Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular — tel. 22-111, lok. 62 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE LETO VIII. — ŠTEVILKA 2. Delavski svet je sprejel gospodar' skl načrt 1968 Piše Franci Balanč dipl. ekonomist Delavski svet podjetja je na svoji zadnji seji potrdil predlog gospodarskega načrta za leto 19G8 in s lem začrtal poslovno politiko podjetja za to leto. To so istočasno začrtane naloge posameznih delovnih enot, oddelkov in navsezadnje naloge vsakega izmed nas. Pri sestavljanju gospodarskega načrta, pri katerem so sodelovale vse strokovne službe v podjetju, niso zajeti samo notranji činitelji poslovanja, kot so kapacitete, zaposleni, potrebna finančna sredstva itd., kajti upoštevati je treba, da je naše podjetje samo del narodnega gospodarstva ter da se mora podrejati splošnim zakonitostim, ki so ali administrativno urejene ali pa določene s splošnimi ekonomskimi pogoji. Pri tem mislimo predvsem na gospodarski instrumentarij, določen z zveznim, republiškimi ali občinskimi predpisi in seveda na osnovni faktor, ki vedno globlje podreja podjetje svojim zahtevam — tržišče. KAKŠEN JE LETOŠNJI NAČRT? V globalu se obseg gospodarskega načrta najbolje odraža skozi količinsko proizvodnjo, ki je predvidena v višini 17.400 ton, kar je za 19 % več kot v letu 1967. Naše kapacitete, ki znašajo 19.800 ton, bodo izkoriščene z 88 %. Investicije v osnovna sredstva v gospodarskem načrtu za leto 1968 so namenjene predvsem za investicijsko vzdrževanje že obstoječe opreme (uvajanje semperitove tehnologije). Podatke o doseženi proizvodnji za leto 1967 in plan za leto 1968 prikazujemo v naslednjem diagramu. Po posameznih proizvodnih delovnih enotah je povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1967 naslednje: Delovna enota Indeks Valjarna 74,1 avtopnevmatikama 109,2 velopnevmatikarna 142,0 prešani izdelki I 64,3 tehnični izdelki 133,2 prešani izdelki II 158,3 cevarna 177,8 klinasti jermeni 269,3 prevleke 120,8 ročna konfekcija 99,2 skupaj 119,2 Po posameznih enotah nastopajo določene spremembe zaradi selitve iz obrata I (tehnični izdelki, prešani izdelki I, prešani izdelki II, cevarna). Opazimo lahko, da se proizvodnja največ povečuje prav pri tistih vrstah izdelkov in enotah, kjer je bila realizacija na tržišču že dosedaj najbolj problematična. LETOŠNJI DELOVNI KOLEDAR Delovnih dni bo v letu 1968 254, prostih sobot bo 39, 9 državnih praznikov, 12 dni pa kolektivnega dopusta. Delovni koledar je sestavljen tako, da so plačani dnevi po mesecih bolj enakomerno razporejeni, tako da število plačanih dni ni vzrok za nizke osebne dohodke po posameznih mesecih. PLAN PRODAJE Planu prodaje je posvečena posebna pozornost, saj je glede na funkcijo, ki jo predstavlja, ključnega pomena za uspeh gospodarskega načrta. Odnosi tržišče — podjetje so se v zadnjih letih bistveno spremenili. Na tržišču srečujemo močno domačo konkurenco, kot tudi vse močnejši uvoz. Vse bolj je pomembna kvaliteta in cena. V gospodarskem načrtu, oziroma v planu prodaje je predvidenih cel niz ukrepov z namenom, da se naša prodajna politika bolj elastično kot doslej prilagaja konkurenci in pogojem, oziroma zahtevam kupcev (cene, rabati, kasaskonli). IZVOZ IN TRGOVSKA MREŽA Izvoz se bo v letu 1968 povečal za več kot 100 % v primerjavi z letom 1967 in je usmerjen izključno na področje čvrstih valut. Trgovska mreža tudi v letu 1968 povečuje svoj delež, saj bo število prodajaln poraslo od sedanjih 8 na 11. Prav gotovo bo zahtevnim prodajnim nalogam v pomoč pra- V službi ljudstva za varnost podjetja in življenj vočasna tržna analiza in pravilno usmerjena reklama, na vsak način pa se bomo morali zelo elastično prilagajati zahtevam in potrebam trga. KADRI IN KADROVSKA POLITIKA Kadrovska politika se prikazuje v gospodarskem načrtu v tesni zvezi s porastom produktivnosti in gibanjem osebnih dohodkov. Osnovana je namreč na principu, da mora biti porast proizvodnje dosežena v večji meri s produktivnostjo in le delno s povečanjem zaposlenih. Plan kadrov postavlja mejo — najmanj 10 % višjo produktivnost kot v preteklem letu. Bolj kot absolutno povečanje je važen pomen, ki ga daje gospodarski načrt spremembam v kvalitetni strukturi zaposlenih. Predvidene so zelo številne izobraževalne akcije. Sredstva, namenjena izključno izobraževanju članov kolektiva, znašajo približno 63 milijonov SD. Vodi nas osnovno načelo: z bolj usposobljenimi delavci proizvajati več, bolje in ceneje. SUROVINE Ker smo imeli že nekaj let slabo preskrbo z osnovnimi surovinami, je umestno to vprašanje postaviti tudi za leto 1968. Zadnje spremembe zunanjetrgovinskih inštrumentov so nas postavile v še težjo situacijo kot v preteklem letu, režim omejitve uvoza se je razširil še na saje in na del kemikalij. Zato bo potrebno iskati vse možne vire, vključno z izvozom, da se zagotovijo zadostna sredstva za nemoteno preskrbo z osnovnimi surovinami. DOHODEK, SKLADI IN OSEBNI DOHODEK Celotni dohodek, to je vrednost prodane plačane proizvodnje, je za 26 % višje planiran kot je bil po oceni dosežen v letu 1967. Od (nadaljevanje na 2. strani) To je bilo vodilno geslo in napis na občnem zboru naših gasilcev, 20. januarja letos. Tako so se po enem letu spet zbrali k obračunu svojega dela. Ze v pozdravnem govoru je predsednik društva omenil edino željo naših gasilcev, da se ne bi nikjer v podjetju pokazal rdeči petelin. Kot ljudje spremljajo dogodke po svetu in so nad tem zaskrbljeni, tako