Savinjski vestnik
glasilo socialistične zteze delovnih ljudi mesta celja. okrajet c e lj a-o k o l i o e in šoštanja
Celje, sobota. 5. sept. 1953
LETO VI. — STEV. 35 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. OdgOTorni nrednik
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1.
Poit. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-23в
pri NB FLRJ v Celju. Tiek Celjske tiskarne.
C^rtletna uaroĆBina 100. polletna 200. cel«-
letna MO din. Izhaja vsako soboto. Poâtaiu
plačana v gotovini.
M NOZiCNA UDELE2BA
NA PRIMORSKEM PRAZNIKU v
OKROGLICI BO NAS ODGOVOR
ITALIJANSKEMU FAŠISTIČNE-
MU IZZIVANJU 4
Vsak volivec mora biti seznanjen z
osnutkom novega volilnega zakona
stojimo pred trojnimi volitvami in
to v zvezno in republiško skupščino ter
y okrajni oziroma mestni zbor proiz-
vajalcev. Znano je, da imata zvezna in
republiška skupščina po dva doma —
zvezni zbor in zbor proizvajalcev ter
republiški zbor in zbor proizvajalcev.
V vsak zbor so voljeni drugi poslanci.
Iz tega sledi, da bomo v letošnji jeseni
volali na podlagi splošne, enake in ne-
posredne volilne pravice poslance za
zvezni in republiški zbor. Proizvajalci
pa povrh omenjenih poslancev še čla-
ne okrajnih oziroma mestnih zborov
proizvajalcev in preko njih poslance
za republiški in zvezni zbor proizva-
jalcev.
Pozitivnih zakonitih predpisov o vo-
litvah poslancev še nimamo. Objavlje-
ni so le osnutki zakonov, katere bodo
skupščine v prihodnjih tednih sprejele
z večjimi ali manjšimi spremembamlL
Osnutek zakona o pravicah in dolžno-
stih, o volitvah Ln o odpoklicu zveznih
ljudskih poslancev govori v prvem po-
glavju o pravicah in dolžnostih zvez-
nega ljudskega poslanca. Ker so ljudski
poslanci politični predstavniki delov-
ega ljudstva celotne države in isto-
časno predstavniki delovnega ljudstva
oziroma proizvajalcev okraja odnosno
mesta, v katerem so bui izvoljeni, ima-
jo tudi določene pravice in dolžnosti.
Ločiti je pravice in dolžnosti v sami
ljudski skupščini na eni strani ter pra-
vice in dolžnosti v okrajnem odnosno
mestnem ljudskem odboru in v sami
lokalni skupnosti. Delo ljudskega po-
slanca je vsebovano v čim aktivnejšem
sodelovanju v sami skupščini, v stav-
ljanju predlogov, vprašanj itd., kar vse
urejujejo odgovarjajoči poslovniki. No-
ra in odgovorna je dolžnost, ki jo do-
biva po osnutku poslanec v okrajnem
ljudskem odboru in v lokalni skupnosti.
Po osnutku zakona postane zvezni po-
slanec član okrajnega ljudskega odbo-
ra in kot tak je dolžan dajati račun o
svojem delu, prenašati predloge, stav-
ljati vprašanja in zahtevati pojasnila
v skupščini na zahtevo ljudskega od-
bora, celo proti svojemu prepričanju.
Kot politični predstavnik mora zasle-
dovati, tolmačiti in sprova jati v okraju
politiko zvezne države Ln se zanimati
tudi za vsa vprašanja gospodarstva,
kulture in socialnega razvoja okraja.
V tej zvezi ima tudi gotove pravice, kot
vpogled v delo podjetij in ustanov. Kot
odraz politične odgovornosti je tudi
dolžnost sprejemati volivce v odreje-
nem prostoru ob določenih dneh v
okraju samem.
Število poslancev, ki jih bomo volili
r zvezni zbor bo odredal Zvezni izvršni
svet in to po načelu, da pride na vsa-
kih 60.000 prebivalcev po en poslanec.
Enako bo tudi Zvezni izvršni svet od-
redu volilne okraje, t. j. teritorij, v
katerem se bo volil po en pyoslanec.
Pri tem je možno, da se volivni okraj
ne ujema z upravno-teritorialno raz-
delitvijo republike na okraje. Ko bodo
določeni volilni okraji, je možnost da-
na, da začnemo s postavljanjem kandi-
datov. Pri kandidiranju ima osnutek
bistveno novost, da kandidatov se po-
stavljajo množične organizacije, tem-
več zbori volivcev, ki bodo načeloma
po istih enotah,  kakor za volitve v
Trajne ljudske odbore. Za kandidata,
katerega je predlagala četrtna zborov
volivcev volilnega okraja, se vloži kan-
didatna lista. Razen postavljanja kan-
didatov na zborih volivcev, je možno,
da postavi kandidata skupina držav-
ljanov. V tem primeru mora kandida-
turo podpisati 200 volivcev, vsaj Iz
polovice občin, ki tvorijo volumi okraj.
Za volitve ljudskih poslancev v re-
publiški zbor razdeli republiški Izvršni
svet republiko na volilne enote, ko je
že določil število poslancev, po ključu,
da pride na vsakih 12.000 prebivalcev
po en poslanec. Postavljanje kandida-
tov je tudi na zborih volivcev in po
skupini državljanov. Razlika je v tem,
da republiški poslanec mora biti pred-
lagan vsaj od tretjine zbora volivcev.
Kandidatna lista skupine državljanov
pa mora biti podpisana vsaj od 100 vo-
livcev.
Poslance v zbore proizvajalcev volijo
naši proizvajalci Med proizvajalce šte-
jemo: delavce in uslužbence, zaposlene
v industriji, rudarstvu, gozdarstvu,
gradbeništvu, prevozništvu, poštni, te-
legrafski in telefonski službi, trgovini,
gostinstvu, prti 'komunalnih delih, v
državnih, zadružnih in zasebnih obrt-
nih obratih. Ti našteti proizvajalci tvo-
rtjo tako imenovano industrijsko sku-
Pino. Nadalje spadajo med proizvajalce
^etijske skupine: kmetje, ki so člani
^etijskih zadrug in njihovi družinski
člani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom,
delavci in uslužbenci kmetijskih po-
sestev ter kmetijski delavci in usluž-
benci kmetijskih zadrug.
Stevüo poslancev za Zvezni zbor pro-
izvajalcev določi Zvezni izvršni svet po
ključu, da pride na 70.000 proizvajal-
nega prebivalstva po en poslanec. Od
skupnega števila zveznih poslancev voli
vsaka proizvajalna skupina toliko po-
slancev, kot ustreza razmerju, s kate-
rim je udeležena pri skupnem družbe-
nem produktu. Zvezni niti republiški
poslanci v zbor proizvajalcev niso vo-
ljeni neiX)sredno od proizvajalcev, tem-
več so voljeni od članov okrajnih zbo-
rov proizvajalcev ločeno po proizvod-
nih skupinah. Samo kandidiranje pa je
neposredno in to na zborovanjih pro-
izvajalcev ,ki bodo po gospodarskih or-
ganizacijah ustrezne proizvajalske sku-
pine. Možna je tudi kandidatura po
skupini proizvajalcev. Samo volilno te-
lo, t. j. člani odgovarjajoče skupine
okrajnega zbora proizvajalcev so vo-
ljeni neposredno od proizvajalcev.
To so osnovna načela osnutkov za-
konov, ki se predvidoma ne bodo
menjala in ki bodo odločilna pri pred-
stoječih volitvah.
Sestanek širšega aktiva
Mestnega odbora SZDL v Celju
Pretekli četrtek je bil v Klubu ljud-
skih poslancev sestanek širšega aktiva
MO SZDL za Celje-mesto, katerega so
se udeležili številni aktivisti SZDL me-
sta Celja.
Dnevni red je obsegal razpravo o
bližnjih volitvah v zvezno in republi-
ško sikxipscino, v zvezni in republiški
ter mestni zbor proizvajalcev, dalje
razpravo o organizaciji udeležbe na ve-
likem zborovanju v Okroglici, vpraša-
nje članarine in razno.
V prvi točki je tov. Olga Vrabičeva,
ki je sestanek tudi vodila obrazložila
nekatere bistvene momente glede voli-
tev in nakazala najvažnejše naloge So-
cialistične zveze v tem pogledu. Po po-
znejši razpravi sodeč, na terenu še ni-
so na sestankih SZDL kaj prida raz-
pravljali, kar terja od osnovnih organi-
zacij, da bodo v bodoče morale temu
vprašanju posvetiti prvenstveno nalo-
go. Ker v tej števuki prinašamo poseb-
ne članke e>o vprašanju volitev, bomo
v tem poročilu ta del razprave izpustili.
Naglasiti pa je treba, da so na tem se-
stanku sklenili v teku naslednjega ted-
na sklicati po vseh terenih množične
sestanke, na katerih bi bilo razspravlja-
nje o osnuücu novega volivnega zakona
na prvem mestu. Mestni odbor SZDL
bo na te sestanke poslal razgledane to-
variše, ki bodo volivcem znali obraz-
ložiti osnovne temelje novega zakona,
ki bodo znali povedati kakšne bodo
pravice in dolžnosti ljudskih poslancev
in kako bodo te volitve tehnično pote-
kale.
V drugi točki dnevnega reda je tov.
Olga Vrabičeva dejala, da je SZDL pu-
stila to veliko akcijo, v kateri naj naši
ljudje dajo dostojni odgovor italijan-
skim iredentistom, potekati brez ak-
tivne udeležbe. Socialistična zveza je
organizacijo obiska te proslave prepu-
stila sindikalnim organizacijam. Edino
te imajo zasluge, da so doslej zbrali v
Celju nad 2000 ljudi. Organizacije SZDL
bodo morale v tem kratkem času, ki
nas še meji do velikega zborovanja na
Okroglici poskrbeti, da bodo na zboro-
vanje odšli prav vsi, ki se za tovrstno
politično akcijo zanimajo, pa zaradi
raznih tehničnih zaprek niso prijavlje-
ni. Prav tako je naloga SZDL, da spro-
vede široko agitacijo, ker v Celju je še
mnogo ljudi, ki so le na pol aii pa nič
seznanjeni s to politično manifestacijo.
Nadaljnji porast števila udeležencev
je odvisen od dela SZDL in bo tudi od-
raz njene dejavnosti.
V tretji točki je bilo rečeno, da je v
Celju mnogo organizacij, ki letos niso
plačale članarine, mnogo jih je, ki dol-
gujejo članarino za nekaj mesecev, a
le nekaj je takih, ki so v tem piogledu
na tekočem. Navzoči so zvedeli tudi to,
da je MO SZDL v finančnih težavah
in 3o sklenili obrazloženi članstvu te
nevšečnosti. Sklenili so, da bodo člana-
rino odvajali mesečno, kar bo tudi v
organizacijskem in političnem pogledu
bolje, ker bo îX)vezanost med članstvom
in aktivisti večja, dalje so sklenili, da
bodo MO SZDL odvajali poleg 80% od
redne članarine tudi 80% prostovoljnih
prispevkov, to se pravi. 80% denarja,
ki ga člani prispevajo iznad zneska me-
sečne čalnarine. Dohodki od prireditev
in izredni dohodki ne pridejo v poštev.
Na sestanku so obsodili nečuječnost,
ki se odraža ix>vsod, tako da so nam v
Celju razni nemčurji že zrasli čez gla-
vo. Obravnavali so obisk kulturbundov-
ca Kodelle in zahtevali, da se tov. Ana
Rusova, ki ga je zagovarjala, izključi
iz Socialistične zveze.
Na koncu je tov. Olga Vrabičeva po-
zvala vse navzoče naj pomagajo MO
SZDL pri zbiranju podatkov vseh akti-
vistov iz NOB.
