231. številk«.
Ljubljana, v soboto 10. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
Isbftjti vnuk dan nveier, mw*\ nedeljo in praznike, rer velja po pošti prejeman za av»trij»ki»-»»<"r»ko dežele in v«o letu 15 gld., za pol leta 8 t;ld., za Četrt leta 4 gld., ta •eden meneč 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez p«-*iljanja na doiu zu vno leto 13 gh\. za rteut     k    K'a-     kr., ia migne 1 jjld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se po
10 kr. za ui'i»ec, po 0 i; v. ta četrt lefa. — Za tuje ali tlu toliko voč, kolikor aodtninft ziiaAa. Za oznanila plačnje t»e od čeJirJBtopno petit-vrate po 6 kr., če ne oznanilo jeonnkrar tniku. »o fi kr., če bo dvakrat, :n po 4 kr,, če so trikrat ali večkrat tiidca. Dopisi da' ae jzvole frankovati.     Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in s pru v m .i t v o ;o v liudelfa KirbiSa luđi, „GUdaliAka stolba". C p ravni At ve raj ae blagovolijo pošiljati naroeume, rekjatnaei •:, p*patuU, t. j. ?w administrativne atvan.
Francoske volitve.
Nihče ne bode tajil, da so si Nemci, pred vsemi pa državni njih krmilar, knez Bismarck, globoko v srce utisnili besede, ki jih je 1871. leta izrekel slavni njih vojskovodja, grof Moltke: da bode petdeset let z mečem v roki stražiti novo pridobljeni deželi Alzacijo in Lorono. Uvažajoč istinitost teh krilatih besed motril je Bismark / izredno paznim« očesom vse dogodke onkraj Vogez in čestokrat se je čitalo, da so mu francoske razmere tako dobro znane, kakor vsakemu odličnemu Francozu, da, ka-3kor francoskim ministrom samim.
Vender so tudi prekanjenega nemškega kan- j celarja presenetile sedanje francoske volitve, in knez I Hohenlohe mnogoletni nemški poslanik v Parizu bil ■ je po izidu volitev kar osupnjen, kajti razmere mej j Francosko in Nemčijo, ki se do sedaj bile povoljne, | da, celo prijazne, utegnejo se predrugačiti, deloma so se pa že predrugačile.
Knez Hohenlohe, ki je toliko let bil nemški poslanik v Parizu, čegar osoba se je zniatrala za posebno jamstvo dobrih razmer mej obema opreznima sosedoma, odpoklical se je in imel je včeraj j hročiti svoja odzvalna pisma predsedniku francoske j ljudo vlade.
Nikakor si ne usojamo trditi, da bi vsled tega i morala navstati napetost mej Francosko in Nemčijo, a ta osobna prememba baš <t, tem trenutku je jako pomenljiva in tolmačiti nam jo je tako, da je knez Bismarck nezadovoljen, ker je njegov poslanik o položaji na Francoskem bil slabo poučen.
Znano je da je knez Bismarck od nekdaj bil naklonjen francoski republiki, kot taki, kdor bi u tem še dvomil, prečita naj glasovito pravdo grofa Arnima; znano tudi, da se je mnogokrat izjavil proti zopetni monarhiji na Francoskem, dobro vedoč, da bi monarhija laglje dobila zvezo s kako mogočno državo, nego republika.
Sedanje volitve pa so deloma prečrtale Bis-marekove načrte, ojačili so se monarhisti bolj, nego ! bi si bil kdo mislil. Iz tega sicer še ne sledi, da i bi bila republika že v nevarnosti, vsekako pa se iz ! te~a sme sklepati na javno mnenje, katero se na- , giba na stran   monaihistov.   Pri  ožjih  volitvah ;
bodo, in „Norddeutsche Allgenieine" to izrecno želi, zmagali zmerni republikanci, a bodi po volitvah vlada kakeršna koli, vsaka bode morala preosnovati vnanjo, osobito pa kolonijalno politiko. Javno mnenje izreklo se je tako odločno proti politiki v Tonkingu, da se bode treba po tem izreku ravnati. S prekmorskimi podjetji se ne bode takoj napravila „tabula rasa," a več nego verjetno je, da se ne bode več vojakov poslalo v Tonking alt pa na Madagaskar, temveč, da jih bodo celo nekoliko nazaj poklicali m da bodo, kolikor in kakor hitro možno skušali osvoboditi se zagate tonkinške, ki je požrla toliko novcev in krvi.
Izvestno bode Francoska, kolikor toliko oproščena svojih prekmorskih nadlog, vse drugačen činitelj v evropskem koncertu, gotovo pa je tudi, da če se tudi to takoj ne zgodi, bo lo baš dovršene in pa predstoječe ožje volitve dale novo mer francoski politiki.
Kar se pa tiče ravno omenjenih ožjih volitev, je sedaj, ko se je prvi strah polegel, veliko upanja, da zmagajo republikanci. Preteča nevarnost zjedi-dila je poprej razcepljene- in nasprotujoče republikance vseh boj. Radikalci in celo socijalistični delavci izjavili so, da so pripravljeni na vsako žrtev, da bi v 18. t. m. le konservativci ne zmagali. Celo Rochefort se je izrekel, da hode, če treba, celo z oportunisti, katere je doslej dosledno in brezozirno napadal) vkupno deloval, da se le republika reši. Jednako izrazil se j»; Joflrin, kandidat delavcev, da je sedaj, ko gre za obstanek republike, pozabljen ves prepir in da bodo vsi republikanci zložni.
„Jedinost" je sedaj gaslo republikancev in ra-dikalcev in gotovo je, da se bodo vse sile napele, da bode izid ožjih volitev v zmislu republikanske stranke. Položaj se je baje toliko zboljšal, da ko bi se tudi izpolnile vse želje monarhistov, bi vendar z ožjimi volitvami vred ne imeli več nego 225 glasov, torej se ne bode bati za obstanek republike, ker bi republikanska stranka imela vedno še 351) glasov. Gotovost pa nam doneso še le ožje volitve, ki bodo baš zaradi tega nenavadne važnosti ne samo za Francosko, temveč tudi za vso evropsko politiko.
D balkanskih zadevah.
