Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman veljat Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. ^ V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)Q|vsprejema upravnlStvo in ekspedlcija |v „Kutol. TIskarni", Vodnikove ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkth ulicah St. 2, I., 17. Izht^a vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 14. V Ljubljani, v četrtek 17. januvarija 1895. Letiial* XXIII Kriza na Francoskem. Dne 27. junija je francoski kongres izvolil za predsednika Kazimira Periera. V kapitalističnih krogih je to vzbudilo silno veselje, kajti Perier je član zlate internacijonale. Z njegovo izvolitvijo je kongres pokazal, da je nasproten vsakej socijalni reformi. Po časopisih in shodih so socijalisti napadali Periera. Vedelo se je o njem mnogo nelepega povedati. Posebno ne ravna lepo z ljudmi v svojih rudnikih. Tudi to, kako je on obogatel, oziroma njegova rodbina, ima mnogo senčnih stranij. čast njegovo so pa varovali sodniki. Gerard Richard je moral v ječo, ker je razkrival Perierovo ravnanje. V prebivalstvu se je pa takoj poznala neka nevolja. Kot protest proti postopanju predsednika oziroma proti izreku sodišča volili so Parižani Gčrarda-Richarda v zbornico poslancev. Zbornica je pozneje sklenila, da ne bode zahtevala, da se ta poslanec izpusli iz ječe, ali že izvolitev njegova je bila udarec za predsednika republika. V tem so pa prišle druge stvari na dan, ki so morali omajati zaupanje kapitalistične stranke na Francoskem. Sedanji minister notranjih stvarij, ki je iz tistega rodu, katerega je vodil Mojzes skozi Rudeče morje, je leta 1883 sklenil neko pogodbo, po kateri je prevzela država jamstvo za obresti železnič-nih dolgov. Ta pogodba je pa pravi izraz odvetniške zvijače. V njej ni nikjer prav jasno povedano , kdaj da veljava te pogodbe neha. Nekateri jo tolmačijo, da državno jamstvo poneha leta 1914, drugi pa, da še le 1956. leta. Železnice so seveda poslednjega mnenja, ž njim pa vsi, kateri imajo železniške vrednostne papirje. Pri teh železnicah se pa slabo gospodari, tako da vlada leto za letom doplačuje. Gode se grozne sleparije. Nedavno so zaprli bivšega ravnatelja in podravnatelja južne železnice. Sodnijska preiskava bi pa utegnila postati osodepolna za mnoge politike, kajti govori se, da je kacih 100 poslancev in senatorjev v zvezi z gori omenjeno pogodbo in drugimi železniškimi sleparijami. Zaradi tega se je jelo zahtevati, da naj se prej dožene, kako je z ome- LISTEK Družbi svetega Mohorja. Zložil Anton Medved. Pozdravljena, o slavna družba, Ti naša mati, naša dika! Visoka ti je dana služba, Naloga dana ti velika. Tvoj glas zveni iz Korotana. Da čuje ga jadransko morje, Da čuje bela ga Ljubljana, Da čuje Drave ga obgorje, Ni reke, gore, ni mejnika, Da glas bi ti ustavil preje, Le govor tvojega jezika In srca le so tvoje meje. V bogatib hišah, kočah bornih, V visokih krogih in preprostih O tvojih trudih neumornih, O tvojih govore krepostih. njeno pogodbo, da se bode vsaj vedelo, koliko časa še jamči država za železnice. Radikalci so zahtevali, da se stvar izroči parlamentu. Vlada pa ni marala, da bi se umazano perilo pralo v zbornici, in je stvar izročila državnemu svetu. Ta je nekako sodišče po ustavi zares opravičeno soditi o stvari. Tu svet je stvar razsodil v korist železnic. S tem je pa država oškodovana za 1500 milijonov frankov. To je svota, ki presega celo panamske goljufije. Ta razsodba je vzbudilo največji hrup. Govorilo se je, da je bil Raynal takrat, ko je pogodbo sklepal podkupljen, da je vlada le zaradi tega izročilo državnemu svetu, ker je vedela da bode sodil v prid kapitalistom. Pri tem moramo omeniti, da je francosko prebivalstvo od panamske afere sem močno zgubilo zaupanje v nepristranost sodišč. Socijalisti so spravili to stvar pred zbornico. Ministerski predsednik je privolil, da se da stvar posebni komisiji, da bode preiskavah, ako je pri sklepanju pogodbe bil kedo podkupljen. S tem si je vlada mislila izmuzniti. V komisiji bi že bili potlačili. Odločno je pa Dupfiy zahteval, da se zbornica izreče za načela razdelitve oblastev, to se reče, za to, da stvar ne spada pred parlament. Pri tem je pa desnica glasovala proti vladi in ostala je v manjšini. Vlada je dala ostavko in to je dalo povod tudi predsedniku republike, da se umakne. Spoznal je, da s kapitalistično stranko ni več mogoče vladati. Sploh pa tudi njemu ne bode ljubo, da se taki denarni škandali vlečejo na dan, kajti kot bogatin je tudi pri marsičem vsaj indirektno kaj udeležen. Včeraj popoludne sta zbornici vzeli na znanje demi-sijo predsednikovo, in danes se snide kongres v Versaillu, da voh novega predsednika. Kapitalistična stranka dela na vse kriplje na to, da bi bil zopet voljen Kazimir Perier. Novo izvolitev bi nekoliko vtrdila njeno stališče. Kakšen bode izid se pri negotovih francoskih razmerah soditi ne more. V Parizu je velika zmešujava duhov in iz došlih poročil je posneti, da so zmerni republikanci v velikem strahu. Pod Perierovem predsedstvom je neizmerno narasel socijalizem in je že resna nevarnost za Francijo. Kapitalisti so mislili, da bodo z odklonitvijo vseh socijalnih reform in z odločnostjo uničili socijaliste, a so jih še ojačili in naredili državi in družbenemu redu nevarne. Mogoče je, da je današnji dan začetek nove dobe francoske zgodovine, kakšna bode ta doba, to je pa zavito v nepregledno meglo. Štajerski deželni zbor. Skoro najmanj vsako leto poročamo o zasedanju deželnega zbora štajerskega in sicer zato, ker se ondi od nemško-liberalne večine najmanj uvažujejo koristi Slovencev, da si jih je blizu tretjina vseh Štajercev. Letos meni »Siidsteirische Post" bode vprašanje glede celjske gimnazije dalo snov za nove prepire v štajerski deželni zbornici. Zdi se, da bodo štajerski Nemci porabili to priliko ter Slovencem prav v zobe na novo dokazali, da Slovenci v deželnem zboru štajerskem nimajo nobene besede in veljave. Ako pomislimo, da tretjina prebivalcev štajerskih to so Slovenci, nimajo v deželnem odboru Izmed šest zastopnikov nobenega odbornika, potem lahko spoznamo, v kakšnih razmerah da živijo Slovenci na Štajerskem. Ko je v predzadnjem zasedanju poslanec dr. Radaj stavil predlog, naj se prepusti Slovencem vsaj jeden zastopnik v deželnem odboru, je nemška večina odklonila ta popolno opravičeni predlog in s tem pokazala, da nima nobenega smisla ni čuta za pravičnost. Razmere na Štajerskem so v mnogem podobne razmeram na Tirolskem. Manjšina italijanska na Tirolskem ne hodi več v deželni zbor in vendar koliko se večina bolj ozira nanjo, nego štajerska nemška večina na Slovence. Zato se ni čuditi, da štajerski slovenski zastopniki nimajo nobenega veselja sodelovati pri deželnozborskih razpravah v Gradcu. V vsak odsek je tudi izmed 12 udov izvoljen samo po jeden Slovenec, torej je tudi v odsekih poskrbljeno, da slovenski zastopniki niti predlogov manjšine ne morejo staviti in utemeljevati v zbornici. Na vse strani so jim torej popolno zvezane roke. Vsak komur je mar na tem, da se uveljavi kardinalna zahteva krščanske pravičnosti tudi za V slovenski, rodni govorici, Ki najmilejša je vsakomu, O daljnega svetd nam lici O lepem govoriš nam domu. Ko truden od skrbij in dela V svoj nizki dom ratar se vrne, Zvečer družina mu vesela Podobe tvojih knjig razgrne. Pokiluša pazno, sam prebira, Ob spisih tvojih dušo greje; Zdaj solze iz očij otira, Zdaj šalam se nedolžnim smeje. In veseli se in zaveda. Da biva