spremljamo gasilci našo tovarno, da ne bi izbruhnil požar. Ravno tako so budni čuvarji tudi gasilci obrata III. To je omenil v svojem poročilu desetar tamkajšnje gasilske čete. Imeli so tudi nekaj mokrih in suhih vaj. Med Nekaj dni pred razpravo delavskega sveta o letošnjem gospodarskem načrtu sem zaprosil za razgovor inž. Filipa Majcna, vodjo službe za organizacijo proizvodnje. Zaprosil sem ga za odgovor na vprašanja, ki manj zadevajo številke, bolj pa njih drugo plat, to je odgovornost posameznih služb pri uresničitvi načrta. Tov. Majcen se je rad odzval prošnji in na zastavljena vprašanja takole odgovoril: Vprašanje: Plan proizvodnje je več ali manj znan, saj je bilo v kolektivu več razprav o njem. Kapaciteta, nabava surovin idr. so tudi zajete v planu, zato ostane še vprašanje, kako urejevati delo, da bo plan izpolnjen oziroma presežen. Odgovor: Letni plan proizvodnje —• 17.400 ton za leto 1968 — je izdelan na osnovi tržnih potreb, ki smo jih prejeli od prodajne službe in jih uskladili z našimi možnostmi glede na proizvodne kapacitete. Odgovornost za to, da bo plan tudi realiziran, prevzemajo vse strokovne službe, ki se neposredno ali posredno Vključujejo v izvajanje gospodarskega načrta. Predvsem pa naj poudarim PS, ki bo morala zagotoviti, da bodo mesečni operativni plani prodaje v skladu s celotno dinamiko, ŠOP in vse proizvodne delovne enote, iki bodo morale skrbeti, da se planirana proizvodnja tudi realizira. Poleg teh tudi nabavna služba. SVII ter RTS, ki bodo morali izvrševati svoje zadolžitve skladno s proizvodnim programom. Ker končni poslovni rezultat ni odvisen samo od fizičnega obsega proizvodnje, bomo morali posvetiti največjo skrb nadaljnemu dvigu kvalitete, zmanjšanju porabe materiala, ki je najveoja kalkulativna postavka za večino naših izdelkov ter bolje koristiti razpoložljivi delovni čas. Vprašanje: Lani smo marca in junija močno odskočili od drugih mesecev — naredili smo kar 200 ton več kakor oktobra ali novembra. Zakaj tako ni kaj narediti, da bi se proizvodnja trdneje »gibala« okrog 1500 ton na mesec? Odgovor: Vzrokov, da smo v zadnjih mesecih preteklega deta proizvajali manj kot v zgoraj navedenem obdobju, je več. Poleg tega, da so imeli ti meseci en do dva delovna dneva manj, smo morali zaradi pomanjkanja naročil in nerešene kvalitete bistveno zmanjšati proizvodnjo klinastih jermenov. Nadalje smo imeli vse drugo polletje izredne težave z nabavo tekstila za premazovalnico, ki je vsled tega tudi močno reducirala proizvodnjo. Precejšen izpad pomeni tudi lom preše 1000 x 1000 Bjelišče v stiskami II. V mesecu septembru je odšlo na delo v Sem-perit tudi 20 naših sodelavcev iz ključnih delovnih mest. Kljub upanju, da bomo vseeno uspeli zboljšati nivo proizvodnje v avto-pnevmatikarni, to ni povsem uspelo. Upam sl trditi, da je temu vzrok tudi subjektivni faktor, saj bi z večjo prizadevnostjo neposrednih proizvajalcev lahko bolje izkoristili naše preše. 1500 ton izdelkov mesečno lahko proizvedemo če so dani pogoji, ki sem jih že navedel v odgovor na prvo vprašanje. če pa pogledamo, kako smo pričeli v mesecu januarju, vidimo, da temu ni povsem tako, ker naše kapacitete še niso optimalno zasedene. Zato je povsem utemeljena Izboljšati kvaliteto, znižati porabo materiala in bolje Izkoristiti delovni čas in upravičena odločitev, da bodo v avtopnematikarni delali v prvem polletju tudi ob prostih sobotah. To še posebej, ker dosegamo tu Inženir Filip Majcen, vodja službe za organizacijo proizvodnje. ugodno pokritje, imamo precejšnje izvozne obveze in je pnevmatika zaenkrat še vedno dokaj konjukturon izdelek. Vprašanje: 18. novembra lani je upravni odbor razpravljal med drugim tudi o poročilu vaše službe glede na neizkoriščene kapacitete v DE prešani izdelki II, klinasta jermena in transportni trakovi. Tudi plan za letos ne predvideva polnega izkoriščanja teh strojev. Zakaj tako in kaj narediti, če se bo to vleklo iz leta v leto? Odgovor: Plan za te delovne enote dejansko ne predvideva maksimalnega koriščenja njihovih kapacitet, vendar je bistveno povečan v primerjavi z obsežnim 1967. leta. Kolikor so mi znane tržne razmere, bo imela, prodajna služba izredno težko nalogo realizirati planske količine. letom pa so stalno poučevali ostale člane obrata. Nadvse zanimivo je bilo poročilo požarne varnosti, ki ga je podal tov. Rudi Nadižavec. V poročilu je navedel, da je bilo lansko leto 10 požarov — eden več kot v letu 1966. Vse požare so takoj pogasili, zato vsled njih, razen manjših vzdrževalnih popravil, kratkih zastojev dela in porabe gasilnih aparatov, večje materialne škode ni bilo. Ce pogledamo podrobneje, so bili ti požari najštevilčnejši v prevleki valjev in to kar trije. Vsi trije pa so bili na istem mestu. V ventilacijski cevi za odvajanje gumenih obruskov so se ti med brušenjem vneli. Glede na to je nujno, da se tam nekaj uredi, kajti zavoljo tega lahko pride še do večjega požara. Četrti požar je bil v kemičnem laboratoriju na električnem kuhalniku, kjer segrevajo parafin. Vnel se je (morda) zaradi previsokega segrevanja v posodi ali pa zaradi oškropitve kuhalnika z raztopino. Peti požar je ibil na poizkusni postaji obrata I na izolacijskem lesenem vložku na dovodnih kontaktih stikalne omare. Omenjeni leseni vložek je bil verjetno prepojen z vlago, kar je povzročilo kratek stik. Tu je bilo ocenjene škode od 700 do 1000 ND. Šesti požar je bil v avto-pnevmatikarni, kjer je dežurni (nadaljevanje na 2. strani) SA