Politiške spletke, ki so tako nepričakovano se poostrile na balkanskem poluotoku, če tudi je bilo že poprej, ako hočemo resnico govoriti, kaj tacega pričakovati, zanimajo sedaj ne samo „pokrovitelj-stvujočih" in Jamčujočih" držav, ampak tudi bolj majhne državice, da, celo vsacega izobraženega človeka. Kako se ne bi zanimivali za te dogodke, ako vsekako uplivajo ne samo na sloveče politiško ravnotežje, ravnotežje, katero v največ slučajih zatira politiške pravice kake narodnosti, temveč tudi moti ohranenje mejnarodnih odnošajev in mirni tok stvarij, v imenu katerega bi se morale zadušiti vsake pravične težnje zatiranih narodov, — kako bi se ne zanimali za dogodke, ki razen tega tudi uplivajo na notranje življenje vsake države, tedaj tudi na privatno življenje vsakega posamičnika. Zato se ni čuditi, da naše in vsako drugo občinstvo motri z nemirnimi očmi, z mrzlično in srčno bolestjo vsak korak teh dogodkov, pričakujoč, da se vsak trenutek začne mesarjenje, da pride čas, ki bode hudo zadel občinstvo in zahteval od njega vsakovrstn.h žrtov. In zaradi česa? Ali zaradi nekakih višjih, srcu vsakega zdravomislečega človeka drazih idejalov? Ali zaradi kombinacij, katere bi mogle zboljšati notranje življenje občinstva V Ali zaradi krščanskih motivov, ki nas nagibajo pomoči ubogim, slabim in zatiranim V Ali bode pa pomagala taka žrtva zatiranim, če se more pokazati samo v pobijanji itd.? Če je tako, komu tedaj pomagati, koga osvoboditi, koga obraniti ali zjediniti, komu ponuditi roko v pomoč in komu jo odtegniti in koga kaznovati V Kaj je storiti, ako se razmere še bolj zamotajo, „ravno-težje" se zopet ne ustanovi in se mejnarodni odno-$aji pooštre?
Vsa ta vprašanja vznemirjajo občinstvo, tlačijo duha in uplivajo na notranje razmere, katere so vedno bolj ali manj zavisne od vnanjih.
Kakor zelo naj tudi vznemirjajo balkanske homatije evropsko občinstvo, vendar se to ne da primerjati s tem. kar čutijo ti, ki so bliže zainte-resovnni za te dogodke. Mi govorimo o onih narodnostih, ki so naseljene na balkanskem poluotoku, pred vsem o Bolgarih vzhodnjerumelijskih, kateri
LISTEK
Kandidat nesmrtnosti.
(llunioristiSki roman. — č'eaki spisal Svatopluk Cech.)
XI.
(Dalje.)
To je razburilo dosedaj mirnega Vlaha vročo južno kri, hitro je planil kvišku, pripravljen biti se.
Zaman smo se prizadevali, da bi to reč po dobrem uravnali Tekmeca sta se premenila v krvoločne kanibale. Hotela sta se biti za rana na kakem ugodnem mestu ladije. Šlo je še za volitev orožja. Upozarjal sem ja, da ni na vsi ladiji prikladnega kraja za dvoboj in da je dvoboj tukaj sploh čajen in da se brez pogubnih nastopkov za oba ne more odbiti, in pristavljal sem, da bi krvavo to okolnost naredila v Carigradu. A o takem od-kladu nesta hotela niti slišati. Po mnogem strastnem dogovoru bilo je odločeno, da se snideta pred zasvitom na kakem skritejšem mestu palube in vlečeta tam pri naši navsočnosti iz pohode smrt ali živenje v podobi črne ali bele krogljice. Kateri iz njiju potegne črno, zvrne se prostovoljno sam s palube v morje in reč bode pri kraji.
Moral sem se v duhu smijati temu dogovoru. Iz prejšnjih njijinih razgovorov so je poznalo, da sta oba mojstra v plavanji. Mogla sta se tedaj, ko bi zmodrovala v morski kopeli, lahko rešiti. Mimo tega bili so umeščeni stalni mornarji na palubi in bili bi na naš poziv, ako bi bil kateri utonil, vrv pomolili ali se za njim v morje spustili. Preverjen sem hil tudi za gotovo, da se jima do jutra misel na dvoboj z vinom, kojega sta pred sporom v precejšnji meri povžila, iz glav izkadi in da so sama smejata norčavemu temu načrtu.
Livornjan, ki si ga je Vlah zvolil sekundan-tom za ta posebni dvoboj, proglasil je odločno, da z lačnim želodcem ne bode prisoten pri tako razburjenem nastopu.
Odloči se tedaj, da se stvar uredi po snidenji
Ulegel sem se v posteljo s popolno mirno mislijo. Ne malo bilo je moje presenetenje, ko sta se tekmeca odločila k snidenju z bledimi resnimi obrazi in trnja po tiho poklicala, da bi ja sprevodila na mesto dvoboja.
Vender sem šel z njima pokojno, vede, da morem v najhujšem slučaji, kojega se sicer niti nadejati ni bilo, skok v morjn zabraniti z nasilnim zadržanjem dotičnoga tekmeca in da mi \ tem pomore
Livornjan, kakor sva se z njim že pred snidenjem dogovorila.
Zavili smo na zadnji del ladije, na mesto, prikrito nekoliko pred očmi občinstva s poprečno plahto in tukaj poskusimo se še jedenkrat za pomirjenje.
Toda Francoz seže nam v besedo: „Pustite to, gospodje! Najlepše bode, ako zgine jeden iz mej naju navzdol. Oviravo se vzajemno v ljubezni, ako je to prava ljubezen —"
„Na moji strani gotovo," zakliče hitro Vlah. „Narave vaših čutov se ve da ne znam."
„Hočete li s tem reči, da igram s svojimi čuti komedijo? Da lažem ljubezen, koja —"
„Tiho, gospoda! Ne začnita nov prepir!" opo-minal sem ja, mešaje pri tem belo in črno kro-gljico v starem kožastem šlemu, ki je predstavljal posodo.
Ali v tem nastane na nasprotni strani ladije poseben šum in ropot, se razširi v mnogojezični tolpi na srednji del palube in nače ušesa doleteli so kriki: „Okraden! okraden!"
Pristopili smo k držaju, ki nas je delil od Babilona, in našim vprašanjem odgovoril je najbliži za-stop, kričeč drug čez drugega, da jo bil stari bolni Grk v noči okraden v kabini.
si žele zjediniti se z onimi svojimi brati, katerim je dal Berolinski dogovor spričevalo zrelosti, priznal jim pravico na samostojno življenje. So li pravične težnje Ruraelijcev po zjedinjenji, ali ne, to bomo videli pozneje, a to je gotovo, da je severno in južno bolgarsko prebivalstvo jako razburjeno sedaj ko se je z mirno ustajo razrušilo, kar je bil ustanovil „pokojni" Berolinski dogovor.