večja še družina, Ki jedna veže jo beseda: Slovenska mila domovina. Tvoj glas ga v koči osameli, V svetišče spremlja in na polje, V prelepe ga dežele seli, Kjer diha človek blage volje. Kadar na stolpu zvon zaklenka. Pobožno pred altar visoki Mladenič stopa in mladenka Z molitveuikom tvojim v roki. Ti vnemaš upauje, da z neba Srečnejša doba nam napoči: Le delati je vztrajno treba In prositi Bogil pomoči. Budi nas knjiga tvoja zlata, Da v bnUovski ljubezni vroči Objel bi brat ob Savi brata Ob Dravi, Muri in ob Soči. O družba svetega Mohorja, Tvoj glas veselje nam zaneta, Kot prerok lepšega obzorja, Ki nam bodočnost ga obeta. Le kliči sv&u, domovini, O kliči v miru in viharju, I)a čvrsti smo slovenski sini, Udani veri in vladarju ! w /t.. Štajerske Slovence, spozna, da take krivične razmere ne morejo trajno obstati, ako nečemo, da se vsled takih javnih vzgledov tudi mej narodi popolno ne izgubi čut za pravicoljubje. Pregled zemljiščiio-davčnega katastra. (Govor poslanca Kr. Povšeta v deželnem zboru.) (Konec.) Omenil sem že, da je davek odmerjen bil na podlagi dokaj višjih žitnih cen in nižjih poselskih plač. Znal bi kedo navajati, da pa je živina sedaj dražja. Temu ne oporekam, vendar pa tako odločno trdim, da v teku 15 let živina ni imela vedno tako ugodne cene, še le po sklepu trgovinske pogodbe z Nemčijo, Švico in Italijo se je cena zboljšala in če je v minolem letu bila jako dobra, nima se jemati v poštev, ker ni nikakega poroštva, da ostanejo te ugodne cene, katere so pa nastale le vsled silne slabe krmske letine po severnih deželah naše države, osobito pa po Nemčiji in Švici. Vsled tega za omenjeue kraje res kot prava kalamiteta veljajočega pomanjkanja krme za živino, so ondotne dežele morale pobiti mnogo živine in niso nič mlade živine spodrejale. Zato jim sedaj mlade in seveda tudi pitane klavne živine manjka in segajo po naši, odtod velike cene, katere pa bodo takoj prenehale biti tako visoke, ko bodo sami zopet spodredili potrebni stan živine. In čujmo le, kako grozno sa potegujejo velika mesta in zahtevajo od državnega zbora in ces. vlade, da se odpre meja naše države za živino tujih držav in že prihaja v Evropo tudi na Dunaj živina in celo meso iz daljne Avstralije, Iu prav odtod preti naši živinoreji velika nevarnost, vsaj se le predobro ve, da prav po av-stralijski volni — ovčjereji, je bila naša ovčjereja tako oslabljena, skoro ugonobljena, da se ne spla-čuje več pečati se z ovčjerejo. Ustanovlja se velika delniška družba, ki bo vsak teden privaževala na posebno urejenih parobrodih iz Avstralije meso tudi na Dunaj. In kaj bo še le, ako se posreči zastopnikom velikih mest, da se odpre pot vhodu rumunske živine! Takoj bo Nemčija porabila povod in zaprla vhod naši živini, pod pretvezo, da razsaja v Rumuniji pogcstoma goveja kugw, torej da mora ona iz veterinarno-sanitarnih ozirov zabraniti vhod naši živini katera se je morda po rumunski živini okužila. In ne zabimo, da je od dne do dne v Nemčiji tako zvana agrarna stranka močneja in vplivnejša in da ima veliko podporo osobito v poljedelskem ministru, ki je najvnetiši agrarec. In kakor hitro bo le količkaj povoda za prepoved vhodu naše živine, poslužila se bo nemška vlada, ker bi s tem vstregla svojim agrarcem. Nikakor torej ni jemati v poštev sedanjih le začasnih živinskih cen in vsled tega trditi, da je padec žitnih cen paraleliziran. Gospoda! poglejmo, kako je z drugimi pridelki. Za naše kraje osobito za gorenjsko stran je mlekarstvo, maslarstvo in sirarstvo velike gospodarske važnosti. In kako je s temi pridelki ? Vsled sklenene pogodbe s S7ico in Italijo padla je cena siru za dokaj odstotkov. Vsled vedno bolj naraščajoče in množeče se kupčije z umetnim maslom, margarinom, nastala je huda konkurenca naravnemu maslu, katero mora kmetovalec prodajati po taki ceni, da se mu skoro ne splača narejati ga. Tudi glede cene za prašiče, bi lahko dokazalo se, da so te padle vsled konkurence iz Amerike v Evropo prihajajočega mesa, osobito tolšče. Naj omenjamo pridelka, ki je pred leti in od nekdaj bil eden glavnejših pridelkov kranjskega kmetijstva. Jaz mislim lanu in prediva. Tudi temu blagu je cena zelo padla, tako da se le malo kje še lan seje. Nič ugodnejše je glede naših gojzdov in iz teh izvirajočih pridelkov. Pred 20 leti, sploh ko so se vcenjevali gojzdi in 1. 1878, ko so se stalno cene določile, stat je les v trgovini v dokaj višji ceni, kakor danes, to ker je potom refakcij od strani južne železnice bilo omogočeno na obali Adrije dovaževati lep les z daljnih Karpat in iz Galicije. Kaj naj pa rečem o oni stroki našega kmetij, gospodarstva ki je tisoče rodbin in pridnih rok preživela. to je naša trto reja. Kar ni ugonobila liloksera, pripomogla je še peronospera in ni čuda, da je vinogradnikov lotil se obup, ker deloma so prišli ob ves vinski pridelek, deloma pa so jim stroški za obdelovanje vinogradov giozno narasli, ker le s škropljenjem trt so še za-mogli upati na kak vinski pridelek — če jim ni tega že popred toča pobrala; kupreni vitrijol pa dokaj denarja stane in tudi dela. Kakor je uradno konstatirano pa je nad polovico deloma že nad dve tretjine naših vinogradov po trtni uši uničenih, kako je tedaj pač upravičeno, da bi isto svoto zemljiškega davka še nosili, ko je tako velik del najboljših kultur opustošen in ki bo le z ogromnimi stroški in silnim trudom zamogel se po teku mnogih let pridobiti in pripraviti za redni dohodek. Jasno je torej, da nikakor ne more veljati več ista davčna svota, kakor doslej in zato treba dokazati ces. vladi nastale ne-ugodniše razmere in odpomoči trpko zadetim zem-ljiščnim davkoplačevalcem. Se en vzrok me je vodil, da sem stavil ta nasvet. Kakor se je dokazalo in sicer iz statistiških tabel o davkih, podanih od finančnega ministerstva, znižala se je svota sveta zapisanega poprej v kulture »pašnika" v naši deželi za 107.000 oralov. Res je, da se je več tisoč oralov pašnikov predelalo v tranike in njive, a vsem tem pokazalo se je, da je vendar-le 67.800 oralov »gojzda" sedaj več kakor popred, kar pa spričuje, da se gotovo osobito v planinskih krajih mnogo parcel popred „pašnik" ali vedoma ali po pomoti, ker je na njih stalo tu ali tam kako drevesce, prepisalo za gojzd. S tem pa se je odvzelo mnogo sveta za živinorejo, itak edino podporo za našega kmetovalca. Ces. vlada je v § 13. novega revizijskega zakona poskrbela za določbo, po kateri je omogočeno dotičnim zemljišč-nim lastnikom zahtevati, da se brez vsakega drugega takoj zopet zapiše dotična parcela za pašnik in če se je tudi še izdal nalog za pogojzditev od strani politiške oblasti, ta nalog postane s tem neveljaven. Izvzeti so seveda gojzdi, ki so dejani v prepoved zaradi strmin in hudournikov. S tem bi mogoče tisoče oralov sveta zopet pridobiti nazaj za pašnik, ki je še vedno čvrsta podlaga reji osobito mlade živine. Deželni zbor naj tedaj v svoji poučni okrožnici pojasni županstvom § 13. revizijskega zakona in jih poživlja, da preiščejo stare in nove katasterske parcelne zapisnike in poprašajo dotične zemljiščne posestnike, ali zahtevajo povrnitev v prejšnjo kulturo ter tako zbero od vseh posestnikov zahteve za povrnitev, katerere naj direktno izroče politiški oblasti, ki bo, ako ni zadržka, brez nadaljne preiskave prepisalo dotične parcele v poprejšnji kulturni stan. Nemogoče je, da bi vsi kmetovalci znali za ta paragraf 13. revizijskega zakona, zato je potreba, da avtonomuo zastopstvo, ki ima čuvati in skrbeti za blagor