne bo spoznal, kako nevedni ljudje sede vkraujski kupčijski zbornici. Kajti — odprite vsaj zdaj ušesa iu oči — gosp. A. L a v r e n č i č a, poslanca kranjske k u p-čijske zbornice, ves čas ni bilo v deželnem zboru, ker je bolan, toraj n i mogel glasovati vedno s Slovenci in pobegniti pred dr. S c h r e y-e v i m napadom iz zbornice. Če bi bil nazoč, bi bil gotovo oboje to storil, tega smo prepričani, a zdaj ga po krivem natolcujete. Kako pa more p o d p r e d s e d n i k „kupčijske zbornice" tako neveden biti, in kako si upa to nevednost javno pred ves svet obesiti, Etega mi ne razumemo.
nov red, ki bi bil v namenu prav enak Adrino-poljskemu, samo da bi delal le za zedinjenje Grkov, fara pa bi ne sprejemal. Ima v ta namen tedi žensk red, ki uči mladino; pa revež je čisto brez premoženja in mora za vse ude skrbeti; res se mu hudo godi, pa ima stanovitno zaupanje v Boga iu iz zrnica izraste drevo, ki sad daje obilen. Pa Pater — pravi siromak — še zadolžen, pa vendar, zlasti poljskim duhovnom pomaga z zadnjim vinarjem, da, celo prosit gre za-nje, da jim n. pr. preskrbi vozno karto za daljno vožnjo itd. Rekel mi je: So trpinči zavoljo vere, ako bi hotli razkolniki postati, kako dobro bi se jim godilo! Po roduje Italijan, bivši dominikan, pa z dovoljenjem sv. Očeta oprosten, ker bi sicer ne mogel svojega namena spolnovati. Obljubil sem mu 1 kelili, 1 ciborij, 1 lampo, 1 kadilnico, 1 velum in kaj vesel je bil, ko sem rekel, da je vse prostovoljni dar Slovenskih do brotnikov. O sv. Cirilu pa tukaj skoro nič ne vedo; pa za Grke tudi ni treba vedeti, ker jih nista ta dva spreobrnila. Ravno ta ubogi Pater pa je prav z menoj enakih misli, da treba je zgodovine patrijarhata carigradskega,
če hočemo kaj doseči; pravi, da celo Bolgari (razkolniki) žele tako knjigo ter gledajo na katolike, naj bi jo izdelali, ker sami nimajo moči za tako delo. Res bo precej težavno. Tudi Ti boš moral pomagati; treba bode iskati virov, ti so pa po vsi Evropi raztrošeni. Ko Phociusa začnem brati, bom napisal imena virov, tam naznanjenih, ter obrnil se do dr. Hergenröthera, kteri bo imel v ta namen kaj tvarine. Ako Bog da, se bo ta tolikanj potrebna knjiga; izdelala. Ljubljanski učenjaki pa imajo lepo priliko preiskovati vire, kar vsacega posebej lepo prosim.
Ljudstva je po ulicah begajočega (ne bodečega) vsak dan od rana do večera kakor v Ljubljani somajne dneve; človek ne ve, kam bi se ogibal, ako ne pazi skrbno, že se zadene. Naj bolje je stopati za kako osebo obširno ali po svoji širokosti ali po kakem bremenu na hrbtu, če tudi počasi gre, ker sicer se z ved-nim ogibanjem zgubi veliko časa. Tlak mestni pa je, kakoršen je bil v Ljubljani najslabši pred 50 leti.
Cerkveni prazniki pa nimajo take moči, v sebi, kakor v čisto jednovernih krajih. Pazim
nedelje se Grki in katoličani vedno ločujejo zarad zastalega koledarja in tako ima en del cerkvene slovesnosti svoje, zunaj pa je vse delavnično, kar vso dušno povzdigo kar tlači. Prav tako se mi je zdelo o veliko-sobotuem vstajenju vse pol praznično, pol delavnično; duh se ne dviga, kakor bi bilo treba. V nedeljo zjutraj zgodaj pa je vstajenje zares prekrasno veličastno, duha nič ne mori in svetega ne tlači. Že na Gorenjskem sem bil nevoljen zavolj sobotnega vstajenja, ko sem popred videl na Dolenjskem vstajenje ob nedeljah in čutil mogočen vtis.