Imenovali smo Berolinski dogovor „pokojni" in res ga samo tak pridevek more prav označiti. Skoro noben njegov član se ni izpolnil niti od strani Turčije niti od ostalih zainteresovancev. Bil je takoj pri spočetji spoznan za tak diplomatski akt, ki se ne da izvršiti brez „nesporazumijenja" in „rušenj pravic", ali pa, ki se sploh izvršiti ne da. Dovolj je omeniti slovečo kontribucijo, katero je bila zavezana Turčija plačevati Busiji in urejenje maloazijskih zadev, katere so do današnjega časa ostale neurejene, — da jasno vidimo, da je bil Berolinski dogovor rušen že dolgo pred poslednjimi spletkami na Balkanu in po naših mislih se ti poslednji dogodki vsled tega ne sinejo zmatrati za rušenje Be-rolinskega dogovora. Ker dogovor nikdar ni bil izpolnjen, tedaj ni bil nikdar v veljavi, in uraeje se samo po sebi, da se ni rušil, ker ga „de facto" ni bilo.
Ta naj si izmislimo kakeršne koli kombinacije, naj dokazujemo, kakor koli, evropskega areo-paga ne preverimo, da klasičnega nezmisla, ki se imenuje Berolinska pogodba ni več in s tem Bolgarom bolje ne bode.
Zopet se je sešla nova konferenca. Zopet slišimo nove diplomatske spletke, zavijače, nasvete in predloge. Brez tega ne more biti. A Bolgarom zaradi tega ni ložje. Težko čakajo, da se odloči njih osoda, vsak dan, ki ga mora preživeti v negotovosti, budo tlači dušo vsakega Bolgara. Pa ne samo Bolgaru. Prepričani smo, da vse narodnosti v Vzhodnjej Itutneliji, razen Grkov, težko čakajo, da pride vesela vest, da Vzliodnje Rumelije ni več, ampak jo je zamen i la pokrajina severne bolgarske kneževine. Iz števila teh narodnostij ne izvzamemo Turkov ali mohainedancev sploh. Mnogo faktov kaže, da bi turško prebivalstvo ne samo v Bolgarskej, ampak tudi v mnozih pravih turških pokrajinah se rado znebilo teh nemogočih pogojev, v katere jih je po-stavda turška uprava.
Leta 1879, ko so še ruske vojske bile v Tur-" čiji, stala je jedna divizija prav na tem mestu, kjer je pozneje imela biti meja, ki je pozneje imela deliti pravo Turčijo od Vzhodnje Rumelije, kakor jo je ustvaril Berolinski dogovor. Ta vojska je sestavljala tako imenovano bojno črto in je bila postavljena doli proti Itodopskim goram, tako da je jedno krilo bilo blizu 1'lovdiva, drugo se pa opiralo na mesto Maštala pašo, ki stoji prav pod omenjenimi gorami. Prebivalstvo mesta in okolice je mešano, a vender je večina turška. Posebno se je to zapazilo v vaseh, ki so bile že bolj v gorah. Tako 80 na primer ob reki Arda, doli ob katerej so stale prednje straže Mustafskega oddelka, kateremu je napovedoval general Skorodumov — znani Sebastopolj-ski junak, ki se je poprej že odlikoval v turškej vojni 1853 leta — bile skoro vse vasi naseljene s Turki. Ivo so se ruske vojske približale tem goram,
je skoro vse turško prebivalstvo iz teh vasij pobegnilo za turškimi vojaki ali pa v gore. Ko se je sklenil mir, se je pa mohamedansko prebivalstvo povrnilo, četudi ne vse. Na ta način so Rusi imeli priložnost opazovati njih življenje in pozvedeti, kako da (sodijo ti mohamedanci o gjavrih, s katerimi so jih tako strašili fanatiki muzelman-stva in oblastva. Seveda so se tudi tedaj kakor vselej v podobnih slučajih začela prva znanstva mej domačimi prebivalci in Kozaki, ki so tako povsod najprvi. Taka znanstva začno se navadno s kupovanjem in prodajo živeža itd., po tem se pa začne prijateljsko občenje. Za Kozaki, kateri so pogostem prestopili demarkacijsko črto, to je reko Ardo, kjer so se začenjale turške prednje straže so se tudi drugi vojaki začeli znaniti s Turki in to ne samo z gospodarji, pri katerih so stanovali, ampak tudi z njih sosedi.
Mislil bil bi kdo, da so Turki bili jezni na Bolgare, ki so bili prouzročili to vročo kašo, a tudi tega ni bilo. Sploh vaško turško prebivalstvo ni bilo tako sovražno, kakor so o tem kričali in pisali. Nasprotno kazalo se je veliko prijaznejše k Rusom, kakor na pr. Grki in Romuni. In to ne iz licemer-stva in strahopetstva ali hinavščine, da bi na ta način zagotovili svojo varnost, ampak zaradi njih značaja. Turki so prijazni ljudje in ne motimo se, če trdimo, da vaško turško prebivalstvo ni toliko krivo onih zverstev, Ui so prouzročila zadnjo rusko-turško vojno. Turški seljaki so tako tlačeni in zatirani, da
; se V tem prav nič ne odločujejo od druzih balknn-skih narodnostij. Le malokateri Turek je sposoben
: za teško kmetska delo, le malokateri je sposoben za trgovino.   Iz tega se vidi, zakaj da je tam vsa
; trgovina v rokah Bolgarov, Grkov in Židov. Trgovati tu bilo je tudi kaj ugodno. Če je le plačal davek, ki bi znašal kakih 30 rabljev v ruskem denarji, smel je trgovati, kjer je hotel, otvoriti toliko
', prodajatnic, kolikor se mu je zdelo. Na ta način so turški seljaki kmalu bili v rokah imenovanih narodnostij, kolikor je to bilo mogoče. To pa še nikakor ne dokazuje, da so druge narodnosti cvetele, da se jim je dobro godilo. S svojimi opazkami hočemo samo povedati, da je turška uprava tlačila vse brez razločka, da turški seljaki neso uživali ni-kakih posebnih dobrot. V tožbah so res podpirali tur-ko prebivalstvo, krivi Turek je v največ slučajih imel prav, Bolgar pa je bil kriv; pa vkljub temu je turški seljak bil siromak, zavisen od tega, v če-gar rokah je bil denar, trgovina in obrtnija. (Dalje priti.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. oktobra.
Državni /bor bode v torek volil delegate. Pri tej priliki hočejo Čehi ponuditi Nemcem kompromis tako, da bi za Češko, ki ima voliti 10 delegatov, volili 8 Čehov in 4 Nemce, zato bi pa Moravski nemški poslanci prepustili jeden mandat Čehom. Poslednja leta je bila Češka zastopana samo po Čehih, Moravska pa samo po Nemcih v delegaciji. Ko Nemci ne bi vsprejeli kompromisa, bodo pa za Češko volili Čehi dva moravska slovanska poslanca v delegacijo. Kar se tiče druzih dežel, bodo Kranjska, Dalmacija, Gališka, Gorenja in Dolenja
„ Kako V Stari Grk V" zavpije Francoz. „0, mošnja z denarji?"