Razgibana konferenca komunistov v
Konjicah je plod pravilnega obravnavanja
pisma CK ZKJ
Med vsemi partijskimi konferencami,
ki so bile v zadnjem letu v Slov. Ko-
njicah, bi skoraj lahko trdili, da je bila
zadnja pred nekaj dnevi najbolj razgi-
bana z ozi rom na široko razpravo in
odkrivanjem raznih problemov in na-
pak pri političnem delu. 2e pismo CK
ZKJ, ki so ga v vseh organizacijah na
področju konjiške občine več ali manj
predelali, je v veliki meri poživelo de-
lo komunistov, a istočasno pokazalo na
nekatere slabosti organizacij kot celote
in posameznih komunistov. Namen kon-
ference je bil, da se komunisti o vseh
teh vprašanjih pogovore in napravijo
jasen načrt za bodoče delo.
Posebno značilna je bila ugotovitev,
da se komunisti premalo poglabljajo
v našo današnjo stvarnost in gospo-
darski razvoj, ne spremljajo dnevnih
dogodkov in zato večkrat nasedajo raz-
ličnim nergačem, ki v vsakem ukrepu
oblasti vidijo same slabe lasrtnosti. Ta-
ko je bilo pri izdaji uredbe o obdavčit-
vi plačnega fonda. Namesto, da bi ta-
kim nergačem povedali tisto, кат jim
gre in za kar imamo danes nešteto pro-
tidokazov, pa jih puste pri miru, da ne
bo zamere. Tak pojav je posebno zna-
čilen za komuniste v podjetjih, čemur
se pridružuje še strokovnjakarstvo, t. j.
da se nekateri komimisti zanimajo sa-
mo za svoje strokovno, ne pa istočasno
tudi za politično delo. Prikriti sovraž-
niki to kaj hitro izkoristijo in napelje-
jo vodo na svoj mlin.
Zelo važno je v Slov. Konjicah tudi
vprašanje mladine in njene vzgoje, o
čemer so govorili številni diskutantu
Samo v mestu in bližnji okolici je okoli
140 mladincev, od katerih jih je sicer!
lepo število vključenih v razna strokov-1
na društva, toda le malo jih dela v mia-j
dinski organizaciji. Tudi sam občinski!
komite, v katerem je več komunistov,'
svojih nalog ni v dovoljni meri izvr-j
seval. Funkcionarji se izgovarjajo s tem,]
da so z delom preobloženi in mečejo S
odgovornost na druge, dejstvo pa je, da:
so komunisti le premalo storui za svoj i
mladi naraščaj. Zato je bU tudi eden'
izmed sklepov konference, da se mo-j
rajo za delo mladine zanimati in pri'
tem pomagati prav vsi člani ZK in ne j
prepuščati vse delo samo mladinskemu,
vodstvu, ki dostikrat kljub dobri volji!
nima potrebne izkušenosti ter zato ix>-j
trebuje nasvetov. Podobno kot v Ko-,
njicah je z mladino tudi v okoliških va-;
seh (Spitalič, Stranice), čeravno so tam-j
kajšnji aktivi bili svoječasno med naj-j
boljšimi v okraju. i
V precejšnji meri so konjiški komu-.'
nisti obravnavali tudi odnose do reli-:
gije in verskih predsodkov posameznih-
članov. Čeravno je zaradi tega bilo v,
zadnjem letu nekaj komunistov izklju-|
čenih in kaznovanih, so še vedno tu i
in tam primeri, da komunist da svojega j
otroka h krstu ali birmi, kar je vse-j
kakor slabo spričevalo njegove p>olitič-j
ne zrelosti Ker osnovne organizacije;
te?a niso mogle povsod same rešiti, je!
moral poseči vsem tudi občinski komi-j
te. — Z ozirom na bližnje volitve so naj
konferenci precej govorili tudi o po-j
litičnih pripravah, o delu v SZDL in v,
sindikatih. Umesten je bil tudi predlogi
tov. Marguča, naj bi se uvedli disku-]
sijski večeri, na katerih naj bi se ob-^
ravnavala razna tekoča politična in go-,
spodarska vprašanja L. V.,
Celjani fo na protestnem
zborovanju obsodili itali-
janske provokacije na meli
v četrtek se je pred sedmo uro zve-
čer zbralo v Celju pred železniško po-
stajo nad 6 tisoč meščanov, članov de-
lovnih kolektivov, množičnih organi-
zacij in pripadnikov JLA, k protestne-
mu zborovanju zoper iredentistično,
vojnohujskaško razgrajanje italijanskih
fašistov na naši zahodni meji.
Navzočim je spregovorila tov. Olga
Vrabičeva, sekretar MK ZKS. Njen go-
vor so demonstrantje neprestano pre-
kinjali z vzkliki maršalu Titu in Pri-
morskemu ljudstvu.
Na koncu so poslali Zveznemu izvrš-
nemu svetu FLRJ naslednjo resolucijo:
Prebivalci mesta Celja, zbrani na
protestnem zborovanju ogorčeno obso-
jamo izpade italijanskih fašistov.
Zadnji dogodki na naši meji nam da-
jejo določno slutiti, da ne gre v tej
italijanski gonji le za vojaške demon-
stracije proti Jugoslaviji v zvezi z ne-
rešenim sporom med Jugoslavijo in Ita-
lijo glede Trsta, temveč se zato gonjo
skriva imperialistična politika, ki sku-
ša spor okoli Tržaškega vprašanja iz-
koristiti kot zunanji povod za opravi-
čilo svoje imperialistične kampanje
proti vsem balkanskim državam.
Vse pa kaže, da so Italijanski kakor
tudi ostali imperialisti pozabili, da je
bilo slovensko ljudstvo ob pomoči osta-
lih narodov Jugoslavije sposobno izbo-
jevati svobodo in osvoboditi sleherno
ped slovenske zemlje z orožjem, ki ga
je golih rok iztrgalo italijansko-nemškim
okupatorjem. Pozabili so pa prav go-
tovo tudi na to, da je bila stara kra-
ljeva vojska orožje v rokah protiljud-
ske gospode, da pa je naša ljudska ar-
mada orožje v rokah delovnih ljudi za
očuvanje neodvisnosti naše domovine in
socialistične graditve.
Mi se zaradi italijanskega poplaha ne
razburjamo, še manj se pa bojimo nji-
hovega rožljanja z orožjem, ker so nam
kot vojaki prav dobro poznani iz pre-
tekle vojne, v kateri so nazali svojo
hrabrost le pri požiganju slovenskih do-
mov ter pobijanju in preganjanju ne-
zavarovanega prebivalstva. Kakor smo
znali izbojevati veličastno zmago ta-
krat, tako jo bomo znali tembolj sedaj,
če bo italijanski imperializem v svoji
slepoti skušal prekoračiti okvire znos-
nih mednarodnih odnosov. Pomnijo naj
in vedo, da so ne samo oni, temveč tu-
di vsi drugi, ki so grabežljivo segali
po naši domovini naleteli pri naših lju-
deh na enoten in močan odpor.
Ogorčeni smo še celo zaradi tega, ker
vemo, da se pod plaščem te protiljud-
ske gonje skñva tudi Vatikanska klero-
fašistična reakcija, ki je že vseskozi od
obstoja naše nove socialistične domovi-
ne eden glavnih elementov pri razpi-
hovanju sovražnosti s strani Italije na-
pram Jugoslaviji.
V celoti se strinjamo z delom našega
vodstva ter mu dajemo na tem našem
zborovanju v pogledu stališča, ki ga je
zavzelo napram dogodkom na jugoslo-
vansko-italijanski meji popolno oporo,
z željo, da s tem svojim dosedanjim de-
lom nadaljuje. Želimo pa tudi, da naše
vodstvo odločno postavi pred zahodne
zaveznike enodušno zahtevo našega
ljudstva, da se enkrat za vselej pre-
neha barantati z našimi življenjskimi
interesi s tem, da se ozemlje, kjer pre-
biva jugoslovanski narodni živelj pri-
ključi z Jugoslaviji.
Tujega nočemo — svojega ne damo!
Naj živi močna in enotna socialistič-
na Jugoslavija!
*
Zborovalci so z zastavami in godbo
na čelu krenili po celjskih ulicah, za-
gotavljajoč našemu državnemu vodstvu
in maršalu Titu, da bodo vselej pri-
pravljeni ščititi interese naših bratov
v zamejstvu. S trdnim sklepom; odgo-
voriti italijanskim fašistom na njihove
provokacije na dostojen način, so de-
lovni ljudje mesta Celja zaključili zbo-
rovanje z vzkliki: Nasvidenje na
Okroglici!
OZZ Sosiatif polaga račun o svojem delu
Smartnem ob Paki polletni zbor OZZ
okraja Šoštanj. Udeležba delegatov je
bila zadovoljiva. Kot gosta sta bila na-
vzoča tov. Novinšek Jože, glavni taj-
nik Zadružne zveze in predsednik okra-
ja tov. Ulrih Tone.
Poročilo o zadružni dejavnosti za pr-
vo polovico leta je podal predsednik
tov. Jeraj Franc, poročilo o finančnem
stanju pa tovarišica Gregorič.
Upravni odbor zveze je imel, odkar
je bU izvoljen, vsega 5 sej. Vsi odbor-
niki so disciplinirano posečali seje.
Delo posameznih odsekov bi bilo la-
hko boljše. Pohvala gre le hmeljarske-
mu, živinorejskemu in delno gozdarske-
mu odseku. V revizijski službi je büo
storjenega premalo, to pa zato, ker so
morali zadružni revizorji delati v iz-
venzadružnem sektorju, in to po nalogu
raznih nezadružnih organov.
Trgovskemu podjetju so razširili
predmet poslovanja za lesno panogo,
likvidirano je bilo Lesno-proiz vodno
podjetje in Avtoprevozništvo, ustano-
vili pa so p>odjetje »Žagarski obrati«.
Gozdarstvo
V gozdovih je bilo posajenih 19.000
gozdnih sadik, očiščenih pa 369 ha go-
zdov, zgrajenih 24 km gozdnih cest. Za-
čela so se taksatorska dela v občini Ve-
lenje. Za gozdove bi se lahko naredilo
več, posebno še, ker še vsi skladi za
obnovo gozdov niti za lansko leto niso
izčrpani.
Živinoreja
V rodovnik je bUo sprejetih 600 krav
in telic, ki so vse pod mlečno kontrolo.
Nastavljeni so štirje mlečni kontrolorji,
toda v najkrajšem času bosta potrebna
še dva. Nadalje je bilo sprejetih v ro-
dovnik 480 ovc, pri katerih se vrši se-
lekcija s pomočjo OZZ in Znanstvenega
zavoda Slovenije.
Pregledanih je bilo 120 glav živine in
ugotovljeno 2.5—3% tuberkuloznih ži-
vali, ki jih bodo iz hlevov odstranili.
Pojavila se je izredna epidemija spol-
nih okužb, posebno v Šaleški in Za-
drečki dolini. Biki so skoraj v celoti
okuženi.
Preko OZZ je büo nabavljenih 10
bikcev, 2 kravi in 4 telice rjave pasme.
Ker so potrebe po tej živini velike, se
bodo izvršili večji nakupi v jeseni na
Dolenjskem in Primorju.
V preteklem letu je bilo očiščenih
150 ha zanemarjenih pašnikov. Named-
zadružnem pašnem obratu Bele vode je
bilo letos na paši nad 100 glav goveda
in 150 ovc.
Kmetijstvo
Potrebno bo posvetiti več požnje se-
menski službi, ker je prav v dobrem
semenu poleg drugih okolnostih pogoj
za večje hektarske donose.
Umetna gnojila se uporabljajo v ved-
no večji meri. Zadružno trgovsko pod-
jetje ga je prodalo 461.000 kg, zadruge
same pa nad 300.000 kg.