svojih deželanov, skrbi za to, da so vsi obveščeni o polajšavah kakega zakona in zato je treba županstva opozoriti na to novo vgodno določbo, da o njej obvestijo kmetske gospodarje. Iz vseh teb razlogov menim, da sem dovolj vtemeljil svoj nasvet, katerega blagovoli vis. zbornica odobriti iu izročiti ga upravnemu gospodarskemu odseku v posvetovanje. Občinske volitve na Koroškem. S Koroškega. Dne 8. t. m. so bile volitve za občino Tolsti Vrh pri Kotljah. Prišlo je okrog 30 volilcev; vreme je bilo silno neugodno. Volili so složno, same zavedne slovenske može. Niti jeden nasproten glas se ni oddal, dasiravno so bili liberalci iz Guštanja in Kotelj tudi v tej občini begali slovenske kmete z držnimi lažmi. V R ož e k u bila je dne 3. jan. obč. volitev, hurna kakor nikoli prej. V 3. razredu so stali Slovenci trdni ko skala; niso se dali pregovoriti in podkupiti. Izvoljenih je bilo pet naših. Še v 2. razredu bila bi zmaga na naši strani, da bi bili slov. kmetje .mož beseda" ostali in ne utekli k nasprotnikom. Za 1. razred se pa Slovenci niso sprva dosti brigali, ker imajo tam liberalci z uradniki večino. Večine sicer Slovenci nimajo v bodočem občinskem odboru, pa vender smo veseli, da je vsaj pet naših najnoljših, zanesljivih mož v odboru. Led je tedaj prebit, in upamo, da bodo nasprotniki sami uvideli, da Roiak ni več tako nemšk, kakor so ga proglašali. V 6 o z d a n j i so v vseh treh razredih zmagali odpadniki-liberalci, ki so že za časa skrbeli po raznih spletkah, da si ohranijo gospodstvo v občini. Slovenci so propadli v drugem samo za jeden, v tretjem za dva glasa ! In še za te glase so jih na- sprotniki opeharili s tem, da so zavrgli nekoliko čisto pravilno narejenih pooblastil. V Glinjah-Medborovnici so s silnim pritiskom od strani liberalnih fužinarjev v Borovljah in drugih lib. potentatov zmagali nasprotniki. Mnogi so volili zoper svoje prepričanje z liberalci, ker so od njih odvisni in nasprotniki so svoje do zadnjega privlekli na volišče, kakor živino na sejem. V Velikovcu kjer je Izvoljenih 7 nemških liberalcev in 5 nacijonalcev, so izvolili za župana spet svečarja Janeza Zechnerja, ki je sedaj že četr-tokrat za župana voljen. Za prvega svetovalca so postavili trgovca Vinko Čebula; za druzega Viljema Pfeiferja, klobučarja; za tretjega pa mlajšega Pin-teriča. Samo poslednji je nemški nacijonalec, prvi trije so liberalci starega kopita, vsi vkup pa zagrizeni nasprotniki Slovencev, dasi od slovenskega kruha živijo. V bekštanjski občini ob Beljaku se to pot Slovencem še ni posrečilo do cela prodreti. Nemški naeijonalci so se mnogo trudili pridobiti to občino in dosegli šo z razširjaujem Schonerer-jevih (!) spisov toliko, da se je delala med ljudstvom nepotrebna zgaga. Zato so v občini kar tri stranke: slovensko-katoliška, kmetijska in liberalna. Za zadnje občinske volitve pripravljale so se vse tri in udeležba je bila tolika, kakor še nikdar prej. Prvi dve stranki ste se združili in v III. in II. razredu sijajno zmagali; liberalna stranka je prodrla s svojimi kandidati le v I. razredu. Med izvoljenimi odborniki ni nobenega učitelja, ali žalibog tudi nobenega duhovnika. Od izvolitve župana in občinskih svetovalcev je sedaj odvisno, ali se bodo razmere v tej občini kaj zboljšaie ali bo vse pri starem ostalo. VŠtebnu ob Žili so zmagali nasprotniki v I. in III. razredu, v II. pa Slovenci. Pri deželno-zborskih volitvah je bila tu brez težave zmagala slovenska stranka, pri občinskih pa ne, zbog krivičnega in za nas škodljivega obč. volilnega reda, katerega krivičnost dobro označuje zadnji »Mir". — V odčini Wernberg (župnije Skočidol, Do-mačale, Št. Jur) so zmagali s hudim pritiskom in ker so se mnogi slovenski volilci fige-može in odpadniki, kakor sem že enkrat omenil, privrženci li-beralno-nemčurskega paše M. Oraša, p. d. Oštinjaka. Izvoljeni so sami njegovi »zvesti" pristaši, mej njimi seveda tudi neizogibni veliki politik in pravi »spi-ritus agens" velikega Oraša, učitelj Vončina, doma iz Zagorja na Kranjskem. G. Oštinjak bo tedaj spet »purgermajster gratal" in častitati je vsem občanom, kajti od zdaj naprej se ne bodo več občinske doklade pobirale — tako vsaj nekateri hudomušniki pravijo. No tako je prav, g. Oštinjak. V treh letih se pa spet vidimo! „Mir", kateremu smo povzeli več predstoječih podatkov, pravi o teh volitvah med drugim: »Občinske volitve se za nas Slovence večidel slabo obračajo. Nekaj je kriv bogatašem ugodni volilni red, kar osvetljujemo v posebnem članku, nekaj pa tudi boječnost, mlačnost in omahljivost naših volilcev in enega dela naše častite duhovščine same, ki se je začela po nekaterih krajih delovanju čisto odtegovati. Ako kmet v veri omahovati začne, je nezanesljiv v vsaki reči, največ pri volitvah ; liberalci so torej za svojo korist prebrisano ravnali, da so našim kmetom vero v srcu omajati skušali in pri mnogih res omajali, kajti taki odpadniki od vere odpadejo radi tudi od slovenske besede, vsakemu človeku rajši verjamejo, ko duhovniku, in taki omahljivci so kakor nalašč za liberalce, da volijo, kakor jim liberalci na ušesa zašepetajo." Politični pregled. V Ljubljani, 17. januvarja. Novi člani gospodske zbornice. Kakšnega mišljenja so novi člani gospodske zbornice, se še za gotovo ne ve. O šestih ni dvomiti, da se pridružijo konservativcem, o štirih se pa vd, da se bodo pridružili levici. Drugi so pa možje, katerih politično mišljenje se manj pozna. Najbrž se jih precej pridruži srednji stranki. Umrlo je bilo 18 članov gospodske zbornice, iu sicer 8 konservativcev, 8 liberalcev in 2 od srednje stranke. Po vladnih listih se zagotavlja, da se je gledalo, da se pri imenovanju novih članov gospodske zbornice lii pre-menilo razmerje mej strankami v zbornici. V koliko se je to doseglo, bode še le bodočnost pokazala. Sicer se pa tudi mnogi novih članov ne bodo udeleževali sej. ker ne bivajo na Dunaju. Mej novoime-novauimi člani je mnogo graščakov in baš to komu vriva misel, če niso v novem parlamentu veleposestniki preveč zastopani. V gospodski zbornici so skoro sami, v poslanski je pa tudi posebna kurija veleposestnikov. V dalmatinskem deželnem zboru, ki je imel svojo prvo sejo dne 10. t. m., je poročal dr. Bulat, deželnega glavarja namestnik, o vspehu dalmatinskih poslancev ua Dunaju. Pred vsem jim je obljubljena železniška zveza z Bosno. V tekočem zasedanju se bodo uravnale in zboljšale učiteljske plače kakor tudi učiteljske pokojnine. Vladni zastopnik obljubi novo postavo o ribštvu v podzemeljskih vodah in pozove deželne poslance, naj izvolijo pet članov, ki bodo pregledali zemljiški kataster. Med čitanjem laškega nag ivora so zapustili pravaši dvorano. Druga redna seja je bila napovedana na ponedeljek 14. t. m. Dunajski dnevnik „ Parlamentttr", kot slovansko glasilo, se pogo to peča s katoliškimi zadevami. Zalibog je prepogosto pristransk, da ne rečemo strasten, a to, mislimo, pred vsem, ker je napačno poučen. Tako je hvalil v zadnjih številkah apostolsko pismo »Orieutalium dignitas ecclesiarum", pripomnil je pa, zakaj ue uvede Rim pri vseh za-paduih Slovauih slovanske liturgije. S to pripombo je pokazal r,ParlameuiiLru, da je napačno poučen o zgodovini teh narodov. V Rimu so dovolili in vnovič potrdili porabo staroslovanskega jezika, a niso krivi temu, da so opustili tekom let nekateri slovanski narodi staroslovausko liturgjo. S silo nočejo kaj tacega zopet uvesti, kar se je opustilo. V ostalem priča najbolje hrvatski narod, kako naklonjeni so