Delavski svet je sprejel gospodarski načrt 1968 NADALJEVANJE Ijenih kar 40.000 ND. Seveda pa za požarno varnost ni odgovoren samo poklicni gasilec in gasilci, člani društva, ampak vsi člani kolektiva. Povzetek iz blagajniškega poročila pove, da so imeli maši gasilci na razpolago lansko leto 11.407 ND, od tega so porabili (nadaljevanje z 2. strani) tega odpade največ, to je 57 %, na porabljen material, 6,6 % na amortizacijo, sredstva za reklamo in propagando zavzemajo 0,4 %, narod, dohodek predstavlja 31,7 % celotnega dohodka. Visoko udeležbo zavzemajo obresti od kreditov in obresti od poslovnega sklada, stroški za izobraževanje znašajo po planu 0,5 % celotnega dohodka. Višina dohodka v celotnem dohodku je planirana v višini 25,4 %. Doslej smo dohodek delili tako, da smo 70 % namenili za osebne dohodke, 30 % pa za sklade. V letu 1968 bomo dali za sklade 32,6 %, za osebne dohodke pa 67,4 %. To samo zato, ker vidimo, da moramo zbrati zadosti sredstev za modernizacijo proizvodnje, sicer ostri konkurenci domačih in tujih proizvajalcev ne bomo kos. Vendar pa se kljub zmanjšanju udeležbe osebnega dohodka v dohodku povečuje povprečni osebni dohodek od 95.000 SD v letu 1967 na 106.000 SD v letu 1968. Ce poleg porasta osebnih dohodkov, ki je glede na gibanje življenjskih stroškov nujen, pogledamo še dolgoročne obveznosti podjetja, ki so prav leta 1968 zelo visoke, se izkaže, da je nujno gospodarski načrt v celoti realizirati. V letu 1968 je namreč treba pokriti zapadle kredite in zagotoviti sredstva za realizacijo srednjeročnega programa razvoja. SREDSTVA SKLADA SKUPNE PORABE Plan potreb po sredstvih skupne porabe je postavljen v višini 287 milijonov SD. Največji delež predstavljajo sredstva za stanovanjsko izgradnjo, in sicer 187 milijonov SD, regresi za dopust pa 58 milijonov SD. Del sredstev skupne porabe bo zagotovljenih iz prispevkov za osebne dohodke, ki se mora namensko uporabiti za stanovanjsko izgradnjo, ostalo pa iz sredstev, namenjenih za sklad skupne porabe po zaključnem računu leta 1967. V kolikor teh sredstev ne bo dovolj, bo potrebno plan potreb nekoliko skrčiti. ključavničar varil in so iskre padale na mastno cunjo ter se vnele. Sedmi požar je bil na dvorišču mehanične delavnice. Goreti je začelo odpadno olje in krpe. Osmi je nastal pri rezervoarju mazuta v obratu H. Požar je na- 9.701 novi dinar, stal, ko sta delavca varila cevo- Po vseh poročilih je bila zani-vod, v katerem je bil mazut. De- miva diskusija, ki je — kot obi-veti požar je bil v avtopnevmati- čajno na taikih zborih — bila kami, ko so se vneli gumeni usmerjena bolj v negativno kot KAJ POMENI NAČRT? GOSPODARSKI Kot je že uvodoma navedeno, predstavlja gospodarski načrt naloge za vsakega od nas. Za nekatere delovne enote oziroma službe plan te naloge zelo konkretno definira (proizvodnja, nabava, prodaja) za delovne enote, kjer pa obseg dela ni točno razčiščen z gospodarskim načrtom, pa je s sklepom DS predvideno, da izdelajo programe dela in jih predložijo DS v potrditev. To velja za ekonomsko organizacijsko službo, razvojno-tehnološko službo, kadrovsko službo in oddelek za analizo trga. Gospodarska reforma se bo v letu 1968 še ostreje nadaljevala, naše dolgoročne obveznosti so precejšnje, naši načrti pa se ne morejo odlašati, zato je potrebno, da letni gospodarski načrt z vso doslednostjo izvršujemo in izvršimo. Zahvali »Prav lepo se zahvaljujem sindikalni organizaciji za darilo in voščila db novoletnih praznikih. Iskrena hvala tudi njenim predstavnikom, ki so me obiskali kljub težavni poti. Celotnemu kolektivu Sava želim mnogo delovnih uspehov v letu 1968.« Tončka Korošec V imenu gasilcev — upokojencev — se najlepše zahvaljujem vsem, ki so se spomnili tudi nas, ki nismo več vaši aktivni člani. Posebno ste nas razveselili s tem, da ste nas imenovali za častne člane industrijskega gasilskega društva v Savi. Na občnem zboru pa smo tudi zvedeli, da ste bili v preteklem letu precej aktivni. Želim vam, da bi začrtane naloge uspešno opravili ter še naprej čuvali naše skupno premoženje in skrbeli za varnost ljudi. Veliko uspeha želim članom novega upravnega odbora IGD. Valentin Svete Predsednik in delovno predsedstvo na občnem zboru IGD. obruski v zbiralcu. Tudi ta je nastal zaradi isker, ki gredo pri brušenju s prahom v rezervoar prahu. Deseti je bil pri. glavnem dimniku obrata I. Ta je nastal, ko so delavci nekega montažnega podjetja rezali cev in se je zaradi neposredne bližine izolacije druge cevi vnela. Iz tega sledi, da moramo biti še bolj previdni pri brušenju in varjenju z varilnimi aparati. Večini je verjetno znamo, da opravlja občasne preventivne preglede tudi član Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo v Kranju. Ugotovil je vrsto manjših pomanjkljivosti, ki lahko botrujejo večjim požarom. Te nevarnosti so manipulacija z lah-kovnetijivimi snovmi in nedisciplinami kadilci., Zato je nujno, da vsakdo opozori kršilca -— če ga opazi — in izmenskega delovodjo, kajti ogrožena je varnost našega imetja, strojev, tovarne. To pa je naš vsakdanji kruh. Iz poročila požarne varnosti je bilo tudi razvidno, da je za izobraževanje naših članov kolektiva dobro skrbel poklicni gasilec, saj je v lanskem letu organiziral 35 demonstrativnih vaj. Za nabavo gasilskih aparatov in drugih naprav pa je bilo lansko leto porab- v pozitivno stran. Tako je poveljnik obrata I kritično ocenil veliko vajo med obratom I in II, ki je bila z alarmom dogovorjena med