Letos se je zatiralo s škropljenjem
le kaparja in koloradskega hrošča. —
Uspehi so bili pri zatiranju hrošča vid-
ni, saj skoro ni bilo nobenih novih ža-
rišč. — Več pažnje bo treba posvetiti
tudi našemu travništvu, posebno me-
lioracijskim delom.
¡Za mehanizacijo kmetijstva so za-
druge samo preko OZZ letos nabavile
218 velikih in srednjih strojev v vred-
nosti 36,4111.300 din.
\Trgovsko podjetje je prav tako do-
bavilo zadrugam 11.848 kg raznih za-
ščitnih sredstev v vrednosti 821.760 din.
Tudi semenskih žit je bilo nabavljenih
14.192 kg. Gradbenega materiala za in-
vesticije v kmetijstvu se je razpečalo
za 1,307.000 din.
Sadjarstvo
Preko OZZ je bilo nabavljenih 7.503
sadnih drevesc, ki so jih posadili v
Tumu, Lokovici, Lomu, Dubovi j ah in
drugod.
Hmeljarstvo
Glede letine bi bUo omeniti, da bo
po količini večja od lanske, po kako-
vosti pa nekoliko slabša. Vzrok je v
slabem vremenu preko leta in le v
manjši meri nerazumevanje ali malo-
marnosti posameznikov. Težava je bila
letos posebno v tem, da posamezna
škropiva proti ušem niso sploh bila ali
vsaj ne zadosti preizkušena, kar je
imelo v mnogih primerih za posledico,
da škropljenje sploh ni učinkovalo,
drugič pa sE>et, da se je s škropljenjem
osmodilo rastline. V bodoče bodo mo-
rali merodajni forumi preskrbeti, da se
bodo razna zaščitna sredstva, preden
se bodo dala v promet, temeljito pre-
izkusila. Prav tako pa bi bilo potrebno,
da dobavitelji teh zaščitnih sredstev
dajo točna navodila o uporabi razpeče-
valcem. Ob času obiranja je hmeljarski
odbor organiziral kontrolo nad obira-
njem hmelja s ciljem, da se doseže in
zagotovi pravilno obiranje in s tem tu-
di dobra kvaliteta. Uspeh te kontrole
je bil prav dober.
Glede prosvetljevanja kmečkih mno-
žic, zlasti mladine, bo važno, da se bo
v teku te zime organiziralo več preda-
vanj in tečajev kot doslej. Ti tečaji naj
bodo pestri in zanimivi. Zadruge naj
tečaje financirajo iz svojih kulturno-
prosvetnih skladov.
(Nadaljevanje na 2. stranL)
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 5. septembra 1953
Stev. U\
Рogled po   svetu
Francoski »Streikrausch« je mimo; za
zdaj brez posebnih posledic, razen pre-
cejšnjega mačka, ki ga bo moral pre-
boleti Lanielov kabinet. Njegov notra-
nji minister je namreč s svojo policijo
v zadnjih dneh surovo posredoval pri
spominski komemoraciji poštarjev za
deveto obletnico, odkar je morala Hit-
lerjevska vojska poražena zapustiti Eli-
zejske poljane v Parizu. In tako je
»glavno mesto sveta« izgubilo videz
vojnega stanja, mobilna garda, vojaški
kamioni in radijske postaje so odšle na
svoja bazna mesta; kaj pa bo z Lani-
elovimi reformami za uravnovešenje
francoskega proračuna, se pa še ne ve.
Vlada je obljubila, da se bo s sindi-
kati pogovorila o pokojninah, da bo
sklicala komisijo za kolektivne pogod-
be, da bo vzela v roke problem niz-
kih mezd in brezposelnosti, obljubila
pa je tudi, da ne bo ukrepala ničesar
zoper udeležence štrajka. Kaj pa naj
končno ukrene? Ali že ni dovolj ukre-
nila, ko je hotela v letu 1954 prihraniti
220 milijard frankov prav pri žepu ma-
lega francoskega človeka? Italijanski
ministrski predsednik je na glasu iz-
redno ljubeznivega človeka, tako da
imenujejo njegov kabinet »kabinet na-
smeha«. Nasmihal se je Pella vsem
strankam, toda dolgo ni vzdržal, da ne
bi bil pokazal svoje prave barve. Neo-
fašisti in monarhisti so z njim zado-
voljni. Pravijo, da je Pella prodrl za
to, ker se je oprl na vatikansko zuna-
njepolitično stališče, ki je v bistvu
amerikansko: vojaška in gospodarska
enotnost Evrope, ki jo v Evropi pred-
stavljajo eksponenti Schuman v Fran-
ciji, Adenauer v Nemčiji in De Gasperi
v Italiji. Piccioni je bil odžagan samo
zaradi tega, ker se tej politiki ni pod-
redil in šel na roke Churchillovi akciji
za pogovor s SZ. Kaže torej, da se je
vladna kriza v Italiji reševala v zna-
menju spopada dveh zunanjepolitičnih
nazorov v zahodnem svetu, ki ga spret-
no izrablja tudi Kremi. Zmaga Pelle in
poraz Picionnija sta torej važna tudi
zaradi bodočih volitev v Nemčiji. Pella
tudi ni prav nič spremenil politike do
Trsta. Tudi on skuša Trst izrabiti za
utrditev svoje vlade, izrabljajoč nejasno
taktiziranje zahodnih sil s Trstom, ki
enako kakor italijanski imperializem
kali odnose med Apeninsko republiko
in našo državo. Ponavljajo se grožnje,
ki jih poznamo že od De Gasperija, po-
ročajo o razgovorih Pelle z ministrom
za vojsko in šefom generalnega štaba,
ki da so bili posvečeni Trstu. Ker se
širokoustijo z »atlantskimi« divizijami,
je naša vlada sklenila, da ne bo več
zaupala lepim besedam in da bo glede
Trsta vodila močno politiko: Trst pri-
pada Jugoslaviji! Pika. Cas je že, da
avtorice »tripartitne izjave« nehajo z
dvoumno politiko. Lahko bi vprašali s
Catilino: »Kako dolgo še?«
V ospredju evropske politike je go-
tovo tudi Nemčija, posebej Zapadna
Nemčija, država z najbolj aktivno dr-
žavno bilanco, z najbolj trdno valuto
na svetu, država premaganega in oku-
piranega nemškega naroda. Pripravlja
se na volitve v vrvežu cele vrste
strank, ki so nastale na terenu nekda-
nje »ene države, enega naroda in enega
führerja.« No, nas, ki še nismo niti
malo pozabili, kaj je počel »furor teuto-
nicus«, nemška besnost po naših kra-
jih, najbolj zanima moč in razvoj skraj-
nih desničarskih strank, ki stalno spre-
minjajo ime in taktiko, da se skrivajo
pred kontrolo okupacijskih policistov,
ki od časa do časa le pokažejo, da jim
krvavi gobec fašizma ni po volji. Eno
drži: vsa denacifikacija, vsa sodišča za
vojne zločine niso iztrebila najbolj zle-
ga duha, kar ga je Evropa v zadnjih
200 letih rodila. Svobodoljubna Evro-
pa s skrbjo pričakuje, kako se bo pri
volitvah pokazalo ravnovesje politič-
nih sil v Nemčiji.
In končno še nekaj drobiža: Dulles
predlaga novo Ustanovno listino OZN
ali z drugo besedo spremembo medna-
rodne ustave, ki naj bi bila seveda ta-
ka, da bi šla na roko njegovim za-
mislim, ki so že davno pokopale miro-
ljubni duh Rooseweltov.
Položaj v Iranu in Maroku ni popol-
noma jasen; še se kadi iznad razvalin,
ki so pokopale stare režime, iz prahu
in dima pa štrle razgovori Angležev in
Amerikancev z Zahedijem, razgovori,
ki napovedujejo izboljšanje stikov in
verjetno gospodarsko pomoč. V Maro-
ku pa vlada »pokopališki« mir, ki ga
čuvajo ječe in policijske patrole. Ven-
dar železna zavesa, ki jo Guillaume po-
stavlja okoli Maroka, ne bo dovolj moč-
na, da bi vzdržala sikanje plamenov
arabskega gibanja, prebujanja cele vr-
ste kolonialnih in polkolonialnih na-
rodov, ki se zbirajo okoli »kaabe« v
Meki. Neonska luč, ki jo je v Meki in-
štaliral angleški inženir, napoveduje
tako muziko prihodnosti, ki ji dirigenti
francoske rezidence ne bodo več kos.
Tudi iniciativa francoske vojske v In-
dokini, ki jo samovšečno napovedujejo
za jesensko ofenzivo, na stvari ne bo
mnogo spremenila. — Na naših mejah
so se spozabili Grki v svojem starem
šovinizmu proti slovanski makedonski
manjšini, vsekakor ukrep, ki ne more
biti v korist mednarodnega sodelovanja.
Ce pridenemo še nedavno ponovno iz-
javo Sing Man Rija, da se bo Južna
Koreja borila z orožjem za zedinjenje
Koreje, če je konferenca ne bi dosegla,
potem smo povedali vse, kar se je po-
membnega zgodilo v zadnjem tednu
zadnjega poletnega meseca.
Občni zbor Rdečega križa i
v !
za okraj Šoštanj       i
Preteklo nedeljo je bil v Smartnem
ob Paki redni letni občni zbor Rdečega
križa za okraj Šoštanj.
Od 64 delegatov se je zbora udele-
žilo 41. Čudimo se občinskemu odboru
Rdečega križa Velenje, ki ima 12 izvo-
ljenih delegatov, a ni imel niti eden
od teh toliko časa, da bi se občnega
zbora udeležil. Kaj delajo Velenjčani?
Ali tako podcenjujejo to človekoljubno
organizacijo, ki nam je nujno potrebna
v mirnem, še bolj pa v vojnem času?
Velenje pa je središče industrije, je
kraj, ki ima okoli 9000 prebivalcev. Pa
se pokaže tu tako nezanimanje za to
potrebno delo! Tudi Rečica ni poslala
nobenega delegata. No, temu se ne ču-
dimo, saj je v tem kraju agilen res le
»Partizan« in Kmetijska zadruga, ki
dosega zadnje čase prav lepe uspehe.
Poročilo o delu okrajnega odbora je
podal tov. doktor Medic iz Šoštanja, ki
je zastopal opravičeno zadržanega pred-
sednika.
V Tednu Rdečega križa je bilo raz-
prodanih blokov v vrednosti nad 70.000
dinarjev. Tečajev za žensko mladino se
je udeležilo 460 deklet. Na teh tečajih
je predavalo 16 predavateljev, ki so do-
segli prav lepe uspehe. Saj so se le-ti
pokazali povsod z dobrim uspehom z
izjemo Velenja, kjer se tečaj ni dokon-
čal.
Dosedaj se je v okraju prijavilo 40
dajalcev krvi, ki pa so vsi pripadniki
Ljudske milice. Kaj pa ostali ljudje?
Nekateri odbori tudi ne pošiljajo redno
mesečnih poročil in tako ovirajo uspeš-
no delo okrajnega odbra.
Iz blagajniškega pročila je razvidno,
da je bilo dohodkov 735.900 din, izdat-
kov pa 571.738 din.
Ko so podajali posamezni delegati
društev svoja poročila, smo lahko ugo-
tovili, da dela najboljše Odbor Rdečega
križa v Ljubnem, ki si je nabavil z iz-
kupičkom darovanega lesa rešilni avto,
ki je stalno v obratu, saj je že v prvi
polovici leta napravil nad 300 voženj in
je imel od tega že nad pol milijona do-
hodkov. V načrtu pa imajo tudi grad-
njo Zdravstvenega doma. Ustanovili so
postajo Prve pomoči, v kratkem pa bo-
do dobili tudi zobno ambulanto, na ka-
tero ljudje že komaj čakajo. Ponekod
pa vlada v tem pogledu pravo mrtvilo.