sveti oče Slovanom, samo če dovolijo škofje, ljudstvo in vlada staroslovausko liturgijo. Glejte Crno-goro in Milinoviča. Dalmatinski deželni Odbor je prosil poljedelsko ministerstvo, da pošlje 40.000 kosov salx viminalis, 24.000 salix purpurea, 63.000 uraleusis, 40.000 acutifolia in k temu 20.000 črnih jelš, katere imajo v botaničnem vrtu ljubljanskem. Te mladike nameravajo z več tisoč topoli nasaditi v močvirjih okoli Nina in drugod v Dalmaciji. Navedene vrste vrb so posebno pripravne za pletenje košaric. — Jeseni bodo nastavili pri namestništvu v Zadru arhitekta, ki bode delal s pomočjo posameznih uradnikov pred vsem načrte za zidanje novih župnih cerkev in župnišč. Italijani in "Nemci. Dogodki v isterskem deželnem zboru so se pa menda celo nemškim na-cijonalcem malo presurovi zdeli. Zaradi tega so pa stvar tako zasukali, kakor bi bili v prvi seji Slo-vanci razsajali in udrli iz dvorane, ko je vladni zastopnik jel italijanski govoriti. Tako piše z vso resnostjo »Grazer Tagblatt" in kriči o narodni ne-strpljivosti Slovanov. Tega si skoro misliti ne moremo, da bi gospodom bile razmere v Istri tako malo znane, temveč tukaj le nameravano slepe svoje čitatelje, Sicer pa ni gotovo, da bi se štajerski nemški na-cijonalci dosti lepše obnašali, da bi vladni zastopnik jej slovenski govoriti. Narodna nestrpnost je pri njih ravno tako doma, kakor pri Italijanih, a nam najbolje dokazuje zadeva celjske gimnazije. Vatikan in ruski car. Kakor poročajo iz Rima, so se jako povoljno izrazili sveti oče o sedanjem ruskem carju. V pismu ob nastopu svoje vlade je menda sporočil car Nikolaj II. sv. očetu naklonjenost svojo, da se zediui ruska cerkev z Rimom. Kolika sreča, če se vresniči ta večno znameniti čin. Nova državna zveza. Ruski listi priporočajo novo državno zvezo mej Rusijo, Francijo in Anglijo. Poslednji čas so se odnošaji mej Anglijo in Rusijo znatno zboljšali. Taka zveza bi v orijentu utegnila ugodno vplivati. Marsikako vprašanje je ostalo nerešeno, ker te države mej seboj niso bile jedine. Seveda gotovega ni nič, da bi se taka zveza zares sklenila, kajti mej Rusijo in Anglijo je mnogo nasprotij v Aziji. Ko bi se tudi sklenila, bi trajna ne bila. Francozi in Angleži se pa tudi pisano gledajo zastran Egipta iu Madagaskara. Slovstvo. Knjižnica za mladino. Ustanovila „Zaveza slovenskih društev". Izdajatelj in odgovorni vrednik Andrej Gabršček. — Tako je naslov najnovejšemu podjetju na slovenski leposlovni — ali če hočete — tudi vzgojeslovni ledini. »Zaveza" je vstauovila slovenski mladini »knjižnico" , ki bo izhajala zadnji dan vsakega meseca v pet do šest pol obsežnih, trdo vezanih snopičih. Vzrok ji je »živa potreba dobrih spisov za mladino", naloga pa tista, »katero sme pričakovati od nje razsoden prijatelj slovenske mladine." — No recimo, da je potreba živa, čeprav imamo .Vrtca 27 letnikov, Krištofa Šmida prevedenega, Angeljčka, Rosi-jeva dela in zbirke, Pomladne glase, Mohorjevo knjige" in kolikor je izšlo že spisov za mladino in jih šo izhaja. Dejstvo je tc, da se je v sedanji dobi pričelo posebno gibanje na tem slovstvenem polju. In prav je. To gibanje je potrebno, ker je tu pričetek za ozdravljenje nove dobe. Naša doba hudo boleha iu boleha zato, ker je preveč vprašanj, pa premalo odgovorov ali bolje, ker želi vsako vprašanje svoj odgovor — toda je za vse le jeden : Vera in življenje po njej — ali ta jim ne zadošča, drugega pa ni. To uvidevajo vsi državniki, naj je Crispi ali nemški cesar ali kedorkoli. V zbornicah se čuje klic: Vera nas more rešiti! Dajte ljudstvu vero nazaj, in opomoremo soeijalni bedi. Prijatelji mladine , lotimo se, »kar vcepite v mlada src.i, to bo rodilo sadove za ves narod". Tako se bere v predgovoru »Knjižničinem". Torej sedaj se gre samo za ta »kar". Kar bomo sejali, to bomo želi, kakoršeu nauk, tak učinek, kakoršna mladina taka bodočnost, kakoršni posamezni otroci, taka cela dežela iu dr/.ava. Da bode veselejša bodočnost, mora se dvigniti človeški rod iz socijalnega in moralnega propada. Za ta dvig pa ni drugega navora, kako sv. vera. To se je dokazalo že neštetokrat in se še dokazuje in lahko tudi vsak uvidi Da pa vera zares osreči narod iu posameznika, mora prošiujati celega človeka in vsakega in vse. Kdor misli vzgojevati verno mladino samo za takrat, da ne dobi otrok dvojke v veronauku iu ni prisiljen posedeti še jedno leto v taistem razredu — torej da so otroci verni samo, kadar jih izprašuje veroučitelj — verni samo pičli dve uri na teden, ta ne bo do segel popolnoma nič. Veronauk se obdela kakor botanika iu prirodoznanstvo, potem pi v kraj s katekizmom iu slabše se mu godi, kasneje, kakor botaniki ali zoologije. Zakaj v poznejšem življenju po sili zadene učenec na cvetlico ali na hrošča, v cerkev k božji besedi ga pa nihče ne more siliti — sam nima veselja, ker to ne bo klasifikovano v spričevalu — zato ne gre. In ker ne gre, pozabi, omrzne in nazadnje je tak, kakoršna je dandanes žalibog skoro večina mladine. Da bo torej svet prerojen po veri, iu da [bode sposoben za velika dela, za rešitev perečih vprašanj, mora se mladina zavedati začeti, da je krščanska, katoliška. Da se to zave, treba je pri vsaki stvari opozarjati na izvor, na prvi početek vsega — na Boga. O Bogu se mora več govoriti mladini — in sicer pozitivno in naravnost, da se ne bo dijak skoro sramoval zapisati v nalogo besede Bog ter rajši za-pisaval Žene in Darove, Triglave in Bale. Drugoverci se ne sramujejo svojik ver in Turek ti izvleče po-klečeno plahto tudi na železnici iu prebira molek obračaje se zvesto po Mahomedovem naročilu proii Meki. In katoliški kristijan?.. . Značajev je treba vzgojiti domovini; značajev krščanskih. In sedanja šola jih ne vzgaja, to dokazuje iu trdi odločno profesor Virhow. Pravi, da je 40 let razrednik in profesor, pa ui zapazil napredka v šoli, pač pa nezado-vanje. In zakaj ? Zato ker se mladina ne uči samostojno misliti. Kar je v knjigi, kar se razloži, tega se nauči, ugovarjali in prašati ne smeš, če se nočeš zameriti. Vsak pa raje živi s takimi, ki imajo oblast — dolžnosti seveda ne — škodovati, v lepi slogi. In zato današnji svet vodijo le čuvstva. Za enega se razvname, če ta kriči, kliče druge, če ta trdi, da je belo, trdijo i ti posnemalčki, da je tako in zato toliko mladine zaide. Masoni pa skrbe za točno hrano takih papig, in knjig in listov frči po svetu, da se jim bega v glavi in reveži kimajo in pritrjujejo, kakor cvil možički. Ne sodijo ne, ker se niso naučili. Temu brezmislju je treba zavreti voz. In zavira ga prav dobro tudi knjiga. Res da leposlovna knjiga ne more učiti misliti, ali ker je mladina razvajena posnemanja, skrbimo vsaj za to, da bo posnemala samo dobro, dokler se ne presuče in ne pride drugačna zavest v šole in da ne bo desetletno dekleta (zgodilo se jo nedavno v Ljubljani) videče profesorja, ki ima od sabelj rezorano lice, reklo mleko-zobni družici: »Joj, v tega bi se precej zaljubila, ta se zna postaviti!" To dejstvo ne dokazuje, da so taki otroci vsi — ali dokazuje to, kam lahko pride otrok po slabem berilu in slabi družbi. Zakaj iz otročjega srca kaj takega ne pride. Torej ponavljamo: Mladinske knjige naj bodo pisane v strogo krščanskem, pozitivno verskem duhu. Ne pravimo s tem, da bi moral pisatelj pridigovati in moralizovati; nikakor ne, to je priskutno v leposlovju. Ali ne sme pa biti pisano po žanru znanih človekoljubov, ki so največji sovražniki človeške družbe, da se namreč mnogo govori o prirodi, o ljubezni — posebno do kravic, do psičkov iu bičkov, mnogo o človečnosti in o naravnih čednostih, nič pa o Bogu. To se nam je zdelo umestno zabeležiti uprav ob času, ko se je pričelo podjetje, ki ima vplivati ni slovensko mladino in posebno še, ker meni mnogo ptujega mladinskega slovstva presaditi na naša tla. Tora) pozor in previduost! Druga stvar pri leposlovju je seveda zunanja oblika. Tudi ta bodi lepa in kolikor mogoče dovršena. In zaradi tega, ker seje »knjižnice" prevajala, ni brez nevarnosti, da se ne bi širil tuji jezikovni duh v Slovencih. Kdor prevaja, vedi, da je težje, kakor pa samostojno pisati. Izvirnik človeka vedno moti in zipeljuje na ptuje mišljenje. (Konec prih.) Dnevne novice. V Ljubljani, 17. januvarja. (Novo papeževo pismo o delavskem vprašanju.) Ker se glede razlage papeževe okrožnice „Decondi-tioue opificium" o 'delavskem vprašanji kažejo mej belgijskimi katoličani vedno bolj nasprotna mnenja, zato je izjavil papež Leon XIII., da treba v tem oziru pojasnila. Zato sedaj razpravlja to delo, ki bo kmalu objavljeno svetu kot pismo namenjeno belgijskim škofom. — Vsi katoličani, katerim je mar, da se vredi jedinost v postopanju pri reševanju delavskega vprašanja, z veseljem pričakujejo te novo papeževe izjave, katera bo važna tudi za našo državo, kajti tudi pri nas že še imamo takozvanih konservativnih mož, kateri kažejo v tem oziru jako nejasne pojme, ki so v nasprotju z načeli razvitimi o delavski okrožnici sv. Očeta. (Nova RailFeisenova posojilnica.). Dne 7. januvarja t. 1. je po sklepu občinske Beje predlagal občinski odbornik Gašpar Rudolf, naj bi se osnovala za črnovrško občino posojilnica. Drugi odborniki so z veseljem pozdravljali ta nasvet. Volil se je osno-valni odbor, ki bode potrebno ukrenil. (Slovensko gledišče.) Jutri dne 18. t. m. spravi intendanca slovenskega gledišča na oder igro: »trubadur", to je opera v štirih dejanjih. Spisal S. Cammarano, poslovenil A. Stritof. — Ker se opera »Trubadur" prvikrat poje v slovenskem jeziku nadejati se je razprodanega gledišča. (Iz blejskega kota) dne 16. jan.: Gorjanski dopisnik »Slovenskega Naroda" z odborom ondotne kmetijske podružnice ni zadovoljen. Izmed vrstic se prav lahko bere, da bi mu bil g. Vinko Jan, po domače »Maček" veliko ljubši, zato tako vestno poroča, kako nedostojno je olikani g. Maček napadel č. g. župnika, g. župana in g. učitelja. Piscu teh vrstic so razmere v gorjanski občini dobro znane, zato zelo obžaluje, da ni imel sreče biti pričujoč pri onem zborovanju. Rad bi bil namreč videl zbrane poštene gorjanske može, kako so se muzali med govorom g. Mačka, kateri je imel tolikonj poguma v njihovi častiti družbi javno izreči: »Vi vsi — z župnikom in županom iu učiteljem vred ste v gospodarskem oziru velike ničle. A od mene mačkovega Ceneta se učite umnega gospodarstva. Kdo tako umno gospodari kakor jaz, kateri sem, kakor veste, vsako leto nekaj mesecev v Bornovih planinah, da mu gozdove gradim, ali pa se podam v bosanske šume „stoče" sekat. Dokler boste vi vedno le doma tičali, toliko časa se nikar ne merite z menoj, kateri sem takrat najbolj srečen, kadar se mi ni treba potiti za plugom". — Meni se res prav hudo zdi, da te besede g. Vinkota gorjanskih mož niso prepričale, in da ga le niso hoteli voliti predsednikom svoje kmetijske podružnice. Vsaj bi bila za gorjansko občino nastopila nova doba napredka na gospodarskem polju. Oves in koruzo bi bili sejali, cekine uli vsaj krone bi bili spravljali v svoje žitnice. Tako bi jih bil izverižil g. Vinko Jan. ak. (Iz Šmihela nad Pliberkoin) dne 15. jan.: Nemškutarji, ki so pri zadnji obč. volitvi tako sijajno pozebli, da se niti voliti niso upali, so vložili proti volitvi ugovor! Kaj hočejo s tem doseči, menda sami ne vedo Pa vsakemu je na ljubo dano, da se osmeši pred vsem svetom, kakor mu drago! — Naš vrli »Gorotan" priredi, ker mu je zadnjo slavnost precej kalilo vreme, na splošno željo v nedeljo dne 27. jan. veselico s petjem in dvema jako šaljivima igrama. Dobro I (Voda.) Iz Ribnice, 6. januvarija: Voda je pii nas jako velika. Popoludne danes odtrgala je pri nas obadva lesena mostova. Mlinom in žagam je dosti škode. Vreme je še vedno južno kot spomladi. Iz bližnjih hlevov so morali umakniti živino in iz malih hiš na mlaki so morali ubežati ljudje. Voda te je bila namreč zajezila na mnogih krajih, seveda je b.lo tudi nespametno, da so tukajšnji trgovci in posestniki most zajezili s snegom, da ni mogla voda odhajati, saj eno kolono bi bili morali pustiti prosto, ni čuda da se toliko pripovedk ve o Ribničanih, jaz vem tudi par novih; stare so samo en dan. (Iz Celovške škollje.) Prestavljeni so čg. A Pirker, provizor v Trgu, v Sokovo, čg. J. Quitt, ka-pelan v Trgu, v Spital, Čg. J. Kokoschineg, kapelan v Špitalu v Trg. (V Črnem Vrhu) pri Idriji je bilo I. 1894 rojenih 82, umrlo jih je 80, med tumi 20 za davico, poročenih je bilo pa 16 parov. Dne 9. januvarja 1895 ;e umrla 88 let stara Marija Mikuž. Dasiravno je živela vedno v veliki revščini in v hudem pomanjkanju, je vendar dočakala lepo starost. Toliko stare osebe ni več v Cruetn Vrhu. (Usmiljeni bratje v Št. Vidu na Koroškem.) Letnemu poročilu povzamemo, da je prišlo I. 1894. v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu na Kor. iskat zdravja 1405 bolnikov. Od teh 1875 katoličanov, 29 luterancev, 1 žid. Ozdravljenih je odšlo 834, umrlo 67, 55 ostalo koncem leta v bolnišnici. Bolniki so se oskrbo\ali vkup 28.808 dnij. (V Doberlivasi) na Koroškem bode obč. volitev dne 21. t. m. Nasprotniki se hudo pripravljajo in dne 20. imajo nemški nacijonalci v Sinči vasi shod. Zato rodoljubi — pozor ! (V Celovcu) je Hmrlo 1894. I. 695 ljudij, trije več kakor 1. 1893. in 10 manj nego 1. 1892. — Lansko leto se je v celovških gostilnah zglasilo 17.729 tujcev. (V istrij&nskem deželnem zboru) nameravali so Lahoui predložiti načrt zakona, da se izroče občinskim uradom matice rojenih, poročenih in umrlib. S tem predlogom hoteli so se maščevati nad duhovniki, ki se potegujejo za svoj narod. Dvomimo, če bode to rešilo Lahone iz njihovega slabega položaja. (Ministri padejo vedno na — mehko.) Ogerski bivši ministri pač nimajo vzroka tožiti, da so morali odstopiti, zakaj dobili so lepo letno pokojnino. We-kerle dobi 8000 gld., grof Julij Audrassy 4000 gld., Bela Lukacz 5000 gld., Eotvos 8000 gld., Hieronimy 8000 gld., Szilagy 8000 gld., državni tajnik frama-sonski kolovodja Pulsky 4000 gld. — No, bodo že živeli, dokler bo vladala korupcija, ki dovoljuje take — pogače! (Zdravje v Ljubljani.) V ljubljanski mestni občini jih je bilo rojenih od 6. do 12. januvarija 19, umrlo jih je pa v tem času 24. Umrli so 4 za davico. 