V Carigradu bi pač lahko ostal ker službo bi imel v Koloniji poljski, ki si je cerkev sozidala in bi za duhovna rada dobila koga svojega jezika. Dobilo bi se tudi še kaj druzih opravil, ali tukaj se razen O. Iliacinta nikdo ne zmeni za zedinjenje, zato sem za zdaj sklenil iti v Adrianopelj. Adrianopoljci imajo zaveze in znanje; pošta je tudi tam,, pa železnica v Carigrad. Vsim poklon in pozdrav!
»
—	Iz Ljutomera se nam k dopisu ondod v 63. štev. „Slov." sledeče pojasnilo pošilja'. G. dopisnik, ki sam v poslednjem času ni bil preveč delaven za narodno reč, ni prav storil, da je s svojimi „sanjami" pikal tukajšnje domoljube. Vsaj dobro zna, v kakošnih okoliščinah živimo, kako neugodne so okoliščine baš zdaj za društva,zlasti za čitalnice; da je pa naša čitalnica nekoliko utihnila bila, vzrok tega naj se nikomur tukajšnjih domoljubov ne pripisuje, marveč naj se vsak sam (tudidopisnik) na prsi trka, rekoč: Meaculpa. Da se pa politično društvo osnuje, naj blagovoli g. dopisnik sam najprvo agitirati. Boljše bo storil, kakor da je našega poštovanega g. župnika, ki je še tako malo časa tukaj, in kteremu se nič bistvenega v zadevi narodnosti očitati ne more, tako po nepotrebnem (ali vsaj brez velikih vzrokov) začel pikati. —
—	Stolp pogorel. IzKo roške Bele na Gorenjskem se nam poroča: 1. junija zvečer je tukaj razsajala huda nevihta. Bliskalo in treskalo je, da je bila groza. Ob pol desetih trešči v stolp stolne cerkve, ki se vname in in začne goreti. G. župnik Plemelj je bil ravno izpovedal neko žensko, ki se je vsedla v prvo klop, g. župnik pa je pokleknil v zadnjo ter je hotel počakati, da bi bila ploha nekoliko pojenjala. Cerkvenik je bil hudi uri odzvonil, ter že odšel domov, ko je v stolp treščilo. Vrnivši se v cerkev, najde g. župnika nepremakljivo v klopi klečečega, ki se je po dolgem rukanji iu klicanji toliko zavedel, da je vprašal, kaj je in čs ima še podplate na nogah. Prišli so še nekteri možje ter spravili ga v farovž, kjer se je čutil toliko močnega, da se je sam hotel spraviti v posteljo. Ko pa ljudje odidejo, se zgrudi na tla, pa je kmalo zopet okreval. Na rokah in na eni nogi je bil od strele nekoliko ožgan, tudi spodnja obleka je bila posmojena, gornja pa čisto nič. Stolp je med tem gorel in le požarni straži javorski se je zahvaliti, da ni pogorela tudi cerkev pa cela vas, kjer je hiša pri hiši. Vsled hudega deževja narasle so bile tudi vode ter trgale obrežje pa mostove in napravile veliko škode.
—	Mil. g. Do brila, škof parentinski, je imenovan za škofa tržaškega in škofija pa-rentinska se bode boje s tržaško za zmerom združila. Tudi se nam z Dunaja poroča, da škofje za 4 izpraznjene stolice avstrijske, namreč ljubljansko, tržaško, kotorsko in kraljevo-graško, bodo od papeža v konzistoriju 26. junija že prekonizirane.
—	Grof Ferdinand Brandis v Mariboru je postal komander papeževega reda sv. Gregorija in telegrafov predstojnik g. Kralj je dobil vitežki križec istega reda. Blagi grof je vrl podpornik naše katoliške reči in mnogoletni predsednik kat. društva v Mariboru.
—	Iz Dunajskega Novomesta zvemo, da je veliki (A) zvon za Št. Peter bil v soboto srečno vlit, ravno tako oni za Košano.
—	Brezbožni dijaki so bili unidan v Antverpenu hudovoljno pogasili voščene sveče, ktere po ulicah prižgo, kadar duhovnik sv. obhajilo nese h kakemu bolniku. Ta zlobnost je bila ljudstvo tako razkačila, da je kar tam začelo poredneže pretepati. Zlasti ženstvo je bilo hudo razburjeno. Dijaki so bežali ter se v šolskem poslopji poskrili pred ljudstvom, ktero se je vse razsrjeno zbiralo okoli poslopja. Še le, ko je policija prišla in dijake vzela v sredo med se, zamogli so iti domov. Župan in mestni predstojniki skušali so ljudstvo potolažiti in policisti so bili pozneje zavarovali
bližnje ulice, pa ljudstvo je bilo na večer zopet prišlo k šolskemu poslopji ter je pobilo vsa okna. Kedar hočejo liberalni listi kaj doseči, se vedno sklicujejo na ljudstvo, češ, da ono hoče to imeti. Bomo videli, če bodo ti listi ostali dosledni ter vladi priporočali, da naj ustreže zahtevam katoliškega ljudstva ter ne pripušča več tako surovo žaliti njegovega verskega čutila.