Pri diskusiji so iznašali posamezni
delegati precej ostro kritiko. Najbolj so
kritizirali delo tehničnega tajnika, ki
baje ni bil kos svoji nalogi. Jasno pa
je, da le-ta ni mogel pokazati tistega,
kar bi lahko, kajti s 6000 din mesečne
plače je težko preživeti sebe, ženo in
dva otroka. To razumemo, ne razume-
mo pa besed, ki jih je uporabil pri svo-
jem zagovoru ... Delo predsednika je
bilo pohvaljeno, četudi je bil le ta ko-
optiran, ko je odstopil izvoljeni pred-
sednik in nekateri odborniki pred ča-
som, odnosno že takoj po izvolitvi na
lanskem občnem zboru. V polni meri
je storil svojo dolžnost.
Zanimivo pa je, da je v Šoštanju ta-
ko težko najti ljudi, ki bi prevzeli pro-
stovoljno in brezplačno delo pri orga-
nizaciji, ki je nujno potrebna naši ljud-
ski skupnosti...
Ob koncu so sprejeli sklepe, da bodo
od dosedanjih 2500 članov dvignili sta-
lež članstva na 5000. Nadalje, da bodo
pridobili čim več ljudi za brezplačno
dajanje krvi in da bodo utrdili po-
staje Prve pomoči povsod tam, kjer so
ustanovljene, tam pa, kjer jih še ni,
jih bodo ustanovili.
Nehaj o Tmvarni barv in lesnih izdeihov
Ljubija - Letus
Pred nedavnim je bil objavljen v na-
šem listu članek o pomanjkljivostih na
obratu v Letilšu in o nepravilnih od-
nosih uprave do tega obrata. Verjetno
bo nekdo od uprave podjetja iz Ljubije
odgovoril na ta članek in javnosti po-
jasnil vzroke odnosno opravičil tako
stanje.
Brez ozira na odgovor podjetja pa je
potrebno ponovno poudariti, da so res-
nične navedbe glede higiensko tehnič-
nih prilik, skratka delovnih pogojev,
ki so precej kritični in da v tej smeri
od osvoboditve do danes niso storili
skoraj ničesar. Potrebni bodo 'torej
ostrejši ukrepi, če ne bo potrebnega ra-
zumevanja, da se bodo delovni pogoji
za zaposlene delavce v najkrajšem ča-
su izboljšali. Morda so v podjetju tudi
druge pomanjkljivosti, vendar pa je
gotovo, da imajo nekje svoj izvor, svoj
pravi vzrok, ki pa ga bo pred vsem
drugim potrebno odpraviti.
Med delovnim kolektivom v Letusu
in v Ljubiji ni pravega soglasja in ra-
ziunevanja (morda res, da samo med
posamezniki) in s celotno problemati-
ko podjetja niso spoznani vsi delavci.
Ce je v življenju nekega podjetja ne-
kaj nepravilnega in škodljivega, po-
tem je prav gotovo najbolj škodljiva
neenotnost, odnosno trganje interesov
celotnega kolektiva na dva ali celo več
delov. Predzadnji skupni sestanek obeh
kolektivov, ki se je vršil v Letušu in
ki i e imel namen razširiti nekatera ne-
soglasja, je potekal v medsebojnem
prerekanju brez prave vsebine, se je za-
ključil brez rezultatov in brez sleher-
nega pozitivnega sklepa. Ta sestanek
je ponovno pokazal in dokazal, da oba
obrata, ki tvorita enotno podjetje ne
bosta mogla, v lastnem interesu, več po
tej zaviti in pretrgani poti naprej. Tudi
zadnji sestanek, ki ga je sklicala so-
cialistična zveza, je potrdil gornja dej-
stva. Pri vsem tem pa je potrebno po-
novno poudariti, da bi bilo napačno
mišljenje, da se vsi delavci obeh ko-
lektivov ne razumejo med seboj in da
ne želijo skupnega dela, vendar pa so
med njimi le nekateri nestrpneži, ki
gledajo na težave in probleme le z
ozkega osebnega stališča, pa zaradi tega
napačno nastopajo in po nepotrebnem
ustvarjajo nerazpoloženje.
V interesu pravilnega nadaljnjega
razvoja podjetja je nujno, da se ce-
lotni kolektiv, ne samo posamezna
obrata, spozna s problematiko podjetja,
da se mu prikažejo vsi dosedanji ukre-
pi, ki so bili izvedeni v cilju pravil-
nega dela celote, da se s konkretnimi
primeri, s točnimi podatki in na ra-
zumljiv način pojasni finančno poslo-
vanje in zlasti razdelitev teh sredstev
nao ba obrata. Razumljivo je, da mo-
rajo pri obravnavi stanja podjetja so-
delovati vsi delavci, zlasti pa tisti, ki
so v organih upravljanja in da na se-
stankih in sejah, ne pa izven istih,
stavi j ajo svoje pripombe in odločajo
pri sprejemanju sklepov, ki se nana-
šajo na delo podjetja kot celote. Oseb-
na nestrpljivost mora pri tem delu od-
pasti, ker bodo sestanki in seje sicer
ostali brez uspeha in se bo stanje la-
hko le p>oslabšalo.
Delovni pogoji so v podjetju, kot že
omenjeno, dokaj slabi, pa morda ne
samo po krivdi enega ali dveh, temveč
vseh delavcev. Za red in čistočo niso
potrebna posebna denarna sredstva,
temveč samo smisel- in volja delavcev
in predstavnikov podjetja za zboljša-
nje stanja v obratih. Vsakdo, ki bi
obiskal obrat v Letušu, bi lahko potr-
dil, da je le ta glede delovnih prilik
med najslabšimi, če ne morda najslabši
na področju okraja Celje-okolica. O
tem bosta morala sklepati delavski
svet in upravni odbor; nekje se bodo
morala najti sredstva, ker bosta sicer
morala skupno z direktorjem podjetja
prevzeti tudi odgovornost za morebitne
posledice, ki bi nastale zaradi opušča-
nja ureditve tako važnega vprašanja.
Osnova za rešitev tega in drugih tež-
koč pa so in ostanejo pravilni medse-
bojni odnosi in odnosi posameznikov
ter vseh delavcev do podjetja kot ce-
lote in preko le te do skupnosti     K.
Pred V. Kongresom IiMS
Uspehi mladinskega dela
niso povsod enaki
V zvezi s pripravami za V. kongres
LMS sta preteklo nedeljo bili občinski
mladinski konferenci v Ločah in Po-
nikvi. Čeprav so to sosedne občine, se
delo mladine v njih zelo razlikuje.
Iz poročila predsednika občinskega
komiteja LMS na Ponikvi je bilo raz-
vidno, da mladina v času od zadnje
konference ni dosegla posebnih uspe-
hov. Izjema je seveda Ostrožno, ki je
že znano po svoji zelo delavni mladin-
ski osnovni organizaciji, kar je pa v
prvi vrsti zasluga tovarišice Pšenični-
kove ter ostalih zavednih mladincev na
Ostrožnem. Zanimiv je primer, kako so
nekateri sovražni elementi iznesli go-
vorice, češ da v hiši, kjer se mladina
sestaja, straši, da bi jo s tem odtegnili
od aktivnega dela. Osnovna organiza-
cija je takoj pripravila predavanje o
praznoverju in na ta način uspela po-
biti neumne govorice.
Diskusija na konferenci v Ponikvi je
bila precej živa, toda preveč so raz-
pravljali o drobnih organizacijskih vpra-
šanjih, vse premalo časa pa je bilo po-
svečeno vsebini dela v mladinski or-
ganizaciji. Pojavilo se je vprašanje, za-
kaj mladinska organizacija ni v stanju
zaktivizirati večje število mladine, saj
je le majhen procent mladih ljudi na
Ponikvi zainteresiran za delo v mla-
dinski organizaciji. Odgovor na to vpra-
šanje je popolnoma pravilno podal to-
variš, ki je ugotovil, da dokler organi-
zacija mladine ne bo ničesar nudila,
tudi ne moremo pričakovati nekih več-
jih uspehov. Nekateri so tudi iznašali
mnenja, da ima mladina premalo za-
bave. Seveda, pravilno je, da se mla-
dina tudi razveseli, še več, to je celo
potrebno, toda potrebno pa je tudi pa-
ziti, da zabava ostane v dostojnih me-
jah. Popolnoma zgrešeno bi pa bilo, če
bi harmonika držala skupaj našo or-
ganizacijo. Na konferenci so bili pri-
sotni tudi dijaki, ki obiskujejo šole v
Celju ter so vaški mladini obljubili
polno pomoč pri njenem delu.
Konferenca je tudi ocenila delo ob-
činskega komiteja ter ugotovila, da ni
v celoti izvrševal postavljenih nalog.
Temu so največ krivi posamezni člani
komiteja, ki imajo neodgovoren odnos
do mladinskega dela. Dva najslabša
člana komiteja so tudi izključili. Ža-
lostno pa je pri tem dejstvo, da je od
izključenih eden član ZK, in sicer Zdol-
šek Jože, ki je celo izjavil, da nima vo-
lje delati z mladino. To nam dokazuje,
da nekateri komunisti na Ponikvi niso
hoteli razumeti pisma CK ZKJ, saj je
v pismu vendar jasno poudarjeno, da
je ena osnovnih nalog komunista delo
med množicami in kje naj mlad komu-
nist dela, če ne med mladino. Mislim,
da je potrebno, da o tem primeru raz-
pravlja tudi osnovna organizacija ZK,
kateri Zdolšek pripada. Potrebno pa je
pripomniti tudi to, da množične organi-
zacije na Ponikvi nimajo pravilnega
odnosa do mladine, saj nam dejstvo, da
na mladinski konferenci ni bil prisoten
niti predstavnik ZK niti SZDL, jasno
govori, da je tako.
Popolnoma drugače pa je v tem p>o-
gledu v Ločah. 2e sama udeležba je
pokazala, da so množične organizacije
pomagale mladini pri sklicanju konfe-
rence. Tudi sekretar občinskega komi-
teja ZK je prisostvoval ter je tudi т
diskusiji dal mladini koristne napotke
za bodoče delo. Konferenca je kritizi-
rala delo občinskega komiteja LMS, po-
sebno pa bivšega predsednika Cveka.
Mogoče je bila kritika preveč osredo-
točena na predsednika, kajti vedeti mo-
ramo, da je odgovornost za delo mla-
dinske organizacije kolektivna. Delo
osnovnih organizacij je bilo precej
uspešno, posebno v Jerneju in Zbelo-
vem. Slabost dela je pa v tem, da so se
vse preveč ukvarjali z raznimi vsako-
dnevnimi nalogami, niso pa posvetili
dovolj pozornosti političnemu delu. —
Nikdar ne smemo izgubiti iz vida, da
je naša organizacija politično vzgojna
organizacija. Živimo v času, ki obiluje
z vsakodnevnimi pomembnimi dogodki,
mimo katerih naša organizacija nika-
kor ne sme iti. Zato naj mladina raz-
pravlja na svojih sestankih o tem, ker
na ta način bomo onemogočili reakciji
sovražno tolmačiti posamezne dogodke.
Med sklepi, ki so jih sprejeli, je važ-
no omeniti dejstvo, da so se odločili
preštudirati pismo CK ZKJ, ker so tudi
v delu mladinske organizacije slabosti,
ki jih pismo navaja. Že sedaj se pri-
pravljajmo na zimski čas, ko bodo pri-
čeli z delom gospodarsko-gospodinjski
tečaji. Naloga organizacije je, da agi-
tira, da se čim več mladine vključi т
tečaje. Pred samim kongresom bodo
skupno z mladino iz Ponikve priredili
svečano akademijo, zažgali pa bodo tu-
di več kresov.