„0 vse denarje! Vse svoje gotovo imetje! Okoli polu milijona frankov!"
„Ni mogoče! Ni mogoče!"
„1 no res! slušajte samo, kako tarna!"
„Res smo slišali čez drubal na palubi od znotraj ladije tarnanje Grkovo i „Ah, bo*o, bože, zakaj me tako kaznuješ V Zgubljen! Za vselej zgubljen! Jaz ubogi, nesrečni človek!-'
„Pa mora biti že zlodej na ladiji!" vsklikne Francoz in gre k stolbam, kakor bi hotel začeti sam preiskavo mej občinstvom. Sreča kapitana, ki je stopal baš zdola.
„AU so je že našli V vpraša ga Francoz ne-počakano.
„Vzeti so. V zadnjem pristanišči se je prikazala v noči tolpa Čerkezov in z njimi je zginil plen."
„Ali ui morda možno reč v najbliži luki oznaniti in preganjati zločince?"
„0h, kje bodo ti!" pravi kapitan z usmehom.
„In turška policija, moj Bog!   Vzeti so, pra-
vnu vam
„No, vrnimo se dol, ni res? vprašam, sipaje krogljice iz sloma na dlan."
„Tako naredimo, mislim, najbolje," pravi Francoz v zadregi. „Ako se hoče ta gospod poravnati glede udarca po glavi, ustreženi mu rad v Carji gradu. In kar se tiče naše nesrečne ljubezni — parole d'lionncur, prepustim mu prav rad popolnem mlado Grkinjo. Ti gospodje so svedoki."
Poraajali smo smeje se glavo in se obrnili na kapitana z novimi vprašanji radi stvari, ki je imela za nas sedaj mnogo večo zanimivost.
„Vse jedno hočemo raziskati," odpove kapitan."
„Vender jako dvomim, da je ura še na ladiji."
„Kaka ura!" vpraša Francoz presenečen.
„No, ukradena srebrna ura starega Grka."
„Kako? Ura je tedaj ukradena V Iu samo ura? Slišal sem da denarji —"
„Ah, gotovo se je k vam donesla prva napačna trditev. Mislili smo v začetku tudi, da se je ukralo Grku vse imetje. Ta skopuh je tožil, kakor bi bil 8 tem kradežem na dobro uberačen in uničen. Stoprv čez nekaj časa zvedeli smo od njega, da gre samo za uro, v resnici jako malovredno, kojo je položil zvečer na okno kabine in kojo je izmaknil od tamkaj najbrže po noči smeli Čerkez."
Dolgo obličje Franeozovo postajalo je še daljše. Nekaj časa praska se mrzlo po laseh potein za-
Avstrija, Bukovina, Tirolska in Predarelska volile desničarje, Spodnja Avstrija, Štirska, Koroška in Šle-zija pa levičarje.
„Egyetertesu trdi, da je zvedel iz prav zanes ljivega vira, da miniater v nanj i It zadev grof Kalnokv odstopi, ko bode končale delegacije in se najbrž grof Andrassv pokliče na njegovo mesto. V dvornih krogih s Kalnoky-jem neso zadovoljni, da so ga tako presenetili dogodki na vzhodu, zato hočejo mini8terstvo izročiti krepkejšej roki.
V nanje države.
Poročila o turškem oboroževanji v Bolgari ji neso prouzročila nikakega strahu. Bolgari so preverjeni, da Turčija ne misli napasti Vzhodnje Uumelije ampak hoče le varovati druge turške pokrajine. — Sultan je voljen, kakor javlja neko poročilo iz Londona, priznati samo personalno unijo, bolgarski knez si pa prizadeva doseći popolno združenje, zatrjujoč, da bi to bilo jako koristno Turčiji samej, ker bi potem ruski upliv popolnem izginil iz Bolgarske. Ako je to res tako, je tudi jasno, zakaj da slovanofilska stranka v Rusiji tako zagovarja status quo. Stvar pa še ni popolnem rešena, kakor se da posneti iz nekega poročila ruskega oficijoz-nega lista „Journal de St. Petersbourg", ki pravi da so Bolgari jako hiteli prejudikovati odločbi sultana, ki se je v tej zadevi obrnil še le do velevlasti j, ako so res objavili, da je sultan priznal zjedinenje. — Veliki vezir vsprejel je bolgarsko deputacijo in se neki jako prijazno razgovarjal ž njo. To kaže, da se v Carigradu vsekako hočejo mirno pobotati z Bolgari. Po druzih poročilih je veliki vezir bil z bolgarsko deputacijo jako osoren. — Predvčeraj odpotoval je bolgarski knez v Hermanli in Jamboli, da ogleda tamošnje čete in njih postojanke.
Knez Bismarck je neki svetoval Avstriji, da naj nikar ne podpira Srbije. Avstrija je baje pripravljena poslušati ta svet velikega nemškega državnika. Srbija se sedaj baje skuša približati Bolgariji, ko vidi, da od drugod nema pričakovati pomoči.
Tureija se hitro oborožuje. Parniki neprestano vozijo vojake iz Azije. Poslednje dni prišlo jih je v Dedeagač in Solun že več tisoč. Noč in dan se dela v turških arsenalih. Kakor se kaže, hočejo Turki sklicati vso vojsko. Turčija čuti, da se jej bliža velika nevarnost, ako se razširi ustaja po drugih turških pokrajinah na Balkanu, zategadelj hoče spraviti vse sile skupni, da to prepreči.
Kakor se nekemu Dunajskem listu javlja iz Carigrada, so veleposlaniki že v prvej konferenc-nej seji prišli navskriž. Rusija, Nemčija in Avstro-Ogerska bile so zato, da se zopet ustanovi status quo ante, Francija, Anglija in Italija so se pa izrekle, da naj se prizna zjedinjenje Bolgarov, ob jed-nem pa naj se varujejo suverenitetna prava in ma-terijelne koristi sultanove v Vzhodnji Rumeliji. Veleposlaniki morali so se zategadelj obrniti do velevlasti)' po nove instrukcije. Turška vlada so dosti ne zmeni za konferenco, ki bode po njenih mislih rešitev te zadeve le zavlekla. Sultan in turški ministri baje nečejo nič slišati o konferenci, katera utegne samo škodovati Turčiji. Turška vlada neki namerava, ko bi se velevlasti izrekle za status quo aute, iz;aviti, da je Berolinski dogovor raztrgan, da tedaj sme ona storiti v svojih provincijali, kar hoče. Turški državniki so bajo preverjeni, da bi bilo zjedinenje Bolgarov v kakeršnej koli obliki le začetek daljšemu razkosanju Turške, zategadelj pa hočejo s silo preprečiti to zjedinenje. Mi mislimo, da so te vesti o turškej odločnosti izmišljene, in da bodo Turki se že uilali bolgarskim željam. Tako samovoljno pa tudi vlasti Turčiji ne bodo pustile postopati, kakor bi rada, četudi se govori, da imajo diplomatska pogajanja le namen, dati Turkom časa, tla se za boj pripravijo.
mahne z roko in poči s prsti: „Ah, dal sem res svojo častno besedo," reče s polukislim usmehom. „Svojo častno plemenitaško besedo. Imejte jo! Usoda ni dopustila. Podajmo si roci in bodimo prijatelji!"