—	Procesija sv. Iteš. Telesa brez najsvetejšega zakramenta. V Affinghausenu na Westfalskem že čez 100 let procesijo sv. K. T. obhajajo na praznik presv. Trojice. Letos se je bilo sošlo silno veliko ljudstva, ki je v cerkvi odpelo pesem: „Trdna naj bo krstna obljuba", potem pa v prelepi procesiji med slovesnim zvoneujem in pokanjem mož-narjev s cerkvenim banderi in sv. pesmi pre-pevaje, počasi pomikalo se po polju in ulicah. Vsem se je bralo na obrazu kako srečni so, da tako očitno smejo spoznati svojo vero pa zvestobo in spoštovanje do katoliške cerkve. Le presvetega Itešnjega Telesa ni bilo. Štirje možje so sicer nosili nebes, a oko je zastonj iskalo duhovna, ki bi bil nesel presv. R. Telo. Ko je ljudstvo slišalo zvončekati, je povsod pobožno poklekovalo pa jokalo, kajti čeda je brez duhovnih pastirjev, ktere je pruska sila ali zaprla ali pa izgnala v pregnanstvo. Iz bližnjih far pa tudi ne sme priti noben duhovnik, da bi opravljal službo božjo. Pred altarji, ktere so bili po stari navadi postavili, je neki mož bral sv. evangelij in neki drugi je opravil druge navadne molitve. Vrnivši se v cerkev so z zahvalno pesmijo sklenili to svojo službo božjo. Katoliške cerkve na Pruskem tedaj še ne bo tako hitro konec, kakor se Bismarku dozdeva; kajti vse priča, da preganjanje tudi na Pruskem katoličanov ne slabi, ampak oživlja in krepi 1
—	Dobri odgovor. Kralj Friderik Viljelm jc poslal enemu svojih polkovnikov, kije bil izvrsten vojščak, pa ni posebno dobro z denarjem shajal, lepe bukvice, v kterih je bilo pa namesto listov 500 tolarjev. Ko kralj malo potem sreča polkovnika, vpraša ga: „No, polkovnik, kako so se Vam dopadale bukve, ktere sem zadnjič poslal?" „Prav izvrstno", glasi se odgovor, „komaj že čakam druzega zvezka." K njegovemu godu mu je kralj poslal pričakovani drugi zvezek, ali z opombo, da je delo s tem končano.
—	Živalsko govorjenje. Abe princ Salmski je bil zelo grd; ko je necega dne prišel na dvor Ljudevita XV„ so se mu dvor-niki posmehovali in eden je djal tako glasno, da je princ slišal: „Ezop na dvoru". Abe pa zavrne: „Gospodje, velika čast za-me, kajti Ezop je storil, da so živali govorile."
—	Berač po noči in po dnevi. Gospoda, ki je šel zvečer skoz mešto, je berač prosil malo ostro za miloščino. Gospod pa je bil jezen, ter je djal: „Kako morete pri temi tako napadati človeka in beračiti po noči?" Berač se je prestrašil, vzel je klobuk z glave, ter je ponižno rekel: „Milostljivi gospod, saj tudi po dnevi beračim."
—	Zbor debeluhov. Osmi letni zbor amerikanskih debeluhov se je sošel po stari navadi v Gregory Point. Družba šteje 96 udov vsak tehta najmanj 2\centa. Predsednik je bil zbran najdebeleji, sicer še le 22 let stari, 5 čevljev 4 palce visoki William Perkins, tehtajoči 369 funtov.
Eksekutivne dražbe.
10. junija. 2. Jože Skubic evo iz Policc (1715 gl.) v Litiji. — 3. Jožefe Brunner-jeve
(3310 gl.) v Kočevji. — 3. Blaž Rlrak-ovo iz Jamo (735 gl.) v Kranju. — 1. J. Skubic-evo s Polico v Zatični.