Ce bo mladina Loč in Ponikve izpol-
nila naloge, ki si jih je postavila in če
bo mladinska organizacija res postala
v pravem pomenu besede vzgojno po-
litična organizacija, bo to najlepši dar
V. kongresu.
Lesno industrija v Mestinju
Po svojem obsegu in številu zaposle-
nih delavcev je podjetje manjšega zna-
čaja. Manjše podjetje, ki bi se z malo
dobre volje dalo lepo urediti tako, da
bi lahko služilo za vzor drugim. Tako
bi lahko bilo, vendar je pa zadnji pre-
gled, ki ga je izvršila inšpekcija dela
pokazal nekatere pomanjkljivosti, ki
jih bo moral delovni kolektiv v svo-
jem lastnem interesu in v najkrajšem
času odpraviti.
Predvsem bo moralo vodstvo pod-
jetja kakor tudi delavci spremeniti od-
nos do svoje tovarne, in sicer v tem,
da bodo objekte, material ter stroje
bolje čuvali in da bodo v bodoče tudi
bolj skrbeli za higiensko tehnično za-,
ščito zaposlenih delavcev.
Neprijeten vtis naredi na obiskoval-
ca izredno zapuščena strojnica. Ves ma-
terial in cela tovarna, s katerim pod-
jetje razpolaga, je splošna družbena
last in je zato kolektiv, ki v imenu
skupnosti s tem gospodari, dolžan pre-
vzeti tudi potrebno skrb. Stanje v stroj-
nici, v bivši mehanični delavnici (kjer
se stropna konstrukcija že napol po-
dira), v mlinu, brusilnici, v priročnih
dveh skladiščih, v kopalnici in drugod
dokazuje, da je kolektiv postal za ne-
urejeno stanje in za ix>manjkljivosti že
slep in zaradi tega z vsakim dnem
ustvarja sebi in skupnosti škodo. Nihče
n. pr. ne bo mogel razumeti, da imajo
v tem podjetju, kjer je strojna in roč-
na mizarska delavnica, pokvarjena, po-
lomljena in trhla vrata in druge lesene
dele, nihče ne bo mogel opravičiti po-
manjkljivosti razbitih stekel, da je
električna inštalacija pomanjkljivo iz-
vedena, skratka, da v ix>djetju ni ni-
kogar, ki bi dnevno skrbel za vzdrže-
vanje objektov in ureditev v istih. Ko-
lektiv bo verjetno trdil, da ni imel in
da tudi sedaj nima potrebnih denarnih
sredstev za taka dela in da se že itak
s težavo bori za mesečni plačni fond.
Z denarnimi sredstvi res ni tako lahko,
vendar pa je v podjetju zelo veliko ta-
kih nepravilnosti, ki bi se dale odpra-
viti brez škode za akumulacijo in plač-
ni fond. Nikjer ne bo podjetje prikraj-
šano, če bo popravilo zaščitne ograje ob
pwgonskih jermenih in jermenicah, ki
so svojčas obstojale, pa so jih tekom
časa odstranili ali pokvarili. Izdatki
skoraj ne bodo vidni, če bo nekdo vzel
metlo v roke in očistil in uredil pisarno
v mizarski delavnici, če bo stopil v bru-
silnico, v mlin in še v druge prostore.
Le malo prizadevnosti bo potrebno pa
bodo lahko ponpvno uredili kopalnico
(ali pa vsaj umivalnico), za katero so
nekoč izdali precej denarja in mate-
riala in ki je sedaj ne uporabljajo.
Prav bi bilo, če bi uredili tudi strani-
šča, ki jim v sedanjem stanju ne de-
lajo dobre reklame.
Dolžnost delovnega kolektiva pa je
tudi, da izda nekaj sredstev za strojni-
co. Lokomobila, tudi če ne obratuje,
zahteva stalno nego in čiščenje. Tudi
mlin mora biti vzdrževan, čeravno ni
stalno v obratu.
Res je, da je večina delavcev tega
kolektiva polkmetov, da imajo tudi do-
ma delo in da komaj čakajo, da bo po-
tekel osemumi delavnik. Čakajo, da bi
takoj odšli iz px)djetja brez ozira na to,
v kakšnem stanju so ga pustili, kako
izgledajo njihove delavnice in delovna
mesta. To je vse res, nikakor pa ni
opravičljivo. Za svoja posestva, za de-
lo izven tovarne odgovarjajo delavci
sami sebi in svoji družini, dočim so za
stanje v podjetju odgovorni vsem dr-
žavljanom.
Nihče seveda pri vsem tem ne more
trditi, da delovni kolektiv lesne indu-
strije v Mestinju ne dela, nihče pa tudi
ne bo mogel zanikati, da kolektiv pre-
malo skrbi za podjetje, ki mu ga je
družba dala v upravljanje. Prav je, da
se vsak pxjsameznik v tem p)odjetju bori
za svoje prejemke, vendar pa pri tem
tudi nihče ne sme pozabiti, da se ma-
terial, stroji, orodje in zgradbe, zaradi
nevzdrževanja ali slabe skrbi'in nege
kvari in s tem izgublja svojo vrednost
ali pa zahteva popravil ter da bodo
imeli zaradi tega v prvi vrsti škodo de-
lavci podjetja in seveda tudi skupnost.
K.
OZZ ŠOŠTANJ POLAGA RACUN
O SVOJEM DELU
(Nadaljevanje s 1. strani)
Blagajniško poročilo izkazuje 5,400.000
dinarjev dohodkov in 3,448.000 dinarjer
izdatkov.
Razprava je bila prav živahna, vča-
sih skoraj preostra. Dolga in skoraj
brezplodna debata se je sukala okoli
buldožera, ki ga ima v lasti OZZ. Ker
je ta še na dolgu, zato so bila mišlje-
nja deljena. Eni so bili za to, da se ga
proda, drugi proti. Končno pa se je
vendar našel izhod, da bodo gotove za-
druge prispevale potreben denar. Ker
kotizacije niso hoteli povečati, bodo za-
druge preskrbele denar po drugi potL
Delegati so izrazili željo, da bi za-
druge dobile tudi del deviz in dobička
od prodanega hmelja za svoje potrebe.
Mnogo govora je bilo o veterinarski
službi in o veterinarjih samih.
Predložen je bil tudi predlog 10-let-
nega plana za kmetijstvo. Za potrebe
in izvršitev tega plana je planiran za
vse panoge gospodarstva znesek 1 mi-
lijardo 108,000.000 din. Predlog plana
se natisne in predloži zadružnikom т
razpravo.
Ker je ix)djetje »Mlekopromet« defi-
citno, se ga prevzame v zadružni sek-
tor, ker je tu dana garancija, da bo
imel vse možnosti razvoja.
Predlog, da je zaradi boljšega dela
OZZ potrebna kreditna zadolžitev do
višine 70,000.000 din, se osvoji.
Ustanovi se Okrajna hranilnica La
posojilnica na zadružni podlagi. Vsi de-
narni posli bi se vršili preko nje. Usta-
novili bi se dve, prva v Mozirju, po-
zneje pa druga v Šoštanju.
Res je, da ne bo v našem zadružni-
štvu tolika časa pravih uspehov, do-
kler ne bomo dosegli to, da bosta obe
strani, to je Šaleška in Savinjska, vi-
deli celoto, ne pa le svojih ožjih koristi
Skupščino, ki je trajala od osme zju-
traj pa vse tja do pete popx)ldne, je za-
ključil delovni predsednik tov. Košan.
Ali fe res storil napako?
Nek mlad fant, obiralec hmelja pri
posestniku Raku v Sp. Gorčah pri Bra-
slovčah se je pritožil na občini, da hra-
na ni taka, kakršna bi morala biti in
da obiralci dobijo premalo kruha.
O tem koraku mladega fanta so kma-
lu zvedeli na drugih hmeljiščih po Sa-
vanjski dolini in o dogodku razprav-
ljali ter izrekli svojo sodbo.
Vodja skupine obiralcev, ki je de-
lala pri tem posestniku je v razgovoru
povedal, da je stanje sedaj dobro in da
so se obiralci prej pritoževali, da so
dobivali pretanke kose kruha. Torej je
stanje pred pritožbo le bilo slabše in
je uspeh tega koraka bil pozitiven in
ne bo držala trditev, da je fant to što-
ru (pa če tudi bi bil) na svojo roko in
da ni delal pravilno.
Posestnikov sin, ki je nadzoroval obi-
ranje hmelja, je sicer bü prepričan, da
bi bU moral fant najprej o zadevi po-
vedati njim in da je napačno postopal,
ker je šel na občino. Odločno je opo-
rekal opravičenost fantovega koraka,
čeprav je na svoja ušesa slišal mnenje
vodje skupine. Kdor bi videl mladega
Raka v vlogi nadzornika obiralcev, bi
pa lahko odločno dejal, da njegov na-
stop ni pravilen. Nikjer na hmeljiščih
ni bilo nadzorstvo v taki obliki kakor
na tem, kjer se je med hmeljarji spre-
hajal mladi Rak z rokami prekrižanimi
visoko na prsih, V življenju mu bo še
marsikdaj hodilo v napoto in mu bo
škodovalo, če bo imel tako visoke ro-
ke, tako visok ton in tak nastop, ka-
kršnega je pwkazal v nekaj kratkih mi-
nutah. V svojem življenju bo naletel še
na mnoge take mlade fante, kakršen je
ta obiralec, ki mu bodo dokazali, da
imajo tudi oni, poleg dolžnosti svoje
pravice, za katere se lahko obrnejo ka-
mor hočejo. k..
Stev. 35
»Savinjski vestnik«, dne 5. septembra 1953
Stran 3
Pred manevrom JLA
Obvezniki iz Celja in okoiice se bodo
na manevru dobro izkazali
Dober mesec je minilo, kar so se
zbirali na celjski železniški postaji.
Mnoge med njimi sem pozneje srečal v
edinici majorja Dragosavca Jovana. Ne-
kaj jih je iz Celja, največ pa iz celj-
ske okolice. Skoro ni občinskega od-
bora v okoliškem okraju, da ne bi bil
zastopan z večjim ali manjšim številom
obveznikov. Vsak dan se pogovarjam
z njimi in za mnoge že vem od kje so:
iz Blagovne, Stor, Ponikve pri Grobel-
nem, Kozjega, Rimskih Toplic, Vojni-
ka, Jurkloštra, Petrovč, Braslovč, Ta-
bora,  Vranskega,  Laškega ...
Zaprosili so me, naj bi kaj napisal o
njih, o njihovem delu in življenju v
edinici, o njihovih vtisih iz orožnh vaj.
Obljubil sem jim, da bom članek poslah
»Savinjskemu vestniku« v Celje, da bi
njihovi svojci, prijatelji in znanci o
njih čitali.
Prve dni jim ni bilo preveč lahko.
Daleč od svojih domov in družin, od-
trgani od dela na polju ali v proizvod-
nji, so se s težavo privadili vojaškemu
življenju, ki je tako različno od tistega,
ki so ga doma opravljali. Treba se je
bilo privaditi na disciplino in na vojaško
življenje sploh. Prvi dan se nikakor ni-
so mogli privaditi. Čutili so, da so z
eno nogo še doma. Pogovor med njimi
je potekal le o dogdkih in življenju iz
domačega kraja. Nekateri med njimi
so bili celo preveč gostobesedni. Skoraj
bi zameril njihovemu praznemu bese-
dičenju, če ne bi poznal sicer nelepe
štajerske navade, da ga radi ob takih
prilikah preveč »cuknejo«. Toda drugi
dan, ko so bili že preoblečeni v vojaške
uniforme, so se že začeli zavedati, da so
vojaki. Vojaški izgled in ponašanje je
bilo iz dneva v dan boljše. Danes jih
že težko ločiš od vojakov, ki služijo
kadrovski rok.