2 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 2 za želodčnim katarom, 2 vsled mrtvouda, 5 za starostno oslabelostjo, 9 za različnimi boleznimi. Mej njimi je bilo 6 tujcev in 8 iz zavodov. Zbolel je 1 za davico. (Veleč, vojaški župnik Skadcl,) koji je bil prestavljen (za kazen) iz luomosta v Bosno, ker ni dovolil cerkvenega pogreba v dvoboju umrlemu vojaškemu zdravniku, pride sedaj iz Dolnje Tuzle v Bu-dejovice. (Valvasorjev spomenik,) katerega namerava podariti država ljubljanski občini, postavil se bode, kakor znano, pred deželnim muzejem „Rudoifinum", poprej pa tamošnji prostor primerno vravnaval, oziroma manjkujoči svet za primerno ceno odkupil, ako ga lastnik ne bode mestu podaril. Spomenik se ima postaviti tekom letošnje jeseni, oziroma prihodnje pomladi. (Visoka starost) Iz Senožeč: Pri nas je umrl 14. t. m. najstarejši človek v fari, Valentin Bugovič, po domače Prajz, star 94 let. Rojen je bil 10 febr. 1810, tedaj mu je le malo manjkalo do 95 let. Kot posebnost so ljudje občudovali pri njem, da je imal vse zobe, kar je gotovo redko v tej starosti. Naj v miru počiva! (Povodenj.) Vsled južuega vremena zadnjih dnij in obilice raztajenega snega žuga po deželi povodenj; Ljubljanica je narasla včeraj za jeden meter nad normalom, danes v noč pa že za 60 cm. višie, vsled tega so nekatero hiše na Barju že dva dni v vodi. Nevarnost je za prebivalce dokaj velika. (Podaljšanje okrajne, ceste.) Prihodnjo pomlad prično se dela pri novi okrajni cesti v Žireb, katera se bode podaljšala do idrijske meje (Iz Ljutomera:) Prvo uslugo so ljutomerski Nemci že storili novemu slovenskemu advokatu dr. Rosini. Ukradli so mu namreč v noči mej 11. in 12. t. n>. tablo s slovenskim napisom. No, če bodo ljutomerski Nemci s takimi junaštvi kazali nemško omiko, tedaj se ondotnim Slovencem ni nič hudega bati, kajti taka surovost sama sebe uje. (C. kr. poštnohranilnični urad) na Dunaju objavlja v pr.sebnej okrožnici podatke gled6 prometa v posameznih mesecih. Odkar imenovani zavod po nbšej državi posluje, ves čas je naš list priobčeval črtice, posnete iz uradnih okrožn e mesečnih. Isto velja v pogledu na izvestja, ki razkazujejo poštno-hranilnic-no delovanje za posamezna leta. Okrožnica se v prvej polovici vsakega meseca razpošilja naročnikom in pa c. kr. poštnim uradom, letno izvestje ali letopis pa med ostalim v roke dobivajo državni poslanci. Najnovejšo okrožnico je nam pošta prinesla v nedeljo. Ona priobčuje račun za mes(C december. Vtem obdobju se je vložilo 133.874krat za 2,711.628 gld. 58 kr. v varčevalnem, in 957.286krat za 130,749.556 gid. 5 kr. v čekovnem oddelku, t rej v obeh skupaj 1,091.160krat za 133,461.184 gld. 63 kr. Od tega pride na Stajarsko 51.503 ;rat za skupni znesek 4,447.080 gld., na Koroško 14.092-krat za 1,152.971 gld,, na Kranjsko 14.897krat za 1,105.381 gld., na Primorje (Istra-Gorica-Gradiška-Trst) 20.711krat za 2,691.132 gld, na Dalmacijo 5933krat za 556 683 gld. V istem mesecu pa je hrauilnica vložnikom po državi vrnila v obeh pro-metih skupaj 281.020krat za 133,388.891 gld., od tega po naših krajih: na Štajarskem 8563krat za 2 140.784 gld., na Koroškem 1965^-rat za 411.319 gld., na Kranjskem 1710krž.t za 360.476 gld., na Primorskem 4554krat za 1,540.690 gld., v Dalmaciji 592krat za 115.141 gld. Od diie 12. januvarija 1883, ko je zavod začel delovati, pa do konca decembra 1894 se je v celem vložilo 73 116.163krat v skupnem znesku za 8657,144.156 gld. 48 kr., a vrnilo 20.205.419^ za 8567 353.804 gld. 26 kr., tako je dne 31. decembra v blagajnici preostalo čistih 89,789.352 gld. 22 kr. Rečenega dne se je v prometu nahajalo 1,037.524 vložnih in 25.834 čekovnih knjižic, razven tega še 11.023 knjig-rentov-nic, ki so vredne 19,769.670 gld. Nadalje je urad vložnikom na željo kupil in odposlal vrednostnih papirjev za 25,133.745 gld. Svojo knjigo-vložnico je v decembru izgubilo 89 vložnikov, med njimi jeden v Trstu (351 gld. 33 kr.) in v Gomilski pri 2a'cu (2 gld.), oba sta dne 1. januvarija lahko dobila knjižico novo, ako prvotne nista bila našla. — V neuradnem delu okrožnica objavlja črlice o poštnej hranilnici na Ogerskern, Francoskem, Italijanskem, Nizozemskem, Švedskem. (Nesreča.) Na Premu se je dekletu Mariji Smerdu, pri ognjišču obleka vžgala. Vsa v plsmenu je priletela na ulico. Marija in Josefa Dekleva sta jo slučajno videle, jo peljale k bližnjemu koritu, ogenj pogasile trr jo gotove smrti rešile. (Razpisane službe.) Na trorazredni ljudski šoli v Šiški mesto učiteljice s 450 gld. letne plače. Prošnje do 20. febr. t. 1. okrajnemu šolskemu svetu ljubljanske okolice. — Služba diurnista pri c. kr. sodišču v Kočevju s 30 gld. mesečne plače. Prosilec bodi zmožen obeh deželnih jezikov. Društva. (Shod kat. delavskega društva.) Iz Št. Vida nad Ljubljano : Razveselilo nas je naznanilo slavnega odbora kat. delavskega društva, da bode imelo svoj prvi shod zunaj Ljubljane pri nas v St. Vidu, kjer mnogo delavcev, med njimi tudi tacih, ki se v tako ozki dotiki z Ljubljano kaj lahko navzamejo veri in nravnosti jako škodljivih načel socijaldemokratov. Shod ta vršil se je v nedeljo dne 13. jauuvariia v prostorni dvorani naših rokod. pomočnikov. Vdeležencev bilo je lahko rečemo z ljubljanskimi vred do 300 mož z našim vrlim gospodom županom, delavcev, rokodelcev in kmetovalcev. Lep, imenujem ta shod, nekaj ker so se sošli na njem najbolji možje naše župnije, nekateri precej oddaljeni od društvene hiše — kakor oni iz Medna iz Sta-nežič iz Podutika, lep pa tudi radi tega, ker so se čuli na tem shodu govori lepi, zanimivi In z delavcem, rokodelcem in kmetovalcem ne malo poučni in potrebni. Go\orili so gg. odborniki ljubljanskega društva : Trtnik. predsednik, Gostinčar, Ziller, Jakopič. Z posebno navdušenostjo z „živio"-klici še, preden je spregovoril kako besedo, bil je pozdravljen, gospod dr. J. Krek — duša kat. del. društva, ki je s temeljito a z mladeniško navdušenostjo razkril rast socijalnega življenja, pa ob enem naznanil tek — ki je v življenju po sv. veri. Želeti je, da bi se ti p >učni in lepi govori priobčili v katerem naših listov, da jih čitajo tudi oni, katerim ni prilika prisostovati takim shodom. Vrli odboruiki katoliškega delavskega društva ljubljanskega so pravo ukrenili s tem, da so obhajali svoj prvi shod zunaj mesta v St. Vidu, nai blagovolijo tudi tem potom Bprejeti našo iskreno zahvalo kateri dostavljamo tudi željo — da se vidimo še večkrat! Telegrami. Kriza na Franooskem. Pariz, 17. januvarja. Challemel-Lacour in Waldeck sta se izjavila, da ne vsprejraeta kandidature. Senatorja Loubet in Magnin se tudi imenujeta kot kandidata za predsedstvo. Nekateri tudi trdijo, da iraaj Dupuy največ upanja, da bode izvoljen za predsednika. Nekateri tudi priporočajo generala Saussiera. Pariz, 17. januvarija. Včeraj sta v zbornici stavila dva predloga za revizijo ustave, predsednik pa ni pustil o njih razpravljati. Slišali so se klici: »Živela socijalna republika!" in „Živel kralji" Pariz, 17. januvarija. Odločno se zagotavlja, da je Waldeck - Rousseau končno prevzel kandidaturo za predsedstvo republike. Pazin, 17. januvarja. Včeraj se je konstituiral hrvatski občinski svet. Italijani so v znamenje žalosti zaprli prodajalnice. Poreč, 17. januvarja. Italijanski poslanci odpotovali so na dveh z zastavami olepšanih parnikih. Praga, 17. januvarja. Časopisi poročajo, da so zaprli deset delavcev zaradi anarhističnega rovanja. Dunaj, 17. januvarja. Vlada je prepovedala shod delavcev, na katerem bi se bilo razpravljalo o tem, kako bi se brezposelnim delavcem preskrbelo delo. Budimpešta, 17. januvarja. Wekerle se je izjavil, da ne prevzame nobenega zasebnega mesta. Delal bo le kot priprost politik za občno blaginjo. BudimpeSta, 17. januvarja. Pri vo-litvi v Moravici je voljen liberalni kandidat Jurij Stojanovič v državni zbor. Budimpešta, 17. januvarja. Včeraj popoldne prisegli so novi ministri. Berolin, 17. januvarja. Po neprevidnosti dveh delavcev se je vnela velika zaloga petroleja. Škode je 50.000 mark. Delavca se pogrešata. Listnica vredništva: G. I. P. v Č.: List se imenuje Monatssohrift fiir christ-liche Social - Reform. — Vrejuje ga prof. dr. Jos. Scheicher. Na leto stane 4 gld. Zalaga ga: Preesvereins - Druekerei St. Polten, kamor se tudi pošilja naročnina. Za gospodinje. Jako veliko se pri črevljih prihrani, če se kupi ličilo za črevlje ki je narejeno iz tacih tvarin, ki ni škodljivo za usnje pri daljni rabi. Skoro vsa ličila narede usnje krhko, da razpade. Da ste gotove v tej stvari, kupite Pernolendtovo ličilo za črevlje, ki se rado sveti in je po njem usnje trikrat trdnejše. Ta sloveč izdelek že od 1835. leta prodaja tvrdka Štefan Pernolendt in kupovalci v mnogih deželah so ž njim jako zadovoljni. Dobi se v c. kr. deželno pooblaščeni tovarniški zalogi na Dunaju. I. Schulerstrasse št. 21. Umrli so: 10. januvarija. Valentin Šubic, sluga, 64 let, Dunajska Cesta 2, srčna kap. — Franc Gorjanc, delavčev sin, 11/a leta, Kravja dolina 1, plučnica — Doroteja čatar, delavka, 31 let, Opekarska cesta 37, tuberkuloza. — Jera Romani, strežnica, 65 let, Mestni trg 9, srčna hiba in vodenica. V bolnišnici: 14. januvarija. Marija Božič, kajžarica, 19 let, plučna tuberkuloza. 