upravo in poklicnimi gasilci. Za vajo gasilci niso vedeli, pa ni tako uspela, kot bi lahko. Nekateri so se izgovarjali, da ni bilo požara, zato niso hoteli priti. Vendar to ni odgovor pravega gasilca. Poklicni gasilec se je tudi pritožil, da poleti zelo težko dobi de- V službi ljudstva za varnost. žume gasilce v prostih dneh. Pozimi je to nekoliko lažje. Nekateri so menili, da je nagrada premajhna in 'gredo nekateri raje delat drugam. Vodja službe vzdrževanja in investicijske izgradnje — ing. Skumavc je predlagal na občnem zboru, naj bi na prevozne varilne aparate montirali tudi gasilski ročni aparat. Varilci bi morali obvezno znati gasiti z ročnim aparatom. To je svetoval glede na to, ker je največ požarov pri varjenju v delovni enoti. Primerilo se je, da pri požaru niso mogli dobiti takoj telefonske zveze s poklicnimi gasilci, zato je ing. Skumavc predlagal, naj bi vzpostavili direktno linijo. Tako bi imeli v slučaju, da rabimo pomoč, takoj zvezo in veliko večjo možnost za hitro gašenje večjega požara. Ker je v tovarni že večje število inženirjev in tehnikov, ne bi bilo napak, če bi jih nekaj vključili v vrste gasilcev. Poleg praktične pomoči bi lahko pomagali tudi z nasveti pri reševanju problemov. Po končanem občnem zboru pa je predsednik društva podelil diplome častnim članom, ki so razen dveh že vsi v pokoju. Diplome so dobili: Janko Florjančič, Slavko Celestina, Martin Bajželj, Valentin Svete, Ivan Petrič, Viktor Poličar, Ludvik Žitoert, Jože Sitar, Blaž Jarc, Stanislav Uranič, Anton Oman, Jože Markovič, Anton šmajd. Imenovani so ustanovitelji društva ali pa so bili dolga leta aktivni člani društva. Odslej so častni člani društva. LOJZE ZALAR Delavec pri predgrevanju zmesi v lani ustanovljeni delovni enoti polizdelki pnevmatike. Zaenkrat tudi tu še ne delajo s polnimi kapacitetami, ko pa bo zgrajena nova avtopnevmatikarna, bodo v tej enoti lahko zadostili vsem potrebam po potrektorju in gumiranem kordu. Izobraževanje Tečaj HTV9 osnovna šola za odrasle, . Vedno ostrejši gospodarski pogoji zahtevajo od gospodarskih organizacij, da poleg ostalega skrbijo tudi za stalen dvig nivoja vseh delavcev. Zahteve po strokovnem, družbeno-ekonomskem in splošnem znanju so vsak dan večje, če hočemo uspešno opraviti. naloge, ki jih postavlja pred nas gospodarska reforma. Za izobraževanje in usposabljanje v naši tovarni, kot je že znano, skrbi GIC. Na podlagi potreb, analize kadra, izobrazbene usposobljenosti, je zato GIC postavil za leto 1968 plan izobraževanja in usposabljanja. Poleg različnih tečajev, seminarjev, rednega in izrednega šolanja, kreditiranja itd. je uvrstil v svoj program tudi tečaje s področja varstva pri delu. Skupno z Delavsko univerzo Tomo Brejc v Kranju je že prejšnja leta zajel del vodilnega kadra v delovnih enotah, inženirskega in tehničnega kadra v strokovnih službah v HTV šolo. S tem letos nadaljujemo. Tako sta organizirani dve skupini slušateljev. V pr- vi je 39, v drugi pa 35 članov našega kolektiva. Tečaj obsega naslednja področja: — tehnični del varstva pri delu, — zakonski predpisi in organizacija varstva pri delu, — zdravstveni del varstva, — kazenska in upravno kazenska odgovornost za varstvo pri delu. Na koncu tečaja mora vsak kandidat opraviti kolokvije in napisati -krajšo seminarsko nalogo, ki jo pri zaključnem izpitu zagovarja. Doslej je HTV šolo uspešno zaključilo 68 naših delavcev. Ko smo pričeli s HTV šolo, smo opazili pri delu slušateljev dokaj neresnosti, kljub jasnim zahtevam, ki nam jih postavljata zvezni in republiški zakon o varstvu pri delu in smo celo kazensko odgovorni za njihovo izvajanje, ne glede na to, da bi morali tudi brez pritiska zakonov, skrbeti za varnost pri delu, ker to od nas zahteva osnovna skrb za delavca. Z letošnjim letom se je stanje izboljišalo, saj vsi, ki so letos dolž- ni obiskovati tečaj, hodijo redno in upamo, da bodo tudi kolokvije in zaključne izpite uspešno opravili. — Že v začetku smo omenili, da morajo biti naši delavci tudi splošno razgledani. Brez tega si ne moremo predstavljati uspešnega samoupravljanja. Zato je ob novi analitski oceni delovnih mest zahtevano, da mora vsak na delovnem mestu izpolnjevati zahteve tistega delovnega mesta, ki ga zaseda, med drugim tudi zahteve po izobrazbi in usposobljenosti. Vsak član našega kolektiva je dobil odločbo, kjer so razvidne njegove dolžnosti. Samoupravnim organom podjetja, delovnih enot in GIC se zdi potrebno, da mladinci do 25. leta zaključijo osemletko. V ta namen GIC organizira pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju posebne oddelke osnovne šole za naše delavce, da se bodo v šolanje lahko vključili kljub triizmen-skem delu, ker bo pouk prilagojen njihovemu delu. Razpis za (nadaljevanje na 3. strani) v nekaj stavkih Bo za pravilno delo vsakega delavca potreben sklep upravnega odbora? V zvezi s sestavkom, objavljenim pod tem naslovom v 17. številki našega glasila 23. 9. 