Po večerji sem na dvorišču kasarne
ogovoril starejšega možaka iz Drenske-
ga rebra. Gledal je kino predstavo.
— Kako ti ugaja vojaško življenje?
Ali ti je kaj dolg čas po domu? — sem
ga nagovoril.
Stisnil je dlani ob hlačnici, pozdravil
ter začel pripovedovati:
— Tovariš kapetan, saj nimam niti
časa misliti na dom. Čez dan se urimo
v uporabi orožja, popoldne poslušam
dnevne informacije, v prostem času pa
nam igra radio, telovadimo, zvečer pa
še kino. Služil sem vojsko v bivši Ju-
goslaviji, ali danes biti vojak in prej,
je razlka kot dan in noč. Včasihi so nas
gnjavili z vsemogočimi nep>otrebnimi
stvarmi in zahtevali od nas celo deja-
nja, ki so poniževala in žalila človeško
dostojanstvo. Danes je to popolnoma
drugače. Disciplina je sicer tudi sedaj,
toda pametna in zdrava. Od nas se ve-
liko zahteva, saj smo se že v tako krat-
kem času naučili uporabljati moderno
orožje. Zraven tega smo se naučili še
marsikaj, kar nam bo v življenju tudi
koristilo. Učimo se zemljepis in zgodo-
vino. Ko sem služil v bivši Jugosla-
viji, nismo smeli čitati niti časopisov,
danes pa v vojaški čitalnici ob prostem
času čitamo in igramo šah. Drugi zoi>et
igrajo odbojko, nogomet, telovadijo ali
pa p>oslušajo radio. Ob večerih gledamo
ркзиспе in zabavne filme. Tisti, ki imajo
več posluha, pa hodijo k pevs>kim va-
jam. Tudi za zdravje zelo skrbijo v ar-
madi. Pred dnevi nas je obiskala fluo-
rografska ekipa iz Golnika zaradi pre-
gleda dihalnih organov.
Komaj smo prišli, pa je že mesec
mimo, manever je še pred nami in že
bo konec orožnih vaj. Kar nekam pre-
hitro potekajo dnevi — je veselo dejal,
pozdravil ter odšel proti šotorom, ker
je büo že pozno.
Cez nekaj dni sem srečal obveznika,
ki je po ixïklicu mehanik, doma nekje
iz Savinjske doline. Poznam ga že od
prej in v pogovoru mi je odkril svoje
občutke: _
— Bil sem v partizanih. Ni bilo lahko
se bojevati z orožjem, katerega smo te-
daj imeli. Kljub temu smo dobili mar-
sikatero bitko prav zato, ker smo bili
korajžni. Danes pa je treba imeti poleg
korajže tudi dobro vojaško znanje pri
uporabi modernega orožja. Prvič sedaj
sem pri artileriji. Top sem poznal le
toliko, kolikor sem ga videl od daleč.
Veliko truda in volje je bilo treba, da
sem ga pobliže spoznal, iakçf kot ga
more poznati vsak artiljerec. Največ
težav so mi povzročili njegovi deli, ki
jih je preko petdeset, potem pa še v
srbohrvaščini.
Zares, naši fantje so postali že kar
dobri mojstri svojega orožja. Kako tudi
ne bi, saj so povečini kvalificirani de-
lavci in se kaj kmalu privadijo nove-
mu mehanizmu. Kar veselje jih je po-
gledati, kako sestavljajo in razstavljajo
lopovske dele, kako pripravljajo topove
za dejstvo, pri merilnih napravah ...
Vse, kar morajo znati, jim ne dela več
nobenih preglavic.
V tehničnih delavnicah, pri radio
zvezi, v skladiščih in kuhinji, povsod
vidiš naše fante, kako pridno delajo.
Na ovinku pred kasarno sem jih neki
dan opazoval, ko so se vračali z divi-
zionskih vaj. Na vlačilcih topov, za vo-
lani kamionov in jeepov, so se tako
moško držali, da me skoraj niso hoteli
poznati. Tako ponosni so na orožje in
vozila, ki so jim zaupana.
Baterijske in divizionske vaje so že
pri kraju, бе nekaj dni pa bodo svoje
znanje pokazali tudi na manevru, ki ga
vsi željno pričakujejo. Po dosedanjem
dßlu in uspehih, ki so jih dosegli s po-,
močjo dobrega starešinskega kadra, se
bodo prav gotovo tudi na manevru do-
bro izkazali. -ma-
TOPER je znižal cene
Proizvodi TOPER — Tovarne
perila, konfekcije, prešitih odej
in pletenin, so se že močno uve-
ljavili med potrošniki. Odjemal-
ci radi posegajo po izdelkih to-
varne TOPER v lastnih trgovi-
nah podjetja in v trgovski mre-
ži, ki prodaja njene artikle. De-
lovni kolektiv se trudi, da bi
svoje izdelke, namenjene široki
potrošnji prodalo čim ceneje, da
bi kupce zadovoljil s kvalitetnim
blagom, odlično izdelavo itd.
Znižane cene, ki jih je TOPER
uvedel, niso bile toliko odvisne
od znižanja akumulacije v osnov-
ni tekstilni dejavnosti, kalikor iz
prizadevnosti kolektiva samega.
Znižanje stopnje akumulacije v
tekstilnih tovarnah datira od
1. avgusta. Poleg tega to zniža-
nje bistveno ne spremeni pro-
izvodne cene v tovarni konfek-
cije. Podjetje pa je imelo poleg
tega še zaloge, na katere država
ni dala regresa in ga po verjet-
nosti tudi ne bo. Podjetje je zni-
žalo cene deloma na osnovi no-
vega znižanja cen tekstilnemu
blagu, za zalogo pa je na lastno
škodo znižalo cene pri nekaterih
proizvodih za 5 do 10%, pa tudi
celo do 15%.
Kolektiv je potemtakem, ko še
niti ne ve kako bo razliko med
starimi in novimi cenami izrav-
nalo, lahko trdno prepričan, da
večjega znižanja v tem letu ne
bo mogoče doseči, ker tudi na
regresiranje ne računajo, zlasti
ne sedaj ob koncu leta, kar bi
vplivalo na državni proračun.
Pač pa je to znižanje znak, da
državno vodstvo stremi za tem,
da bi polagoma znižalo cene pro-
izvodom za široko potrošnjo in
s tem v zvezi dvignilo življenjski
nivo.
Potrošnike je gotovo zmedlo
neodgovorno tolmačenje o občut-
nem znižanju cen tekstilnim pro-
izvodom in so morda prav za-
radi tega zadnje čase čakali z
nakupom najvažnejših stvari, v
pričakovanju globoko znižanih
cen.
Tovarna perila v Celju je zni-
žala cene najvažnejšim artiklom
kot:
TOPER moške srajce vseh
vrst. TOPER delovne obleke,
spodnje in gornje hlače. TOPER
gumirane plašče. Priznane dobre
steznike, modrčke in bluze znam-
ke TOPER. Ženske in otroške
obleke. Prešite odeje iz svile in
klota. TOPER pletenine kakor jo-
pice, puloverje, otroške oblekce
itd.
Vsi ti TOPER izdelki so kom-
pletne velikosti, ker tovarna od-
klanja izdelavo iz manjšega bla-
ga in se ravna po predpisu v
Zveznem razmerilniku, kar n!e-
katera podjetja rada prezrejo na
škodo potrošnikov.
Podjetje ni navezano le na
lastne trgovine. Poleg prodajalne
TOPER v Celju v Prešernovi
ulici, dobite proizvode tovarne
tudi v ostalih trgovinah.
Izkoristite znižanje cen naših
proizvodov, oskrbite se za jesen
in zimo.
Zahtevajte povsod izdelke TO-
PER z le-tem zaščitnim znakom.
Celjska študijska knjižnica pred
arbitražnim sodiščem
v Savinjskem vestniku z dne 22. 8. 1953 smo
poročali o uspehih polletnega gospodarstva me-
sta Celja. Med prošnjami za izredne podpore je
bila tudi prošnja Celjske študijske knjižnice,
ki je zaradi izredne podražitve inozemskih revij
in tiska sploh prišla pred arbitražno sodišče.
Tožila jo je Državna založba kot dobaviteljica,
ker le-ta ni mogla priti do denarja, da poravna
svoj dolg v inozemstvu. Mestni ljudski odbor in
zbor proizvajalcev sta prošnjo CSK za izredno
podporo v znesku 450.000 din sprejela na znanje,
njeno rešitev pa odložila do prihodnje seje, ko
bo zadeva natančneje pregledana in proučena.
Medtem je bila izdana pravomočna razsodba in
knjižnica bo morala svoj dolg plačati.
Da bo naši javnosti jasno, kako je do tega
prišlo, naj navedemo nekaj podatkov o delo-
vanju te knjižnice. Zelja prosvetnih, kulturnih,
znanstvenih in gospodarskih delavcev, da se v
Celju ustanovi posebna študijska knjižnica v
okrožnem merilu, se je uresničila šele po osvo-
boditvi in je to ena izmed mnogih pridobitev
narodnoosvobodilne borbe. S posebno uredbo v
Uradnem listu z dne 20. 9. 1945 so bili položeni
temelji za ustanovitev več takih knjižnic. Dne
1. 5. 1946 so bile na sedežih okrožij ustanovljene
študijske knjižnice v Mariboru, Novem mestu in
Celju. Pozneje so se jim pridružile še knjižnice
v Guštanju (namesto Celovca), v Gorici, Kopru
in Postojni. Predvidena je bila tudi v Trstu.
V kakšen namen so bile ustanovljene nave-
dene študijske knjižnice? Ze ime samo nam
pove, da bi v njih dobivali gradivo za svoj
študij vsi ljudje, ki se za katero koli panogo
v svoji dejavnosti zanimajo, a zanjo ne morejo
dobiti gradiva za študij. Med najpoželjivejše
odjemalce strokovnega in znanstvenega čtiva
prištevamo profesorje, učitelje, juriste, zdrav-
nike, gospodarske strokovnjake, tehnike, inže-
nirje, agronome, pisatelje, novinarje, umetnike,
slušatelje univerz in kulturne delavce sploh.
V velikem številu se jih poslužujejo tudi dijaki
srednjih šol. Ker je celjska študijska knjižnica
namenjena tudi širokemu zaledju mesta Celja,
zahajajo vanjo tudi čitalci iz oddaljenih krajev.
Knjižnica ima torej velepomembno kulturno
nalogo.
Svojo knjižno zalogo je knjižnica napolnila iz
ostankov bivše Javne knjižnice, iz repatriiranih
knjig iz Gradca, velikega dela profesorske
knjižnice I. gimnazije, iz darov mariborske štu-
dijske in ljubljanske univerzitetne knjižnice.
Leto za letom se je izpopolnjevala in šteje da-
nes nad 42.000 zvezkov. Zaradi pretesnega pro-
stora ze razvrščena v 4 skladiščih. Popolnoma
urejenih je 12.000 zvezkov, ostali pa še čakajo
na ureditev po izvršeni adaptaciji grofijskega
poslopja.
S študijsko knjižnico je združena tudi čital-
nica, v kateri so razvrščena strokovna in znan-
stvena dela, kakor revije, slovarji, leksikoni in
razni priročniki, da so čim bolj pri rokah. V
obliki obvezne dostave vseh tiskanih primerkov
v okviru LRS ima poleg domačih z naročenimi
inzemskimi revijami nad 100 revij in časopisov.