Tako se je končala ta važna okolnost.
Ura se ni našla in stari Grk upil in stokal je ves dan. Zdravnik je izrazil skrb, da stori ta zguba konec njegovemu počasi ugasujočemu živenju.
Vlah je sklenil, da si zagotovi brez odloga biser, ki mu ga je prepustil tekmec njegov. Šlo je igraje. Pelagija vzprejela je znanje z njim z zardelim in blaženim licem in si zvolila, da bi poprosil tekoj otca za njeno roko. Vlah je izpovedal svojo misel konzulu, s kojim se je za ta čas spoprijateljil. Konzul, ki se je že davno popolnem porazumel s Theofano, potrdil je njegovo smer in proglasil, da z njim vred poprosi starega Psara, da mu da starejšo hčer in blagoslovi nastavajoči zakon, predno zloži roci k večnemu počitku.
Pristopila sta s svojima ljubljenkama k postelji starčevi in mu pojasnila svojo željo. Grk privoli v zakon konzula s Theofano brez odloga, toda v drugi zakon stoprv, ko mu zdravnik in konzul iz lastnih vednostij potdita stanje gmotnih razmer mladega Vlaha, stanujočega v Carjigradu.     (Daljo prih.)
„St. Peterburgskija Vjedomosti" opazijo k poročilom, da se bodo vlasti posvetovale o neutralizaciji Kiiniiuiije, da se Rusija de ni toliko približala Carigradu, da bi mogla v to privoliti. Ruska diplomacija se niti v teoretično razmotravanje tega vprašanja ne bode spuščala.
Floquet in Lokrov, ki sta izvoljena v Parizu, objavila sta zahvalo svojim volilcem. V njej izjavljata, da nesta zmagali njijini osobi, ampak politika, katere sta se držala od 1871. leta sera. Vsa Francija mora biti jedina v politiki, da vrže reakcijo, katera zopet predrzno vzdiguje glavo. Ako bodo republikanci v Parizu in po deželi jedini 18. oktobra, zginila bode vsaka senca nevarnosti za republiko.
Italijaiittko pomorsko ministerstvo je naročilo 18 novih torpedovk, 4 v Nemčiji, 14 pa v Italiji. Včeraj pa so se začeli veliki pomorski manevri, katerih se udeležuje 16 oklopnic in 40 torpedovk. 16. t. m. bodo v Speciji spustili na morje novo stolpno ladijo „Andrea". Zadnja leta obrača Italija veliko pozornost zboljšanju vojnega brodovja.
Brunsviški deželni zbor je že sklican, da voli vladarja. Izvoljen bode najbrž pruski princ Albrecht. Kakor se govori, ustanovila se bode s Prosijo nekaka personalna unija. Regentstveni zakon se bode namreč tako predelal, da bode pravi vladar nriii-Aki cesar sam, princ Albrecht bode pa le njegov namestnik. Na ta način bode Prusija k sebi priklopila tudi to vojvodino, kakor je že več nemških državic.
tace stvari.
— (Gospod državni poslanec Jakob Hren) pristopil je kot pokrovitelj družbi sv. Cirila, in Metoda in poslal ob jednem 100 gld. družbenine s tem pristavkom da on prve dijete, ki jih je potegnil v državnem zboru, posvečuje temu najvažnejšemu narodnemu zavodu.
— (Autodafe.) Pod tem naslovom poročali smo nedavno, da so nekateri hrabri mladeniči naš list v kazinski kavarni zažigali. V nekem inseratu se je včeraj zauikavalo, da so bili pri tem autodafe turnarji udeleženi. Dasi so nam znana imena prizadetih gospodov, vender nemarno niti časa niti volje povpraševati, so li člani nemškega telovadnega društva, to tem manj, ker neso bili v turnarski opravi in ker so bili večinoma le gledalci. Glavno ulogo pri sežiganji imel je gosp. Moro, od katerega bi se smelo pričakovati, da se kot dragonski re-servni častnik dostojneje obnašati zna.
— („Laibacher WochenblnttH) zaletava se v današnji številki prav po nepotrebnem v naš list. Gospode, ki urejajo glasilo kranjske ustavoverne stranke bi prav resno prosili, da bi naše članke vsaj toliko pazljivo čitali, da bi razločevali, kaj je citat, kaj pa ne, ter da bi se ne spodtikali nad besedami, katerih nesmo pisali.
— (Redka slovesnost.) Gosp. Janez Fabijani, vikar iz Braniče pel je v 4. dan t. m. v Stanje lu zlato mašo in sicer isti dan, isto nedeljo in v isti cerkvi, kjer je pred 50 leti pel prvo sv. mašo. Zlatomašnik je še zmirom krepak.
— (V deželnem zboru hrvatskem) zgodila se je znamenita prememba. Centrom posedli so poslanci, ki neso pristopili nobeni stranki, se sedaj združili v poseben klub. To so gospodje: Grof Jurij Jelačić, grof Rihard Ser m age, grof Pavi Ivan Drag kovic, grof Josip Draškovič, grof Fric Kuliner, grof Louis Kulmer, baron Jovan Živkovio, Milan Stanković, Nikolaj Ši-puš in dr. Josip Frank. Temu novemu klubu je grof Jelačić predsednik grofa Draškovič in Sermage podpredsednika, baron Živković perovodja. Glavni smoter temu klubu je sporazumljenje mej Srbi in Hrvati in prospeh gmotnih interesov. V zadevi ka-meralnih aktov glasoval bode za dr. Mazzure predlog. Kakor se govori je F. M. L. grof Jelačić bana iskal, naj mu pojasni besede o „nepošteni posestvi," ki se tičejo, kakor misli grof Jelačić, njegovega pokojnega brata bivšega hrvatskega bana Josipa Jelačića. Ker ni mogel bana Kbuena Heder-varvja dobiti, bode baje njegov (Jelačićev) sin to stvar dognal. — Da bode deželni zbor dr. Antona Starčevića in Gržanića izročil sodniji, o tem se ne dvomi. V ponedeljek bode o tem seja in kakor se govori, bodo državno pravdništvo takoj po seji oba poslanca dalo v preiskovalni zapor.