1967, v katerem je avtor obravnaval nakup kombija za potrebe delavske restavracije, smo dobili odgovor EOS, v katerem podajajo izračun. Po sklepu uredniškega odbora z dne 17. januarja 1968 sestanek EOS objavljamo .vendar uredniški odbor kljub temu smatra, da ta odgovor ni popoln, ker ni v skladu z dogovorom (da se pripravi variantni izračun, ker je bil kombi že rabljen.) Efekt najema omenjenega avtomobila je pogojen predvsem s tem, koliko let bo avto uporaben. V prikazanem obračunu je vrednost avtomobila ocenjena na 3 milijone SD in upoštevana 4 letna življenjska doba. S temi predpostavkami dejansko ni nobene bistvene razlike v stroških, če imamo avto najet po 83.000 SD mesečno ali bi takrat avto kupili, bodisi iz lastnih sredstev, bodisi z najemom kredita. Ce bi namreč kupili iz lastnih sredstev, bi mesečni stroški, ki se sedaj pokrivajo iz najemnine, znašali: — amortizacija 3 mio SD : 48 mesecev 62.500 SD/mesec — obr. od posl. sklada 6 % od vrednosti letno 15.000 SD/mesec — prispevek iz dohodka 15 % na vrednost iz izrednega dohodka cca 7 % na vrednost — skupne rezerve cca 5 % na vrednost — prispevek za Skopje 2 ",o na vrednost ali skupaj 29 u/o na vrednost letno, kar znese 1,225.366 SD : : 48 mesecev 25.529 SD/mesec 103.029 SD Ce pa upoštevamo, da omenjeni avto po izjavi predstavnikov Slovenija avto stane 2,662.000 SD :in upoštevamo 4 letno dobo uporabnosti, znesejo mesečni stroški še vedno 91.420 SD, kar je še vedno več kot znese najemnina. V kolikor pa bi sc doba uporabnosti povečala za 1 leto, to je na 5 let, kolikor se vršijo knjigovodski odpisi (kar pa ni vedno vsklajeno z dejansko rabljenostjo), potem se mesečni stroški znižajo na 79.799 SD. Pri tem pa moramo upoštevati, da so naša sredstva za investicije omejena in da smo zainteresirani, da jih plasiramo tja, kjer dosežemo večje efekte, kol pa bi bili, če bi jih vložili v nakup avtomobila. Najem je zaradi lega še vedno lahko upravičen, če smo z investicijo 3 milijone SD v druge naprave dosegli več kot 86.000 SD letno prihranka, kolikor bi ga, če bi z njimi kupili lasten avto. Enako velja za najem kredita, le da bi bili tu stroški nekoliko večji in prihranek manjši. Tudi po dosedanjih instrumentih delitve, ko bi se mesečni stroški gibali okoli 55.000 SD mesečno, je gotovo, da lastna sredstva, naložena v proizvodne naprave, prinesejo večji prihranek kot pa naložba v tak avto. Pri izračunu efekta ne smemo upoštevati le dejanskaga prihranka, ampak morajo investicijske odločitve temeljiti na tem, kjer se doseže Yečji prihranek. Ce ima podjetje npr. na razpolago 3 milijone SD za investicije in se odloča ali kupiti avto, kjer prihrani 336.000 SD na leto, ali kupiti stroj, na katerem ustvari za 900.000 SD več narodnega dohodka na leto, potem je še vedno pametneje kupiti stroj in najeti avto, ker s tem podjetje še vedno pridobi približno 500.000 SD. * NO * VI * CE * Priprave na volitve v organe upravljanja Na sedmi seji sekretariata organizacije ZK v naši tovarni so sprejeli sklep, naj njihova kadrovska komisija prične s pripravami na bližnje volitve v organe upravljanja. Dogovorili so se, naj omenjena komisija da pobudo za sestanek z ostalima komisijama sindikalne in mladinske organizacije. Pri pripravah in razgovorih da naj upoštevajo dosedanje izkušnje in delo, ki je bilo opravljeno lani. Poudarili so, naj priprave potekajo čim bolj spontano in dovolj zgodaj. Februarja bo konferenca ZK V februarju se bo drugič, odkar obstoja, sestala konferenca organizacije ZK v Savi. Obravnavali bodo gospodarski načrt za leto 1968 in naloge za njegovo izpolnjevanje in odgovornost posameznikov in služb. Pismo mladim Prejšnji teden je tovarniški komite mladinske organizacije razpravljal tudi o vključevanju mladih v izobraževanje. S tega razgovora so poslali 64 mladim, ki nimajo končane osnovne šole, pismo, v katerem jim svetujejo, naj se vključijo v večerno osnovno šolo in si tako pomagajo pri napredovanju na svojih delovnih mestih. Akcija mladinskega komiteja je sestavni del izobraževalne akcije, ki jo je pričel gumarski izobraževalni center. Povezovanje s češkimi gumarji Po novem letu so nam iz tovarne Matador, Češka, sporočili, da so tudi letos močno zainteresirani za letovanje v Crikvenici. Dogovorjeno je, da bodo prišli njihovi predstavniki v Savo na razgovore. Lani je v Crikvenici letovalo 126 letovalcev iz CSSR, med njuni tudi 12 otrok. Skupno so koristili 1100 penzionov. Plastične mase Upravni odbor podjetja je na svoji 22. redni seji imenoval za vodjo delovne enote plastične mase Marijo Gogala, diplomirano inženirko. Ing. Gogalova je doslej delala pri uvajanju proizvodnje vulkolana v Savi. Prešani izdelki Na izpraznjeno delovno mesto vodje delovne enote prešani izdelki II je upravni odbor na zadnji seji imenoval Iva Gerzlniča, dipl. inženirja kemije. Tov. Gerzinič je v Savi zaposlen že nekaj nad tri leta, delal je predvsem v razvojno tehnološki službi. Izbran je bil izmed treh prijavljenih kandidatov. Na zadnji seji je upravni odbor razpravljal o problematiki normiranja v delovni enoti prešani izdelki II. Pripravljenih je bilo štiri tipkane strani nanizanih problemov iz te enote, ki se ne pojavljajo, ampak obstajajo, so! Ker se pritisk za ureditev norm v tovarni stalno povečuje, rezultati pa so majhni, so normira povedali, zakaj tako: delavci, izmenski delovodje in vodje delovnih enot ne upoštevajo predpisov, navodil in tehnološke dokumentacije. Zaradi tega se ne dajo predpisati izde-lavni časi, če pa to uspe, so velikokrat nerealni (kako bi drugače nekateri delavci presegali norme za 50 % ali celo več). Nekompromisno in odločno stališče samo članov upravnega odbora in redkih strokovnih delavcev, ki se ni pokazalo samo ob tem primeru, pa prav gotovo poplave nereda, nediscipline in nespoštovanja delovnih navodil, ne bo rešilo problema v doglednem času. pride. Zakaj? V zadnjem času tu- na delovnem mestu. Na primer di pri nas slišimo besedi: kolek- (citati iz problematike normira-tivna odgovornost, ki