Inozemske revije so strogo znanstvenega in
strokovnega značaja, zaradi česar bi knjižnica
brez njih izgubila na pomenu. Ko je bil mestni
ljudski odbor in zbor proizvajalcev v dvomu,
če le-te drage revije ne služijo občeljudskemu
namenu, marveč samo posameznim redkim obi-
skovalcem in bi knjižnica lahko izhajala tudi
brez njih, se ni izjavil proti podpori, marveč
je sklenil ves ustroj študijske knjižnice le te-
meljito proučiti, za kar ima popolno pravico in
dolžnost.
Da so te (inozemske) revije res strokovnega
in znanstvenega značaja in torej zelo koristne,
naj navedem imena najvažnejših: 1. Stahl und
Eisen (14-dnevnik); 2. Deutsche medizinische
Wissenschaften (mesečnik); 3. Die Naturwissen-
schaften (mesečnik); 4. Kosmos; 5. Technische
Rundschau (švicarski tednik); 6. Biblos (avstr.
bibliografska revija); 7. Carinthia (Celovec);
8. Sieirische Zeitschrift des historischen Vereines
für Steiermark; 9. Metallurgia (angl. mesečnik);
10. The National Geographie Magazine (angl.
mesečnik); u. Revue generale de mécanique
(francoski mesečnik); 12. L'architecture d' au-
jourd'hui (francoski dvomesečnik) ; 13. La revue
teatrale (francoski četrtletnik) ; 14. Arts et
Spectacles (francoski mesečnik); 15. Le Monde
(neodvisen francoski dnevnik) in tri ruske
tehnično-naravoslovne revije.
Zc naslovi sami povedo, katere panoge zna-
nosti zasledujejo in da je njihov izbor prikrojen
našim gospodarskim in kulturnim potrebam.
Nabavo inozemskih del oskrbuje Državna za-
ložba ter jih kupuje s prostimi devizami, ki so
mnogo dražje kakor je uradni tečaj ustrezne
valute. Revije so bile naročene brez predhod-
nega obvestila, da bodo morale biti plačane na
ta način, to je po srednjem dnevnem kurzu. Zalo
so torej štiri do šestkrat dražje, kakor so bile
lani. Angleška in francoska revija staneta vsaka
po 20 do 21 tisoč dinarjev. Z dvigom tečaja
nemške marke so se zelo podražile tudi nemške
knjige in revije.
Pozicija knjižnice za nabavo vseh knjig in
revij znaša 270.000 din. Ce bi torej iz teh sred-
stev plačevali inozemske revije, bi za domača
dela^ ne ostalo nič. Za vezavo knjig potrebuje
knjižnica velike vsote. Samo za vezavo 150 knjig
je morala plačati 120.000 din. Naj pripomnim še
to, da so bile inozemske revije naročene pred
novimi deviznimi ukrepi in da je naročilo ob-
vezno za vse leto in ga zato med letom knjiž-
nica ne more preklicati ali odpovedati.
Ce je študijska knjižnica zaprosila za izredno
podporo v navednem znesku, se je s tem hotela
zavarovati pred novim arbitražnim postopkom,
ki bi nujno sledil ob koncu drugega polletja.
V takem položaju pa se ne nahaja samo celjska,
marveč vse ostale študijske knjižnice. Prepri-
čani smo, da bo zadeva z devizami v kratkem
urejena, tako da bo inozemski tisk plačan z
devizami po uradnem tečaju, kar bo privedlo
do normalneg'a trgovanja s tujino. Ne moremo
pa zastopati stališča, da so nam inozemske re-
vije nepotrebne. Nasprotno, prav sedaj, ko se je
začela razvijati naša industrializacija in ko
imamo široko razpredeno trgovino z inozem-
stvom, ko so v naših srednjih in visokih šolah
uvedeni jeziki naprednih narodov, inozemske
strokovne in znanstvene literature ne moremo
pogrešati.
Ugovor, da inozemski tisk ne služi širokim
plastem našega izobraženstva, ne zadeva knjiž-
ničnega vodstva in uprave, marveč so to krivi
pretesni prostori, saj delajo naši knjižničarji
kar v čitalnici, ki služi za oboje hkrati. S tem
je ovirano delo knjižničarjev pri urejanju in
čitalcev, ki študirajo, ker imajo sredi urejeval-
cev le nekaj miz na razpolago. Sele tedaj, ko
bo z adaptacijo urejena nova, prostorna in ves
dan odprta čitalnica, bodo lahko segali po čtivu
tudi ljudje, ki v svojem službenem času ne
morejo zahajati v knjižnico. Zaradi trenutnih
tehničnih ovir ne kaže reducirati najpotrebnej-
ših del, ki jih taka knjižnica mora imeti, če
hoče korakati s tokom časa in razvoja tehnike
in znanosti. Niti ne dvomimo, da MLO ne bo
našel sredstev, s katerimi bo rešil trenutne
težave študijske knjižnice.
Poudariti je treba, da Državna založba kot
posredovalka pri tem ne išče nikakega dobička,
marveč te knjižnice z vso svojo močjo podpira.
Najtežje je vprašanje adaptacije poslopja
stare grofije, to je skupne strehe knjižnice in
muzeja. Izvršila se bo v 6 etapah in s prvo
etapo bi se naj pričelo že meseca septembra.
Z njo bo knjižnica pridobila sv'bjo začasno či-
talnico, dokler ne bodo izvršene vse etape. Vsa
dela je prevzelo mestno gradbeno podjetje Gra-
ditelj in od njega je sedaj odvisno, v kolikem
času bodo potreona dela izvršena. Ko bo pre-
novljeno in preurejeno vse grofijsko poslopje,
bo knjižnica zasedla novi, muzej pa stari del
poslopja. Sele tedaj bo študijska knjižnica lahko
nemoteno vršila svoje kulturno poslanstvo in
šele tedaj bomo občutili vrednost njenega bo-
gastva, ki ga sedaj zbiramo z velikimi finančni-
mi žrtvami. Pogrešali bomo vse tisto, kar bi
sedaj zaradi denarnih težkoč opustili ali za-
mudili.
Tudi glede adaptacije tega poslopja je bil
MLO na stališču, da je treba z deli pri prvi
etapi takoj pričeti. Studijska knjižnica je poleg
novega gledališča za Celje kot gospodarsko in
kulturno središče velikega savinjskega bazena
ena izmed najpomembnejših ustanov in prido-
bitev. Josip Kotnik.
POPRAVEK
k izjavi TGZ za Celje-mesto, objavljeni
v 26. številki
Upravni odbor TGZ je objavil v 26. številki
>Savinjskega vestnika« odgovor na članek »Kje
je narodni ponos?< in navedel v obrambo svo-
jih članov in odbora samega tudi delno doku-
mentacijo z namenom, da zavrne obtožbe pisca
nanašajoče se na nekatera podjetja — člane
zbornice in na odbor sam. Resnici na ljubo
ugotavljamo, da so nekatera navajanja v od-
govoru netočna in nepopolna, predvsem tista,
ki so služila razjasnitvi, ne pa smislu direkt-
nega odgovora piscu.
Ugotovitev, da je bil upravnik restavracije
>Savinja< v letošnjem letu le enkrat kaznovan
z globo 700 din zaradi prekoračenja zapiral-
nega časa je netočna in je posledica netočne
izjave upravnika. Dejansko je bil kaznovan po
ugotovitvah organov za notranje zadeve zaradi
prekrškov 15. 3. 1953 s 1000 din, dne 30. 4. 1953
pa s 700 din. V lanskem letu je bil prijavljen
zaradi prekoračenja obratovalnega časa dvakrat
in mu je bila naložena zaradi tega enkratna
denarna kazen. Ugotovitev gostinskega odbora,
da se ni zasledilo v restavraciji >Savinja< pe-
tja v nemškem jeziku po godbenikih, je do
neke mere neprecizna in ne daje stvarne slike.
Drugostopni organ za notranje zadeve je v
svoji odločitvi o prepovedi predvajanja godbe
in plesa naglasil, da so godbeniki igrali nem-
ške šlagerje. Dejstvo, da godbeniki niso pre-
pevali nemške šlagerje, kar tudi drugostopni
organ ne oporeka, pa ne izključuje možnosti,
da so ob spremljavi godbe peli v nemškem je-
ziku navzoči gostje in je po organih za no-
tranje zadeve ugotovljeno, da se je to zgo-
dilo 23. in 24. maja, ob priliki gostovanja av-
strijskih športnikov.
Osnutek izjave TGZ v 10. odstavku vsebuje
uvodna ugotovitev, da je bil upravnik »Vina
Koper< 15-krat prijavljen zaradi različnih pre-
krškov. Zaradi tiskovne ali redakcijske po-
mote časopisa, je beseda »prijavljene spre-
menjena v besedo »kaznovane, kar seveda spre-
minja smisel in dejstva v našem odgovoru.
Brez ozira na to, pa je tudi nesankcionirano
prijavo smatrati za obtežilno okolnost pri oce-
njevanju solidnosti podjetja in njega pred-
stavnikov odnosno za izrek disciplinske kazni.
Pripominjamo, da dopolnilne utemeljitve v
odločbah drugostopnega organa napram prvo-
stopnemu, o katerih je govora v našem odgo-
voru in ki se nanašajo na predvajanje nem-
ških pesmi, niso rezultat nasprotujočih ali pa
netočnih podatkov med obema organoma kot
bi se to lahko iz našega odgovora razumelo,
temveč se le dopolnjujejo na osnovi kasnejših
ugotovitev.
Naša zbornica je v sodelovanju z organi
oblasti in državne uprave in z vsestranskimi ra-
zumevanjem uspešno reševala nasprotja, ki ro
se v določenem obsegu pojavila in ni nobenih
osnov, da bi se izražala ali razumevala v ob-
javljenih člankih kakršna koli druga tendenca,
ki bi škodovala skupnosti in ugledu njenih
organov. Upravni odbor TGZ
PREŠERNOVCI
V  OKOLICI   KOPRA
Naše morje je nekaj čudovitega.
Tržaški zaliv in morje nad njim —
kristalna. Kaikšna razlika med mrkim
deževjem, ki nas je spremljalo v no-
tranjosti Slovenije, ko smo odpotovali,
in sončnim biserom — Primorjem. Vse
to tem bolj čutiš, ker veš, da se Pri-
morska pripravlja na svoj največji pra-
znik. Nehote se vključiš v razpoloženje
in v predpriprave na skorajšnje slav-
nostne dni, čim zajame človeka zagone-
ten, a obenem veličastni Kras. S takimi
vznemirjenimi občutki sta pripotovali
skupini 24 + 10 članov SKUD »France
Prešeren« za ta okraj v kaj nenavad-
nem sestavu, tamburaški (24) in harmo-
nikarski (10) orkester pod vodstvom
resnega in umirjenega vodje tovariša
Janka Hočevarja in izredno vedrega
(kljub hudemu »čarovniškemu strelu«
— naj tovariš majhni indiskreciji opro-
sti!) Cirüa Rakuše, v Koper na povabüo
Zveze kiüt'umih društev.
Primorska pravzaprav že proslavlja.
V vseh krajih gostujejo kulturne sku-
pine, domače in iz notranjosti Slove-
nije. In ko smo tako kot gosti pripoto-
vali v Koper, je büo, kot da bi udaru
po čebelnjaku. Nehote prisliihneš tele-
fonskim razgovorom odgovornih orga-
nizatorjev. »So prišli — zadeva je v
redu — poskrbite, da se počutijo naj-
bolje — takoj na domovanje, da se
spočijejo« itd. itd. Skratka, takoj za-
čutiš, da so zadevo resno zgrabüi v
roke, saj tu je treba zadovoljivo rešiti
vprašanje vidnega ijxDudarka in izraza
praznovanja prve desetletnice svobode,
ne samo na Okroglici, temveč po vseh
krajih prelestnih sončnih predelov naše
junaške Primorske. Takoj nam je bü
dodeljen vodja za vse dni našega biva-
nja v Kopru, ki je odlično rešil svojo
nalogo, tako da je zboroma ostala samo
skrb za nastope.