15. januvarija. Rozalija Repenšek, služkinja, 31 let, je-tika. — Anton Kastelic, gostač, 80 let, vsled raka. Tujci. 15. januvarija. Pri Slonu: Rossler, Rieger, Heumayer z Dunaja. — Lowinger, Vrbančič, Polak iz Gradca. — Eisenzapf iz Trsta. — Baroninja Vescey iz Merana. — Verovšek iz Ogulina. Pri Maliču t Perner, Reitler, Wagner, Sochatzy, Klug, Jaritz, Pels z Dunaja. — Tedesobi, Meese iz Trsta. — Erhart iz Gradca. — llauer ir Rosonau-a. — Scalla iz Beljaka. Pri bavarskem dvoru . Olivo iz Novega Mesta. — Zupan iz Dom/.al. Pri Juinem kolodvoru: Pfeifer iz Zadra. — Lili, Feiertag z Dunaja. Tržne cene v Ljubljani dne 16. januvarija. gl. kr gl kr. PSenica, m. st. . . 6 75 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 64 Rež..... 5 30 — 72 Ječmen, „ . . . 5 70 Jajce, jedno . . . — Oves, „ . . . 6 80 Mleko, liter . . . — 10 Ajda, „ . . . 6 90 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . . 6 — Telečje — 62 Koruza, „ . . . 6 60 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ . . . 2 70 Koštrunovo „ „ . — 42 Leča, hktl. . . 12 — Piščanec .... — 50 Grah, „ . . . 10 — Golob..... — 17 Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „. . 1 70) Mast, „ . . _ 66 Drva trda, 4 kub. m. 7 30 Špeh svež, „ . . — 54 „ mehka, 4 „ „ 5 30 1 Poslano. Tremensko »poročilo. Odgovor na Opombo uredništva v „Slov. Narodu" tikajočo se poslanega v 13. št. istega lista z dne 16. januarja t. I : Ker resnicoljubni »Slov. Narod« ne more drugače izliti svojega žolča nad »Katol. Tiskarno« in nje vodstvo, očita meni podpisanemu, da cepim dlako, ker sem pozval one, ki so v »Slov. Narodu« izrecno in javno z namenom trdili, da se je izdelal v Katol. Tiskarni na praznik sv. ReSnjega Telesa plakat za cirkus Amato in s tem onečaščal, da svojo trditev dokažejo, ker sicer jih smatram škodoželjne obrekovalce. To je po mnenju »Narodovem« cepljenje dlake edino le radi tega, ker ominoznih »Več sosedov« svoje lastne javno izrečene trditve dokazati ne mnre. Ko bi se jim to posrečilo, — potem gorjč meni in zavoda lastnikom! — V pripombi pa uredništvo omenja tudi odstavek svetega pisma, ter primerja mene — hlapcem. Na to neosnovano psovko opomnim le, da ni ravno dolgo temu, ko me je odlični član uprav, sveta Narodne Tiskarne vabil in mi pod navidezno jako ugodnimi pogoji prigovarjal, naj bi prevzel tehnično voditeljstvo Narodne Tiskarne. Dotični gospod potrudil se je celo opetovano osebno v katoliški zavod, da si je izprosil nekaterih informacij tikajočih se uspešnega vodstva tiskarne, ob enem me je ustmeno in pismeno nagovarjal, da bi vstopil in uredil baje precej zmedeno »Narodno Tiskarno«. K sreči sem si pa premislil še pravočasno, da nisem ostavil vzgledno urejenega priljubljenega mi katoliškega zavoda in njega dobrohotne lastnike. Ko bi se bil udal, ne dvomim prav nič, da bi bil postal res pravi vzor faktorja-hlapca. Pripomnim, pa še enkrat, da ostanem pri svoji izjavi glede škodoželjnih obrekovalcev dotle, dokler ne dokažejo svoje trditve malo pogumni pod-pisalci onega poslanega pod anonimom „ Več sosedov". To bodi moja zadnja beseda. V Ljubljani, dnč 17. januarja 1895. France S. Ban, mnogoletni faktur v Katol. Tiskarni. Poslano. 56 1-1 Zahvala. 65 1 Ca« opazovanja 16 7. u. zjut 2. a. pop. 9. a. zve«. Stanje irnkon.r. t um 728~3 728 8 728 2 toplomer, po C.)sija 6'8~ 86 50 Veter Vreme Si ■= 3 i I«! š « zrn. jzap. al. jzap. jasno oblačno 0 00 Srednja temperatura 6'8 za 9-6° nad normalom. 111 _Ji_ imiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiflHiiiiHmnmiiiiiiiiitmiiitiuiiiminiiiHiini ep--— Spominjajte se .katoliškega sklada1 ob raznih prilikah! Odgovor g. P. Seem,annu v Ljubljani na »Poslano" v 11. številki ,Slovenca" z dne H. t. tn. Z Vašim odgovorom hočete dokazati, da je Vaša in Vašega kemika izjava ve-ljavnejša nego vč. gosp. dr. Mahniča in preiskava tukajšnjega c. kr. kemičnega zavoda. Da se dokaže, katera preiskava je veljavnejša, storil bodem potrebne korake. Toliko za danes Jernej Kopač, svečar v Gorici. Za obile dokaze srčnega sočutja ob nenadni smrti iskreno ljubljenega soproga, gospoda za darovane vence in za mnogoštevilno udeležbo zahvalim se osobiio prečast, duhovščini, ranjcega stanovskim tovarišem in vsem udeležencem. Piav posebna zahvala bodi še gg. pevcem slov. del. društva ..Slavec" za njih v srce segajoči mili nagrobnici. Marija Klein. mnuniTiiurniiiiimitm^^ Vpis tvrdek. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se e izvršil v zadružnem registru vpis nastopnih tvrdk: .Posojilnica v Cerknici, zadruga z neomejeno zavezo'. Zadruga se opira na pismena pravila z dne 11. novembra 1894, ima svoj sedež v Cerknici in namen: prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; dobivati denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom, in dajati posojila. Na-čelstvo obstoji iz načelnika in šestih udov načelstva, katere izvoli občni zbor za eno leto. Tačasni udje načelstva so: Fran Šerko, posestnik v Cerknici, načelnik; Alojzij Pogačnik, posestnik v Cerknici, njegov namestnik: Pran Zagorjan, posestnik v Cersnici, odbarnik; Matevž Zaveršnik, posestnik v Cerknici, odbornik; Andrej Hren, posestnik v Cerknici, odbornik; Jakob Meden, posestnik v Begunjah, odbornik; Fran Remšgar, posestnik v Žerovnici, odbornik. .Hranilnica in posojilnica v Cerknici, zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga se opira na pismena pravila z dna 23. grudna 1894, ima svoj sedež v Cerknici in namen : prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; dobivati denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom, in dajati posojila. Načelstvo obstoji iz načelnika in iz sedmih udov načelstva, katere izvoli občni zbor za eno leto. Tačasni udje načelstva so: Frančišek Kunstelj, dekan v Cerknici, načelnik; Janez Ogrinc, posestnik v Grahovem št. 42 odbornik; Janez Petroueič, posestnik v Dolenji Vasi št. 80, odbornik Anton Leskovec, z Jezera št. 26, odbornik ; Jernej Kuilan, posestnik v Cerknici št. 214, odbornik ; Janez Premru, posestnik v Martinjaku št. 38, odbornik; Frančišek Pešec, kapelan v Cerknici, odbornik ; Anton Lavrenčič, kapelan v Cerknici, odbornik. Ivan Jax v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiii. Tovarniška zaloga 552 50-14 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, t tryciklov, veločipedov itd. ^ ^ Ceniki zastonj in franko. •c o j* GLAVNO S KLAD I STE m n 03 - «5 ca o is £ > M najfilstlje lufne \USEL1NE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrslna za otroke, prebolele in mej noseč-(I.) nosijo. 