pa je je, če nja): vulkanizerji na etažnih pre- Grc namreč za pojav, ki ga tu in tam na sestankih sicer omenja- vzamemo za odgovornost 100, le mo, načelno nanj opozorimo, do desetina. Vse ostalo je povsem na-praktične izvršitve pa skoraj ne vadna odgovornost posameznika Tečaj HTV, osnovna šola... (nadaljevanje z 2. strani) vpis v šolo je bil objavljen v Informatorju št. 103. Doslej se je odzvalo 56 mladih delavcev, kar pa še vedno ni zadovoljivo. Pohvalimo lahko predvsem vdopnevma-tikarno in polizdelke pnevmatike, medtem ko moramo napisati, da je najmanj prijav iz avtopnevma-tikarne, čeprav je večina mladih brez osemletke ravno v tej enoti Upamo, da se bo stanje do pričetka pouka, to je do 10. februarja, s pomočjo vodstva enote ter mladinske organizacije bistveno spremenilo. Več o gornjih dveh akcijah bomo še pisali. GIC je pripravil po sklepu upravnega odbora program za izpopolnjevanje izmenskih delovodij, delovodij, pomočnikov delovodij, preddelavcev, vodij strojev. Ena od prvih faz tega programa je pregled delavcev, ki na teh mestih delajo. V okviru tega je bilo v sodelovanju z Zavodom SRS za produktivnost v Ljubljani opravljeno psihološko testiranje, ki je zajelo 86 delavcev našega kolektiva. Dva delavca se testiranja nista udeležila. Na podlagi rezultatov pa bomo organizirali nadaljnje izobraževanje tega kadra oz. predlagali ostale ustrezne ukrepe. JUDITA RAKOVEC šah nekatere polizdelke pripravljajo sami..., pri vulkanizacij-skih prešah ni ur... Ko pride delavec na delo pri smirkanju, obrezovanju in sekanju prešanih izdelkov, čestokrat ne ve, kaj bo delal... vodja kalandra naj zar-pisuje količino porabljenega materiala ... in tako dalje. Se tudi vam ne zdi, da imamo za to ljudi, ki bi morali skrbeti, da takih težav sploh ne bi bilo, saj jim je to edino delo? Ob razpravi o analitski oceni delovnih mest in ob razpravah o opisih delovnih mest je nekdo dejal: »Ce bi vsaj del tega, kar so nekateri napisati, res delati, bi delo v naši tovarni teklo kot ura.« Torej pri tem ne gre za težave, ki bi bile objektivne in ne za težave v eni delovni enoti. Se ni dolgo, ko je upravni odbor razpravljal o poročilih treh strokovnih služb v zvezi z izpolnjevanjem nalog. Izgovori o ne&timulacijskem nagrajevanju so ncosnovani, saj delovodje in izmenski delovodje v povprečju nikjer ne dobivajo nižjih osebnih dohodkov od delavcev. Menim, da gre bolj za nedelavnost in nesposobnost pri organiziranju dela. Žal se tega problema ne upamo dotakniti, »ker so nekateri že 15 in več let na svojih delovnih mestih, pa se postavlja vprašanje, kam z njimi«. Zakaj torej tako? Smo statut, organizacijo podjetja, delovne predpise in ostale akte sprejeti zato, da jih pač imamo ali zalo, da se po njih ravnamo? Upravni odbor je na poročilo o problematiki normiranja sprejel sklep, da se morajo navedene pomanjkljivosti odpraviti. Verjamem, da bo upravni odbor tudi skrbel za to. Toda podobno je v drugih enotah. Mar bodo zdaj organi upravljanja razpravljati in sklepali za vsakega od nas, če ne bomo hoteli delati ali če bomo delali napak? VALJARNA Na prosto delovno mesto vodje valjarne II je bil na 19. seji upravnega odbora imenovan tov. Lah Anton, diplomirani inženir kemije. Tov. Lah je bil doslej vodja delovne enote prešani izdelki II, v Savi pa dela že 4 leta. SINDIKALNA ORGANIACIJA V času od 12. do 19. januarja je sindikalna organizacija pripravila v šestih svojih sindikalnih podružnicah zbore delavcev. Razpravljali so o gospodarskem načrtu za leto 1968 in o nekaterih spremembah statuta. GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER Sredi januarja je GIC pripravil testiranje izmenskih vodij in delovodij. Skupno z zunanjimi sodelavci so ugotovili stopnjo splošnega znanja in opravili inteligenčni test pri nekaj več kot tridesetih delavcih, ki neposredno vodijo delo proizvodnih skupin. Ugotovitve bodo služile GIC za pripravo oblik in vsebine izobraževanja za tiste delavce, ki nimajo zadovoljive izobrazbe. EKONOMSKO ORGANIZACIJSKA SLUŽBA Tu so pripravili nekaj predlogov za spremembo pravilnika o delitvi OD. Na osnovi razprav na sejah organov upravljanja in pripomb posameznih članov kolektiva so ugotovili, da je posamezna določila potrebno spremeniti zaradi izpopolnjevanja sistema delitve osebnih dohodkov. Predloge so obravnavali zbori delavcev, nato pa bo o njih razpravljal in jih potrdil delavski svet podjetja. Misel, ki je samo logika, je kakor nož, ki je samo ostrina. Okrvavljena je roka, ki ga rabi. Nič ni lažjega kot koga poviševati. Težko je le zgodaj vstati. Soditi po paragrafih je lahko, obsoditi po njih je teže. Soditi po svoji vesti je težko, obsoditi po njej pa je nečloveško. Na drugih planetih življenje morda sploh ni mogoče, lahko pa tudi na našem ni. Malo je ljudi, ki bi razmišljali, vsi pa hočejo imeti prav. Imej oči široko odprte, preden se poročiš in napol zaprte potem, ko se poročiš! šport * šport * šport * šport Vule Clcmll: Takoj pričeti s pripravami za gumijado! Z lansikega prvenstva športnih ekip gumarskih podjetij Jugoslavije smo prinesli štiri pokale za osvojena prva mesta. Poleg tega smo osvojili tudi prehodni pokal. V Zagrebu so nas burno pozdravljali kot zmagovalce. Kako pa bo letos? Samo tri mesece nas loči od II. gumijade v Borovem, mi pa še nismo pripravljeni. »Druga gumijada je pred nami! Cas, ki nas loči od nje, je zelo kratek, naši športniki pa spijo zimsko spanje.