— (Slovenska dekliška šolavGorici) dovoljena je z odlokom c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 24. septembra t. 1. št. 903. Zaradi popravil v šoli zakasnil se je začetek za par dnij in je še čas za upisavanje.
— (Akademičuo društvo „Slovenija.") otvorilo je skupno s hrvatskim akadem. društvom „Zvonimirom" svojo čitalnico. Odbor želi na ta
način mej svojimi člani odpraviti posedanje po kavarnah in gojiti bratovsko vzajemnost s Hrvati na-dejaje se podpore tudi iz domovine.
— (Delavsko izobraževalno društvo) ima dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v steklenem salonu Schreinerjeve pivarne na sv. Petra cesti sedemnajsto ustanovno svečanost. Spored: Pozdravni govor. — Petje. — Plesni venček. — Čisti dohodek namenjen je izobraževalnim namenom imenovanega društva.   Ustopnina 20 kr. za osobo.
— (Nesreče.) Kakor v soboto 2iJ. avgusta tako je bil v petek 2. oktobra po mnogih krajih viharen dan, ki je napravil mnogo škode in pro-uzročil raznih nesreč, če tudi je bil manjši in šib-keji od prvega. V Mariji Colji nad Kanalom, bil je veter tako močan, da je obalil zvonik na cerkveno streho, ki se je udrla ter v cerkev zgučala. Škoda je velika in zadrega radi jesenskega časa in deževnega vremena še večja. Pri Moderzelih blizu Levpe na Kanalskem udarila je strela v neko hišo ter jo je vnela; s te hiše prišel je ogenj še do druge in obe sta pogoreli. V jedni hiši je bila strela tudi neko ženo omrtvičila, ki se je potem zopet zavedla in je zdrava. V Orehku na Cerkljanskem je strela udarila v zvonik; strelovod, ki je na cerkvi, jo je odvedel, da ni naredila prevelike škode, a vender je zid nekoliko odrsala. V Ravni mej Oreh-kom in Cerknim poškodovala je strela zvonik ter naredila škode za kakih 200—300 gold. V Solkanu pogorela je tisti dan jedna hiša in sosednja je bila precej poškodovana. Ogenj se je vnel na nekem vozu sena, ki je stal v hišni veži; kako nam ni znano. „Soča".
— (Konjiška posojilnica) izposodila je v prvem letu svojega obstanka 309 strankam 54.188 gold. Hranilnih ulog ima že 66.3S9 gold. 84 krajcarjev.
— (V Dalmaciji) je trgatev že skoro povsod končana. Vina je skoro toliko kakor lani in je jako dobro. Prodajati so začeli jako drago. V Mra-vincih pri Spletu, kjer raste najfinejše vino, pokupil se je ves pridelek, 3000 hektolitrov po 30 gld. Vino kupilo se je baje za Hamburg. Cena je povsod visoka. V krajih, kjer so lani prodajali vino po 2 gld., zahtevajo letos 15 gld. in več.
— (Duhovske premembe na Goriškem ) G. Tomaž Čerin, prvostolni vikar v Gorici, imenovan je profesor pastirstva (pastorale) v kne-zonadškofijskein osrednjem semenišči v Gorici. — G. Janez Grusovin, duhovni pomočnik v Romansu, delal je 6, 7. in 8. t. m. skušnjo za usposobljenje v dosego samostalnih služeb v dušnem pastirstvu. — G. Jožef Golob, vikar v Štanjelu, pojde kot tak v Podgoro. — Na njegovo mesto pride kot začasni vikar g. Jožef Gergolet, bivši vikar v Št. Martinu na Krasu. — G Blaž Bandel, vikar na Trnovem pri Koboridu, pride kot tak v Vipolže. — Na njegovo mesto je imenovan g. Jurij Kokelj, vikar v Logoli. — G. Janez Murovec, kaplan v Koboridu, pojde kot vikar v Loge. — Njegovo mesto dobi g. Anton Pipan, novomašnik. — Naslednji gg. no-vomašniki imenovani so duhovni pomočniki: Alojzij Bratimi pod Brdom, Josip Fabijau v Ročinji, Štefan Kodermac v Kanalu, Josip Pavlica pri S. Roku.
— (V Bosni in Hercegovini) razpisanih je več učiteljskdi služeb. Plača 500 gld. na leto, stanovanje, vrt in 10 meterskih sežnjev drv. Prosilci naj predlože svoje prošnje do 20. t. m. na deželno vlado za Bosno in Hercegovino potom do-tičnega politiškega oblastva. Oziralo se pa bode le na take prosilce, ki so srbsko-hrvatskega jezika zmožni. Za nekatere službe se želi, da je prosilec pravoslaven.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Plovdiv 9. oktobra. (Reuterjevo poročilo.) Več bolgarskih častnikov povrnilo se je iz Rusije in razdelili so se mej razne čete. Novo sestavljeni batalijoni in vse čete prostovoljcev prisegli so danes knezu Aleksandru na zastavo.
Atene 10. oktobra. Poročilo Ilavasovo: Zastopniki vlastij so vnovič in vsak posebe Grški priporočali, naj previdno ravna. Turški poslanik zahteval je pojasnila, zakaj se na meji vojska zbira ter izjavil, da bode turška vlada tudi vojsko na mejo poslala, ko bi se odpošiljanje grških čet nadaljevalo. Ministerstvo izdalo naredbo, po kateri so se skoro vsem polkom mesta na meji za ganiizije določila.
London 9. oktobra. Reuterjevo poročilo iz Tamatave: V 26. dan septembra mej Hovasi in Francozi boj brez odločilnega izida. Francozov 21, Hovasov pa 200 mrtvih in ranjenih.
Rim 9. oktobra. Po včerajšnjih poročilih v provinciji Palermo 118 ljudij za kolero zbolelo, 69 umrlo, (v mestu 103) v provincijah Massa, Modena, Parma, Reggio-Emila in Rovigo 16 zbolelo, 11 umrlo.
Razne vesti.
* (Samomor.) Na Dunaj i ustrelil se je včeraj Moriz Gerber, prvi prokurist kreditnega zavoda. Uzrok samomoru bila je baje bolezen.
*(Grozen umor.) Gozdnega Čuvaja v Drež-nici, Frana Žilica, našli so pred par dnevi v gozdu „Lug" mej Drežnico in Ogulinom umorjenega. Morilci so ga s sekiro tako razmesarili, da je bil ves hrbet razsekan. Tudi njegovega psa so ubili in mu potem mrtvo žival potisnili pod glavo. Dosedaj ni niti sledu nečloveškim zlodejcem.
Meteorologično poročilo.
1 i	Cas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v mm.
9. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730-75 mm. 7 27 '84 runi. 721 74 mm.	70" C 11 0" Vi 78'' C	si. svz. hI. svz. al. svz.	megla obl. d. jas.	2(>4tqm. dežja.
Srednja temperatura 8G°, za 8 9° pod normalom.
Vremensko porodilo 9. oktobra. Na Škohkem se jo zračni tlak znižal na 738, ravno tako nizek zračni tlak je ob Severnem morji, od drugod se p* javlja zračni tlak od 753 do 7(J0 mm. Na Angleškem in Francoskem viharno vreme in vlečejo zapadni vetrovi, v Avstriji pa prevagnjejo južni vetrovi. Nebo jo po vso zapadnoj Bvfopl do Haversko oblačno, v Avstro-O^erskoj jo semtertja jasno. Ni Fruico-skem se je povzdignila temperatura, v srednjoj Evropi pa pada. Ob 7. url zjutraj se poroča i V Parizu 9.8. Brestu 112, Biarriei 17, Nizzi 17, Nonviclm 6*6, Kodanji 8 7, Stock-holmu (i"7, Ljubljani /0, Peterburgu 4.G, Moskvi 8. Varšavi 3, Berollau 8*4 Monakovem 7.1, Ourihu 7-8, na Dunaj! 4, v Odesi 15*1, Peri 17*5, (ileichonbergu 2 4, Opatiji 11-4, Goriei 11*6, ;l$ozuu 118, Iti vi 14'6' Luganu 12« C. V Kra-kovcin slana pri 0° C. V Opatiji nevihta in plohi, 50 nun., sicer pa malo dežja. Atlantsko morje je viharno, Adrijut-sko so lahko giblje. — 1'r.čakovati močnejšo zapadno vetrove, oblačno nebo dež in malo več gorkote.
IDianajsIsia, "borza
dne* 10. oktobra 1.1.
(Izvirno tolografifino poročilo.)
Papirna rent«.......... 81 gld.
Srebrna renta.......... 82 r
Zlata renta........... 108 „
5% raarena renta......... 9i ,
Akcijo narodne banke....... 654 „
Kreditne akcije......... 280 „
London  ....                 .... 125
Srebro........... — „
Napol.       .   . ...... 10 „
i) kr cekini ..... 5 „
Nemške murke              .      .   ,   ,  . 61 „
4»/,, državne srečke iz I. 1854  250 gld 136 „
Državne srečko it 1 18fji         100 gld H)9 „
4°/g avHtr zlata renta, davka prosu 108 „
Odrska zlata renta 4u/„                  .   . H7 „
„   papirna renta 5u/b    .     . . , 90 „
5* „ Štajerske zemljišč odvoz oblig 104 .,
Dunava reg srečko 5°/n           100 gid 115 „
iieralj obi avstr 4'/i0/0 zlati zast listi 125 „
Prior oblig Elizabetiuc zapad železnice 115 ,
Prior oblig Ferdinandove sev. železnico 'OH r
Kreditne srečke              .      100 gld 175 „
Rudolfove sručke.....                    10  , 17 B
Akcije anglo-uvstr banke ,   .   120   „ 9(J „
Triimmwiiy-društ velj  170 gld a v. .   . 183 ,
30 30 80 U5
20 90
15
99 95 75 25 90 Bft 20
25
60
2 > 50
r>o
25
kr.
Zahvala.
Za mnoge dokaze ničnega BoČut.ju in mnoge prekrasne vence, kateri so nam došli od blizu in daleč povodom smrti presrčno ljubljene blagorodne gospo
JOSIPINE TERPINC,
kakor tudi za mnogobrojno iideležitev mrtvaškega sprevoda, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo.
(598) Rodbina Ivan IJaumjrartlier,
Grad na Fužinah, dne 8. oktobra 1885.
Zahvala.
Vsem onim, ki so o bolezni in smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere
MARIJE MAT JAN,
skazali bvojc sočutje, potmi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, Ba mnoge darovane lepe vence, osobito pa slav. Čitalnici Šišenski, ki se je pogreba udeležila z zastavo, isteka najtoplejšo zahvalo
(595) žalujoča rodbina.
An.. LeirlMRM-1^ DUNAJ P
derstrnsn«* 63
se dobi pri 4oi
i« i i
dersrtraaae t>3 gospodu (588—1)
MARTINU PLEVNIKU
rujna kapljica iz slovenskih goric in izvrstne kranjske klobase.
Neoženjen vrtar,
ki je priden ter im« veselje za svoj posel, ima priložnost brez kapitala postati samostojen.
Pisma pod: ..l 'metel j ni in trgovski vrtar" na administracijo „Slovenskoga Naroda". (593—1)
m i
Najgotovejse, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo za čišoenjo in iboljšanjo vina in popravljanje bolnega vina jo
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET & C. t Parizu, Lyonu, Marseilln.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. HARTMAHnU v Ljubljani,
pisarna v Tavčar-Jovl palači. (587—2) TJiiiotno (489—14) J
J
JAN. JAX
I. j niklja ii a,
HOTEL EVROPA.
Na      no »mu' obrok«* po 4 do 5 gld. (818—6)
Šestletno jamstvo. Pouk brezplačno.
1   Prememba {
kupčijskega prostora. \
Usojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem f
in si. občinstvu, da sem so preselil s 1. oktobrom p
iz Kolizeja                           v K
v Spodnjo Šiško, |
v klet hiše nekdanje gostilne „pri Gnziji", |
sedaj lastnina gospoda Jenka, na desni strani g
Celovške ceste. }
S spoštovanjem             (573—4) —
J. C. JUVANČIČ, »
posestnik vinogradov na Bizeljakem in vin-
skl trgoveo v Ljubljani. ^
Naznanilo preselitve.
Naznanjam, da sem se s 1. oktobrom 18H5 preselil z iidelovnit|«Mii m*l 1|
v g. Mauserjevo hišo, v Gradišči št. 9.
S spoštovaujuui
(59i:—d J. OPieiite.
JN a J 1» o I j h »* hlwg»! SlSSiS
Veliku zaloga      (6M—1) I
klobukov
za gfospode od 2 Rold. 30 kr. više, za cloil^e od 1 gold. 50 kr. viSe.
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat i. t. d.
J. SOKLlC,
v Ljubljani, Gledališke ulice h. št. 6. Vnanja narobila se hitro in v ceno isvrie. gj o j bol jiiic hI ng(»T
jj v L
2
zobe £a zobovja
J ustavlja po najnovejšem am e r i k au s k e m načinu J
:brez vsakih bolečin ter opravlja »lomliovanja in #>
vse zobne oueravile ♦ ,
f t
I zobozdravnik A. Paichel, * j
:poleg llradeekega mostu, I. nadstropje. + i
♦ i
Največja zaloga
jVnjfiiicjHi
med v satovji
kilo pO 80 kr.  1 kilo in več vkupe razpošilja se tudi po pošti proti predpošiljatvi zn ska ali proti povzetju. — Lesene škatlje, v kojih se razpošilja, se ne zaraeunijo.