6 3 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattoni v Giesshubl Sauerbrun. Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr.dež. priv to varne. 'SKajžr ustanov, leta 1835 na Dunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj f.e natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—1 a Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera s I. Bezirk, tefa nsplatz Nr. 11. Pnrtcrrc. » Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Sirup i: planinskih zelišč tudi i in imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-ljivega vapnenega železa. Steklenica i navodilom o porabi 56 kr., 13 steklenic 5 gld. Dobiva se pri 565 12 (Jhuhlii pl. Trnkom-jn. lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnkoczy v Gradcu. o-o N e! e a p BI m Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. § ■oooooooooooooooooi 0 Odlikovan s srebrno svetinjo na obrtni razstavi Q v Gorici 1.J894. Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu Q pristno garantovane o čebelno-voščene sveče 0 voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko A razsvetljavo ccrkvft in pogrebe. Kadilo lagrlma, stenje in stekla za večno luč. Q Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško T znamko, jamčim s »100 gld. ali 200 kronami«. Q Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno po- Q strežbo po mogoče nizki ceni. A 656 12—6 Z odličnim spoštovanjem 0 J. Kopač, svečar v Gorici. Q Toščarna : Solkanska cesta štev. 9. A Prodajalnica : Gosposke ulice. ^ Odlikovan s srebrno svetinjo v Gorici 1891. ■oooooooooooooooooi § o § o o o Križe r pot z ličnim okvirom vred, 95 cm visok, popolno izgo-tovljen. je na prodaj za nizko ceno $ioId in»i*jev. FR. T OMAN, 37 3—2 podobar in pozlatar, v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 4. Leopold Tratnik prej M. Sehreiner, pnsar in zlat ar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—3 Krasno in umetno Izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. z lepim in krepkim glasom, na 3 spremene, sposobne za or-ganiste ali za podružnico, se prodajo za jako nizko ceno. Več o tem pove L. Sparhakelj, organist v Štangi. Pošta Litija. 52 3-2 £ Zavarovanje malih kapital!__ Zavarovalnica za življenje % m. m.m M mm* na Dunaju 35 3 3 zavaruje na življenje človeka in sicer pri mali plači i WT od ki*, naprej N i m vsaki teden, p<> vseh kombinacijah. ^ Do konca leta 1894 je bilo zavarovanih nad 20 milijonov goldinarjev. Zavarovalnica je izdala nad, sto tisoč polic. Pojasnila dado: generalna reprezentacija za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Jakominipl&tz Nr. 16, zastopi na deželi ter pooblasteni nadzornik za Kranjsko g. Rudolf Starovasnik v Kranju št. 31. 1 J5J- Ako Iftlo želi, dobi propokt zastonj. TfeJS Št. 27198 Dijaške ustanove. 31 3-2 S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste dve mesti Jernej Salloeher-jevih ustanov po 50 gld na leto. Pravico do teh ustanov imajo diiaki ljuuljanskega gimnazija, ki so rojeni na Kranjskem ter su ubogi, lepega vedenja in pa pridni. Prošnje, opravljene z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o uboStvu, o vedenju in o napredovanju v učenju vložiti je do konca t. m. pri pred-stojnem gimnazijskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 2 dan januvarija 1895. XE3 Pri zlatem drž. T T^^^^K^-P^^ Zum floldenEn jabolku, j. jl stil noier lekarnar na Dunaju, I., Singerstrasse 15. Kri čistilne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so te krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zaloge tega izvrstnega domačega zdravila. — Od teh krogljic velja: 1 škatljioa s 15 krogljioami 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljlcami 1 gld. 5 kr., pri nefiankovanej pošiljatvi po povzetji X gld. 10 kr. — če se naprej pošlje denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld 25 kr.. 2 zavoja 2 gld. 30 kr.. 3 zavoji 3 gld. 35 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr.. 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlali.) — Prosi se. da se zahtevajo izrecno JUT Pserhoferja kri čistilne krogljice TtCi in gloda na to. da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat j. Pserhofer in sicer v rudečl SXi barvi. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s franko pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašliu itd., 1 stekl. 50 kr. — Ameriška maža za protin, 1 lonček 1 gld. 20 kr. — Prašek proti potenju nog, škatljica 50 kr., s frankovaeo pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 llakon 40 kr.. s franko pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna esenca (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd.. 1 stekl. 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fijakarski prašek, proti kašlju itd.. 1 škatlja 35 kr., s frankovano pešiljatvijo 60 kr. — Tannochinin-pomada J. Pserhoferja, nojboljše sredstvo za pospeševanje las, 1 škatljica 2 gld. Univerzalni obliž prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd, 1 lonček 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Universalna čistilna sol A. W. B u 1 r i e h - a, domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljanja. 1 pak. 1 gld. 646 (12-3) Kazen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijaliiete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti pov/.etiu. — Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. D ii u a j 8 k a t> o r « a . Dne 17, jannvarija. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 , Avstrijska zlata renta 4%......125 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . '00 Ogerska zlata renta 4%.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1061 „ Kreditne delnice, 160 gld. . ... 415 „ London vista .........124 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 20 mark........................12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 , C. kr. cekini......................5 „ 55 kr. 65 „ 70 „ 90 „ 10 n 95 „ 35 85 16 87 30 81 Dne 16. januvarija. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ ., južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5 % . „ n dolenjskih železnic 4% 149 gld. 50 163 199 * 50 99 143 131 108 111 n 25 67 99 n 90 226 168 „ 70 130 98 „ 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 149 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld................70 „ St. Genois srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......51 50 kr. » 10 „ 50 ^ ~ n ' n 25 „ Ljubljanske srečke.........25 Akcijo anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 182 „ — Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl.st.v. 349u „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 530 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 104 „ 75 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 89 „ — Montanska družba avstr. plan.....87 „ — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 176 „ — Papirnih rubljev 100 ........ 133 „ — JUT Nakup ln prodaja *>j& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. J> Zavarovanje i» z«ube pri žrebanjih, pri izžrebanju —a dobitk* na borzi. najmanjšega dobitk* K u 1 a n t n a izvršitev naročil Meni&rnična delniška družba „M 13 iS C U INollzeile it. 10 Dunaj, Vlariahilferstrasse 74 B. 66 mSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega >brestovanja pri popolni varnosti n n 1 o ž o h i li glavnic, Izdajatelj : Dr. Ivan Janeiil Odgovorni vrAtinik: Andrej Kalan. Tiak . fc'»r.oliškn Tisk.iroo" v Ljubliani.