« Približno tako sta se pred dnevi pogovarjala dva naša sodelavca, moža srednjih let. Cas, ko sta se tudi onadva ukvarjala s športom, je daleč za njima. Sedaj samo aktivno spremljata naše športne dogodke. Del tega pogovora povem vam, dragi sodelavci-športni-ki — ker se mi zdi skrajni čas, da pričnemo s smotrnimi pripravami. Za to imamo nekaj sredstev iz laniškoletnega proračuna, tako da tu ni težav. Prostori — dvorane za vaje oziroma treninge — so na razpolago. Ostane edino in samo organizacija in vodenje priprav. Pri tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kdo naj organizira, vodi. in nadzoruje te priprave. Naj bo to eden, dva ali več ljudi? Člani komisije za šport in rekreacijo smo sklenili, da bi bilo najbolje, če tti vsaka športna sekcija izbrala svojega vodjo in ga delegirala v odbor, ki smo ga imenovali koordinacijski. Tako smo tudi naredili, toda problemi so ostali. A šport je (treba bi bilo to še ponavljati) dejavnost, ki tega ne trpi. Morda je tule prostor za to, da še enkrat opozorimo vse športne sekcije, naj nemudoma skličejo sestanke in ugotovijo, kako in koliko jih uspešno zastopa in vadi njihov vodja. Res je, da je to častna lunkcija, "toda prav zato bi jo morali opravljati zelo odgovorno, ker jo je vsak prostovoljno sprejel. Pa menda ne zaradi funkcije! Zatorej športniki, na delo! Kajti rdeča lučka že gori nad pokali, ki smo jih prinesli iz Zagreba. Mislim, da je slehernemu članu našega kolektiva nekaj do tega, da prehodni pokal tudi letos pride z nami nazaj iz Borovega. Sredstva, ki smo jih planirali za te-Soče leto, nam to omogočajo in nas obvezujejo. Konec koncev na gumijado je treba gledati ne samo kot na afirmacijo športa, temveč in predvsem, da je to tudi uspeh in ne nazadnje reklama Save, kolektiva in tovarne. Žal vam tokrat ne moremo povedati točnih terminov in propo-zicij II. gumijade, vendar je kljub temu treba nemudoma pričeti s pripravami, kajti mi smo prvaki! Titula šampiona je vredna pozornosti in vsaj športniki veste, kako jo je težko braniti. Težko, toda častno in hvaležno. Odveč bi bilo pisati o tem, kako bi nam bil pri srcu ponovljen uspeh. Slehernemu pripada del časti, da je naredil, kar je mogel, zase in za podjetje. VULE CICMIL Na prvi in drugi strani pazljivo preberite članek tov. Balanča o letošnjem gospdar-skem načrtu. Zelo zgoščeno in razmeroma enostavno je za vas pripravil infonnacijo o naših letošnjih načrtih. Prav je, če to številko Save skrbno shranite in med letom večkrat pogledate, kaj smo se v začetku leia dogovorili. Delovni koledar I \ JANUAR delovnih dni 23 februar delovnih dnl 22 MAREC delovnih dni 22 poneSelj. X 15 29 12 26 n 25 torek X 16 5o 23 27 •\ . 12 26 ■' l ' . : greda 3 17 51 14 28 ; 13 L7 četrtek 4 18 1 15 19 14 28 petek : 5 19 2 16 1 15 19 sobota r 6 A • .r A A A A 3o nedelja lij N 0 S B 0 ponedelj. 6 22 s 19 4 18 torek 9 23 6 2o 5 19 sreda lo 24 7™n 7 21 6 2x> četrtek 11 25 8 22 7 21 petek 12 26 9 23 8 22 !sobota 13 A ----- lo A 9 A nedelja 0 0 0 0 113 0 Odeye 8. februar. slovenski kulturni praznik Kakšen je bil dr. France Prešeren? Nobene njegove slike ni, ki bi nastala že za njegovega življenja in bi torej povsem zanesljivo kazala obličje tega velikega pesnika. Fotografije takrat še niso poznali in nobenemu slikarju se ni zdel Prešeren tako važna osebnost, da bi ga portretiral, čeprav je imel med njimi mnogo prijateljev. Slikar Goldstein, njegov prijatelj, ga je naslikal šele po smrti — po spominu. Njegov portret je osnova vsem 'poznejšim portretom in do danes ga je upodobilo že več kot 40 slovenskih umetnikov. Mnogi se naslanjajo tudi na razna pripovedovanja in opise njegovih znancev, nekateri pa tudi na obraz njegove hčerke ali na obraz Svetine, Prešernovega sorodnika, ki mu je bil zelo podoben. Tudi Maksim Gaspari je upodobil (lik) Franceta Prešerna in tudi on se je moral osloniti na razne opise, na Goldsteina, Svetina, zlasti pa na kiparja Gangla, ki je napravil enega Prešernovih najboljših kipov. Kakšen je bil Prešeren v raznih letih starosti — vse to je treba ugibati. Gaspari ga je upodobil starega približno 20 let. Z današnjo številko pričenjamo z objavljanjem serije desetih sestavkov, v katerih vam bomo na ‘kratek in zanimiv način posredovali dogodke, pojave ali vam poročali o tem, o čemer dnevno časopisje redkokdaj piše. Mah leksikon ima en sam namen, to je: izobraževati. V prepričanju, da ga boste z veseljem sprejeli, bomo poskrbeli, da bo v njem objavljeno res tisto, kar je zanimivo in za kar smo prepričani, da vas večina še ni slišala ali brala. Za današnjo številko smo izbrali : SVETOVNA SINDIKALNA FEDERACIJA Ustanovljena je bila na pobudo sovjetskih in britanskih sindikatov in je bila v septembru 1944. leta začeta akcija za organizacijo svetovne sindikalne konference. Ustanovljena je bila pripravljalna komisija, v kateri so bili poleg predstavnikov sovjetskih in britanskih sindikatov še predstavniki ameriške sindikalne zveze CIO (kongres industrijskih organizacij). Komisija je imela še v 1944. letu sestanek, na katerem je pripravila konferenco, ki je bila od 6. do 17. februarja 1945. leta v Londonu. Na konferenci je bilo 135 delegatov, ki so zastopali 53 sindikalnih organizacij. Izglasovali so resolucijo, ki so jo poslali narodom vseh zavezniških držav, da pod vzamejo vse, kar je v njihovi moči za kar najhitrejšo zmago nad silami osi. Ustanovni kongres je bil v oktobru 1945. leta v Parizu. Pri ustanavljanju te organizacije so sodelovali predstavniki delavskih organizacij iz 