11.	junija. 2. Jože Žnidaršid-cvo iz Bitinj (1000 gl.) v Bistrici. — 1, Jože Bratanič-evo iz Gorenje Lokviee (1805 gl.) v Metliki. — 1. Jož. Zaje evo iz Ilorvača (1360 gl.), — 1. Jan. Pri-jutelj-evo iz Zlateuka (1820 gl.), oho v liibniei — 1. France Puc-evo iz OreČja (1817 gl.) v Vipavi.
12.	junija. 3. Tone Lokar-jevo iz Sturje v Vipavi. — 3. Ivane Merše-jevc iz Hrenovee (1880 gl.) v Senožečah.
14.	junija. 3. Julijane Tomazin-ove (11322 gl.), — 3. Primož Pader-jevo (2460 gl.), obe v Ljubljani. — 3. Helene Janežič eve iz Zgornjega jezera (1950 gl.), — 3. Mih. Sušteršič-evo iz Lipsenj obe v Ložu.
15.	junija. 2. Jan. Furian-ovo iz Slapa (1190 gl.) v Vipavi. — 1. Kotije Judnič-eve iz Kloštra (1200 gl.) v Metliki.
IG. junija. 3. Jak. Štrucel-uovo iz Dolenje vasi (779 gl.) v Črnomlju.
TeleKrafidne denarne cene 7. junija.
Papirna renta 70.25. — Srebrna renta 74.50. — 18801etno dižavno posojilo 112.40 — Bankine akcije 962. — Kreditue akcije 234.— — London 111.55 — Srebro 102. — .— Ces. kr. cekini 5.26. — 20Napolcon 8.90.
Dennrstvene cene. 3. junija.
Državni fondi.	Denar. Blago.
6°/o avstrijska papirna renta . . . .	70 25 70 35
5°/o renta v srebru.......; 74.50 74.60
Srečke (loži) 1854. i..............105.25 105.75
„ „ 1860. i., celi.....111.50 111.75
„ „ 1860. 1., petinke . . .	116.75 117.—
Premijski listi 1864. 1.,............137.50 117.76
Zemljiščine odveznice.
Stajarske po 5%...... . .	—.— —.—
Kranjske, koroške in primorske po 5°0	— — —.—
Ogerske po 5%................81-75 82.25
Hrvaške in slavonske po 5°/0 ....	80 75 80.75
Sedmograške po 5% ............78 — 78 50
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke ......	060.— 961.—
Unionske banke . .......110.— 110.25
Kreditne akcije.........234.— 234 50
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	800.— 805.—
Anglo-avstr. banke.......129.75 130.—
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld, a. v. .	166.— 166.25
Tržaške „ 100 ., k. d. .	111,— —.—
„ 50 „ „ .. .	56.50 —.—
Budenske „ 40 gld. a. v. .	27.75 28.50
Palmove „ 40 „ „ „ .	30 76 37.25
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	27 50 28,-
Clary-jeve „ 40 „ „ „ .	27.50 28,—
St. Genois „ 40 „ „ „ .	27.50 28.—
Windiscbgrätz-ove „ 20 ,, ,, „ ,	21.25 21.50
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	22.75 2,5.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............5.26— 5.27 —
Napoleonsd'or..................8 90 8 91 —
Srebro......................102.— 102.10
I Leopold Götzl, S
| stanujoč blizo nunske cerkve liš.-st. 25, j| ® priporoča p. n. občinstvu svojo bogato S zalogo raznih	fj
I podobarskih, malarskih in zlatarskih |
p reči, na papirju, platnu ali kositarju; j| p podobe rezljane iz lesa, ali narejene iz ® I gipsa.	(40-4) g
|> Prodaja tudi vse, kar se potrebuje za ö Ž šolo in sploh pisarske reči. § Na Prodaj je lep križev pot z okvir- $ g jem visok 25" in širok 20"; ravno tako © tabernakelj in za krsten kamen, več ^ § velikih podob Križanega za pokopališča |j |i in več druzega.	a
Priporočam se vsim duhovnim gospo- ja H dom tudi za prenovljenje ali izdelovanje $ h oltarjev, prižnic in križcvili polov, z eno f} oi besedo, vsih cerkvenih reči ter obetam o S pošteno delo in kolikor mogoče po nizki ceni. a
Prevzamem in sprejamem tudi vsa na-§ ročila cerkvenih oblek, banderjev in pa $ C" cerkvenega perila ter obetam vsa naročila g P izvrševati po željah prečastitih naročnikov ta in jim z dobrim blagom postreči.