OROSLAV DOLENEC,
Ulcduli&kc ulice. (547—4) ♦♦^♦♦♦♦o* ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ * o
j Dr. Fran Zupane j
♦ ordinira vsak dan X
♦ ♦
i dopoludne od 9. do 10., popoludne t l od 2. do 3. i
j specijelno za bolezni na očeh j
X Veliki trg stov. 20, I. nailatropje (v prejšnji % p Fortunovl hiši). (oto - 8) ♦
Ob šolskem pričetku
.priporoča
XV
jjj največjo zalogo
Ijl razne tvarine za pletenje, w | zanje, štikanje in šivanje.
je I       Izdelane in pridete, na raznovrstnem blagu, tV fino in v slogu dovršene ali riBane vezenine. *™.       Vse vrste volne v jednoličnih barvah in
š marogaste.
!♦!       Igle iz najboljšega angleškega jekla. ^       Vsprcjmo so tudi vsakovrstna dela, spadajoča
m v predtiskarijo.
* Vsa ČHNtiia naročilu Ne najbolje in točno |^ \f izvrše. (51)1—3) \%
xx
✓,«'iisKi krojne,
stanuje sedaj ,597-
sir
se dobi pri (559—3)
FETjKK ■MS*MI4-ii.
H. BRANCHETTA
zaloga klobukov
v Ljubljani, na Kongresnem trgu s*. 7,
poleg- g-lec3.allšč;a, priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov iz klobuć'ne, kap, speoijalltet klobukov za dečko,
slamnikov vsake vrste. (495—8)
CHAPEAUX-CLAQUES
domače in inozemske izdelke, po najnovejši obliki in facorui. VujKulaiitoej-n poHtrc/.liu ne zagotavlja.
Dr. $praugcr-Jc»ve
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski svetnik dr. Cahn, ilr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete no je preskusile in je za izvrstno domačo (ne tnjnoi sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznini. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, oiuedlevici, glavobolju, trebulioholjn, /asli/.eiiju. želodčuei kislini, vzdihovanju, omotici, koliku, škrofeljnom itd., proti /.Imej Žili, zapreti»• Hitro in brez bolečin meče in povrnejo tdast do ledij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stoki. 50 in 30 kr.
Pri gospoi'u lekarji Nvobodi, pri Zlatem orlu, ua l*re-irno\em trnu. (7l«>-80)
mm
(jravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem zdravniških spričeval bolezni v želodcu In Itrebuhu, bodenje, krč. želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanjc, hemerojide, zlatenico,
1 migreno itd. in je najboljši pripomoček zopet
gliste pri otrocih. I Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. i Pri većem številu dobi se primeren odpust.
Cena steklenici 10 novo
/348—ž
s?W5Z----tjff«
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se za niuogostransko zaupanje mojim ,j z častitim kupovalcem in naročevaleom izmej mestjan-stva in vt lečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da i matu za
v zalogi najboljše angleško, francosko in mo-
J ravsko blago in se priporočam tedaj vulečastitemu £ p. n. občinstvu za narejanje oblek po nnjmnderncj- ^ lom kroji Z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. (509—6)
Z veleBpoštovanjem
v LJubljani, Gledališke ulioe it. 6, v Pau-sehin-ovej hiši.
'++++++++*+++++++++1 MtM-ff
A       ili     l ■ lil        (581-3) +
Gostilnica in pekanja
v večjem trgu na DolonJMlcnm, blizu železnice, dobro obiskovana, da se v najem. K gostilniei pripadajo 2 sobi za p'ste, \ j,„at.||tlii soba in 3 sobe za stanovanje, velika kuhinja, čumnut.a, velika klet, ledenieu, velik hlev in lep gostilniški vrt. Pelcarlja daj u dosti dobička in e odda tudi ločena od gofltilnice v najem: na željo da se v najem tudi xotiilji&<v*e. — Kaj več so izve v Fran Milller-jevem Annoncen-Bureau v Ljubljani.
Naznanilo prodajalnice. {
% S tem si usojam uljudno naznanjati, da sera na tukajšnjem trgovišcl otvo-
L ril nod tvrd ko J
prodajalnico za sukneno, platneno in j manufakturno blago. i
Z izborno lepim blagom in nizkimi cenami nadejam se pridobiti si zado- j
voljnost svojih kupovaleev in najlepše priporočam s i s tem zagotovilom čustitim
prebivalcem našega mesta in okolico. z
V Kamnika, dne 10. oktobra 1885. £
KORNELIJ NASTRAN.
(594—1)
(Ihomi produjulnicu:
Tržažka cesta 10
l">l'",' l kr. glavno to-h.k m- tovarno.
Odlikovana
in trgovska f
v Ljubljani.
Poddrnšnioa: Ncleiiliiirskc nlko 0
via-:\-via o. kr. pošt. in tolograf. uradu.
Zaradi pomanjkanja zimskih prostorov so proda več tisoč
domačih in inozemskih rastlin,
ki so jako pripravne za sobine dekoracije, po jako nizkej ceni. Rastline bo zdrave in jako dobro odgojene. Nadalje se priporočam častitemu p. n. občinstvu in svojim častitim naročnikom za izdelovanje boketov in vencev iz svojih svežih cvetlic, katero dolo se izvrši hitro, okusno, po najnovejšej fa-coni in po ceni. Imam pa tudi veliko zalogo atlasusiih in svilnatih trakov za vence v različnih barvah z zlatimi in arebernimi Črkami, kateri se hitro prirede in po tabriškej ceni zantčunijo. Suhih vencev in boketov iz umetnih in naravnih posušenih cvetic je vedno dosti narejenih na izber, ravno tako tudi Makartovih boketov iz ameriških trav in palm. Vso v mojo stroko spadajoče stvari izdelujem po najnižjej ceni. II kratu priporočam tudi mojo veliko za-iogo BOnlen. Za kaljivost so jamči.
■V Katalogi in cenilniki dobe se franko in zastonj. Vnanja naročila se hitro izvrše proti poštnemu povzetji.
Za mnogobrojna naročila so priporoča s spoštovanjem
<579-2' ALOJZIJ KORZIKA.
M M M M
M M
M
M M M ¥ M M M M
M M
t
M
f
i
bilatelj in odgovorni urodnlki Ivan Železnikar,
Lastnina in tisk „Narodno Tiskanu1'.
HG
7195
6177
UD