54 držav (67 milijonov članov) na čelu s sindikalnimi organizacijami Sovjetske zveze in Britanije ter CIO, medtem ko je ameriška federacija dela (AFL) odbila svoje --NJEGOVI TRIJE __ OBRAZI Pripravljen sem, da se spovem. Čutim, da se mi bliža konec. Še prej pa bi rad povedal, da sem imel tri obraze: enega doma, drugega pred svojim šefom in tretjega na sestankih. Zakaj tako? Takoj vam povem, če mi dovolite, da začnem z zadnjim, torej takole: Na sestankih sem kritiziral svojega šefa, češ da je redko kdaj tia svojem delovnem mestu. Povedal sem tudi, da redno zamuja na delo in da svojim delavcem ne organizira dela. Pripovedoval sem, da ustvarja slabe odnose med delavci, da nekatere »obrajta« druge pa ne, ne glede na uspeh in kvaliteto dela posameznikov. Kot vidite, sem o svojem šefu povedal marsikaj. Med drugim to, da prav on omalovažuje sklepe samoupravnih organov in mnenje družbenih organizacij, da med delom veliko zapušča tovarno in tako dalje. Pred svojim šefom sem moral, jasno, uporabiti drug obraz. Večkrat sem stopil do njega in mu povedal, kaj so o njem govorili na sestankih. Čutil sem svojo dolžnost, da mu povem, kaj o njem meni ta in ta, da sem ga sicer skušal braniti, pa so rekli, da sem ravno tak kot on. Z žalostjo na obrazu sem ugotovil, da sestankovanje močno škoduje poslovanju in medsebojnim odnosom in da bi on le lahko preprečil, da ne bi tako široko razpravljali o posameznikih. Dejal sem mu, da menim, da malokdo tako dobro pozna njega vziroma njegovo delo, da bi lahko kar tja v en dan govoril o njem. Tako vidite, sem v dobri veri, da pomagam razčiščevati odnose, svojemu še. fu vse povedal. Kaj pa vendar mislite, mar tega nisem dolžan? Tako kot delajo zdaj z njim, lahko kdaj tudi z menoj. To mi je bilo neprestano pred očmi. Član organizacije je dolžan delati tako. Tretji obraz sem imel doma, privatno tako rekoč. Ta je bil morda res moj pravi obraz. Preklinjal sem sestanke, šefa, odnose — skratka vse, kar mi je prišlo na misel. Od sestanka do sestanka sem grozil, da ne grem na nobenega več, da bom vrnil knjižico ali pa da jim bom vse povedal, ko se mi bo nabralo dovolj. Takšno, vidite, je moje življenje. Zaradi nesposobnosti in nedelavnosti strokovnih delavcev se je vrstil sestanek za sestankom, zaradi nekorektnih razprav na sestankih so postajali odnosi iz dneva v dan slabši. Jaz pa v tem vrtincu morda najsposobnejši, najbolj delaven in, kar je tudi zelo važno, dosleden ter pošten. Povem naj, da sem iskal vse mogoče rešitve, toda okolje je tako nesposobno, degenerirano, da človek, kot sem jaz, v tem ne more delati. Vidite, poskusil sem, celo s tremi obrazi — pa ni šlo. Sem žrtev dobe in okolja. V tem se je Pankracij zbudil in preplašeno pogledal okoli sebe. Soba je bila mirna, tiha, ura je bila šele tri zjutraj. Otrl si je potno čelo in se prevalil na drugo stran. Toplejši dnevi in sonce vplivajo tudi na nas. Skoraj dva meseca nas je zima (toda mene ne) priklenila v tople enote in pisarne. Po službenih opravkih pa sem le morala še prav tolikokrat v mesto, na staro pošto ali pa v obrat I, kot poleti. Marsikdo, oziroma velika večina, pa ne. Pred dnevi, ko je živo srebro padlo takole na 10, 15 ali celo več pod ničlo, je bilo na postajah na Gašteju kaj malo »naših«. Le tu in tam kdo, ki je moral res na drugi breg reke Save. Zdajle pa, ko je sonček pokukal iz mrzlega neba, pa so ven pokukali tudi naši »stalni potniki«. Kar veselim se, ko bo tamle aprila, maja — in seve, potem skozi vse poletje — na postajah kar po pet in več Savčanov, ki bodo čakali na prevoz. Kaj hočemo, pozimi, v mrazu se še meni ne da po dvakrat, trikrat ven. Zal je moja metla preslabotna, da bi sem ter tja tnalo poprašila, zato mi ostane edino svinčnik, pa še ta ni dovolj ošiljen. Gre namreč za enakopravnost delavcev med obrati. Še dobro, da so obrat II, ki je zdaj »ta glavni«, postavili na Gašteju. Kaj pa, če bi stal tamle pod Joštom, kjer so opekarne. Saj to bi bila neznanska diskriminacija proti stari pošti. Pri tolikih simpozijih v naši ljubi domovini bi enega lahko posvetili (ne) službenim izhodom med delovnim časom. Simpozij o odgovornosti, ki je bil lani na Bledu, je namreč razčistil pojem odgovornosti. Prav bi bilo, če bi se na enem pogovorili še o neodgovornosti. Ustava, statuti, zakoni, pravilniki, določila, vse to je premalo. Lani ste nekajkrat tarnali, da o dogajanjih niste- dovolj obveščeni. Menim, da je treba ta problem zgrabiti s prave plati, zato sem vam danes pripravila razlago kratic naših strokovnih služb. FS = finančna sila KS = Kaj si? EOS = ena ona sama PS = patronažna skupina NS = nezadostna sila SKK = Služba, ki kastrira. SOP = So »opasni« pobje. RT S — Rezerve tam so. SVII = stroji, vlaki, izdatki in... (zmanjkalo črk) Tako, ostalo je še nekaj kratic za drugič. Za danes dovolj. Pa lep pozdrav od vaše Micke Gumice sodelovanje. Osnovna naloga programa je bila združevanje sindikalnih organizacij sindikalnega gibanja, boj za končno likvidacijo fašizma, boj proti vojni in njenim vzrokom in vzpostavljanje trajnega miru v svetu. Najvišji organi so: Svetovni sindikalni kongres, Generalni svet, Izvršni odbor in predsedstvo. Zveza sindikatov Jugoslavije je bila med prvimi sindikalnimi organizacijami, ki so stopile v Svetovno sindikalno federacijo. 1950. leta je Zveza sindikatov Jugoslavije prekinila odnose s svetovno sindikalno federacijo zaradi njenega stališča do nas in do bistvenih vprašanj mednarodnega sindikalnega gibanja.