Koper, zelo živahno upravno, kviltur-
no in gospodarsko središče tega pre-
dela, si je že nadel slavnostno obleko.
Slavoloki, vrste zastav ob cesti, parole
kot: Nikdar več pod Italijo — Mai più
sotto l'Italia — Živel heroj Tito
Wive l'eroi Tito — Nikoli več ne bomo
podlaga tujčevi peti — itd., seveda vse
dvojezično zaradi italijanske narodna
manjšine. Mnogo je tudi dvojezičnih
lepakov z navodüi za Okroglico.
Trg maršala Tita v Kopru. Prome-
nadni koncert ob dvajseti uri. V arhi-
tektonsko prekrasni Loggü sta priprav-
ljena oba zbora v belih bluzah ali sraj-
cah z modrimi kravatami, jarko osvet-
ljena, medtem ko je sam trg teman.
obdan od zanimivega pročelja stare pa-
lače, sedaj MLO Koper, čudovite fasade
sodišča in pročelja cerkve z zvonikom z
razsvetljeno stolpno uro kot nekakšnim
slučajnim kronometrom. Nad trgom
globoko nočno nebo, rahlo presekano z
utripi tržaškega svetünika. Impozantna
slika, ki prikuje vsakega sprehajalca.
Komaj zamre odmev zadnjega udarca
zvona ob osmi uri, zazvene preko aku-
stičnega trga prvi zvoki koncerta tam-
burašev in pozneje harmonikašev. Kaj
bi dalje navajal — sprehajajočega se
občinstva vedno več, aplavz se stopnju-
je in ko utihne po koncertu zadnji
akord in aplavz, ljudje stoje in stoje
obrnjeni k Loggii in se prično razha-
jati, ko v loži ni nobenega koncertanta
več. Nikdar nisem kaj takega videl ali
doživel. In koncertni finale v Kopru.
Splošno zadovoljstvo, izredno razipolo-
ženje obeh ansamblov po prodornem
uspehu, takojšnje povabüo na snemanje
na magnetofonski trak v radio Koper,
neizogiben družabni sestanek na okraj-
nem ljudskem odboru in podobno.
Boršt, majhna vasica s štiristopetde-^
setimi prebivalci, visoko in globoko v
notranjosti, se je spontano pripravüa
na naš obisk, saj je v svojem obstoju
prvič doživela koncert. Kljub temu, da
je vasica majhna in maloštevilna, si
gradi zelo lep zadružni dom. V dvorano,
ki je še v surovem stanju, je prihitelo
mlado in sftaro, da nas uvodoma po-
zdravi in okiti, bogato obdari s prizna-
njem in na zaključku, s kolektivmn|
zbiranjem zemskih dobrot, pogosti.
Silna neposrednost veje iz tega izključ-
no slovenskega življa. Ob vabüih, naj
jih ponovno obiščemo, ob prizadevanju,
da nam to z gostoljubnostjo dokažejo,
smo se poslovili od tega kraja, obda-
nega z lepimi vinogradi in figovimi na-
sadi. Istočasno so harmonikarji obiskali
Škofije, vas, ki jo je »pravična« raz-
mejitev presekala dobesedno na dvoje
in še večji del je onkraj. Tako je le
redkim (ne vem, na kak način) Sloven-
cem iz dela vasi cone A uspelo, da so
se udeležili koncerta, ki je bü v sklopu
akademije, v kateri je tudi sodelovalo
koprsko gledališče z Borovo »Težko
uro«.
Ni si lahko predstavljati vas, ki ima
nižjo gimnazijo, nogometno društvo,
majhen garnizon in prekrasen zadružni
dom. To so Dekani. Se bolj pa je za njo
nenavadno to, da je nap>ovedala koncert
za poldvanajsto uro in da je bila dvo-
rana polna. Ker so se slike pozdravov
in podobno ponavljale, jih ne bom opi-
soval, le to bi rad omenü, da je takoj
po koncertu moral naš dirigent Janko
dati izčrpne, zlasti organizatorične na-
potke za ustanovitev zbora, kar je se-
veda z veseljem tudi storil. Se isti dan
sta oba zbora nastopila tudi v obmor-
skem mestecu Izoli, znanem po tem, da
ima močno italijansko narodno manjši-
no, saj sta tovarni za predelavo rib
»Ampelea« in Arigoni« v času Italije
zaposlovale v glavnem Italijane. V me-
stu je tUisU baza ribiàke ilat^je. Izreden
južnjaški temperament pa nam je sko-
raj onemogočil koncert. Ker je bil na-
stop na prostem v pristaniškem delu
mesta in je veljal za atrakcijo okvirnih
prireditev, se je zbrala okoli koncertan-
tov množica, ki je tako tesno obkolila
orkestra, da je dobesedno slonela na
igralcih. Tako sta morala zbora po-
begniti za hišno steno, da sta vsaj malo
lahko zadihala, vsekakor pa s težavo
odigrala koncert. Prijetno me je pre-
senetilo tudi to, da so dekleta pripevala
vsem partizanskim in narodnim pesmim,
ki sta jih izvajala zbora.
V Izoli so Prešernovci turnejo za-
ključili. V treh dneh bivanja na morju
sta zbora priredila tri skupne koncerte
in dva ločena. Pičli prosti čas pa je bil
izkoriščen za ogled muzeja, gledališča
in izredno bogate mestne knjižnice ter
ostalih zanimivosti mesta Kopra.
Nadvse uspelo gostovanje, ki sta ga
izvedla oba zbora in ki je zapustilo v
članih nepozabne vtise, saj je večina
njih prvič bua v teh predelih, je od-
krüo še eno in važno spoznanje. Ne po-
zabimo na to naše zvesto ljudstvo, ki j.e
v nenehni borbi, da se osvobode šp
ostali predeli te zemlje. Nudimo тџ
vse, kar koli je mogoče. Tako bo izgi-
nuo tisto vznemirjenje, ki se polasti
vsakega zavednega Slovenca in Jugo-
slovana dosledno in bolestno in ga ne-
prestano tlači ob pogledu na bližnji ne-
osvobojeni del naše zemlje in na naš
Trst. Z. A.
stran 4
»Savinjski vestnik«. dne 5. septembra 1953
Stev. 35 i
Tribuna
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA V CELJU
noCno razgrajanje po mestnih
ulicah
Zadnje čase je vpitje in razgrajanje
po Jenkovi, Kersnikovi, Oblakovi, Ulici
29. novembra in Drapšinovi ulici na
dnevnem redu.
To nečloveško obnašanje raznih pi-
jandur traja celo do 2. ure zjutraj in ne
da ljudem spati. Pijanci lomijo drevje
obcestnih nasadov, rušijo ograje in tudi
človek, ki bi jih opozoril na tako po-
četje, ni varen pred insultiranjem. Iz-
gleda, da ti divjaki niso domačini, ker
človek od olikanega Celjana takih de-
janj in tako težkih pijančevanj ne bi
mogel pričakovati, temveč da so to naj-
brž prišleki, sezonski delavci, ki jih je
sedaj polno na cestnih in stavbnih de-
lih. Najhujši nočni nastopi se pojavljajo
ob sobotah in nedelj ahi ob priliki izpla-
čevanja zaslužka.
Prebivalci tega mestnega predela so
se obrnili na Olepševalno društvo, ki
je predstavnik tudi celjskih turističnih
krogov, da bi vplivalo pri predsedstvu
mestne občine, da bi s čuvaji nočnega
miru, tj. z ljudsko milico, poskrbelo za
javni red in mir v nočnih urah.
V Celju gostuje stalno precej naših
letoviščarjev in precej tudi inozemcev,
ki bodo po teh porajanjih odnesli pre-
cej slabe vtise iz Celja kot turističnega
centra. Zlikovci, ki so polomili in po-
škodovali javne nasade — iz popolne
podivjanosti so polomili v drevoredu
Drapšinove ulice sedem lipovih dreves
— naj se po izsleditvi najstrožje kaznu-
je in obsodi na povračilo povzročene,
skoraj neporavnavne škode.
Olepševalno društvo Celje.
Clane Olepševalnega društva, ki so že
plačali članarino za tekoče leto, vabimo,
da dvignejo čimprej društvene legiti-
macije, in sicer v društveni pisarni v
Domu OF, Titov trg, pritličje levo (po-
prej soba Lovskega društva) med 11. in
12. uro dopoldne.
Tisti člani pa, ki članarine še niso
poravnali, naj to čimprej storijo in s
tem utrdijo društvu moč za nadaljnja
dela za olepšan j e mesta Celja.
Olepševalno društvo Celje.
Naš stalni opazovalec, ki nas obvešča
o važnejših spremembah po mestu, se
je pohvalno izrazil o delovanju »Stavb-
ne zadruge« v Jenkovi ulici, ki je lično
obnovila hišne fasade teh svojih hiš.
Ker poznamo težnje te zadruge za
olepšavo našega mesta, bi ji položili na
srce, da končno vendar že odstrani iz-
gled tega okoliša kvareče kurnike in
zajčje hleve, ki še vedno stojijo na
zadružnih vrtovih ob savinjski progi.
Posebno pa prednjači razdrapan kur-
nik in zajčji hlev ob Kersnikovi ulici
pri hišni številki 12, ki v poletni vro-
čini povzroča neznosen smrad, ki se ga
ovoha tudi že na ulici.
Nič bolje ne izgledajo dvorišča pri
hišah stanovanjskega bloka ob Kersni-
kovi in Tkalski ulici preko železniške
proge. Tudi tukaj naj Uprava državnih
stanovanjskih zgradb nujno napravi
red in naj ne čaka konca tega leta, ko
bo že uredba prepovedala obstanek
kurnikov in svinjakov na dvoriščih in
javnih prostorih.
Olepševalno društvo Celje.
OBSOJANJA VREDNO POCETJE
PONOČNJAKOV
V eni zadnjih noči so ponočnjaki рх)-
lomili pred II. osnovno šolo na cesti
ob potoku Koprivnica več novo posa-
jenih lipovih drevesc. Na Jožefovem
hribu so zbili na tla napisno tablo, ki
prepoveduje kolesarjenje po cesti za
tovarno Toper. Na poti pa so jim tudi
klopi na Kalvariji, ki so jih hoteli iz-
ruvati, kar pa jim ni popolnoma uspe-
lo, ker so močno vstavljene. Priporoč-
ljivo bi bilo, da bi oko postave več-
krat v nočnem času pogledalo v razne
predele našega mesta, kjer ponočnjaki
skušajo uganjati svoje orgije in delati
škodo na ljudskem premoženju.
KAKO DOLGO ŽE STOJI ZIDARSKO
OGRODJE V ZIDANŠKOVI?
Že pred 5 meseci in več so se na-
menili za popravuo bivše Žumerjeve
gostilne v Zidanškovi ulici. V ta na-
men so takrat postavili vzdolž vsega
pločni>ca za pešce visoko zidarsko
ogrodje, — stebrovje in deske, ki že ves
čas stoji tam in süno ovira promet.
Omenim le, da je nasproti podjetje
»Vino«, da tu stalno stoje tovorni avto-
mobili in druga prevozna sredstva za
nakladanje in razkladanje ter je zaradi
tega na tem mestu ulica zožena na 3
do 4 metre. V bližini je gostilna, so
trgovline un mnogi obrtjniki, skratka
promet je zelo velik. Vse se pa tišči
zaradi omenjenega zidarskega ogrodja
na to malo, ozko prehodno ulico.
Le srečnemu naključju in disciplini-
ranosti pešcev se je zahvaliti, da se do
sedaj tu še ni pripetua kakšna pro-
metna nesreča, ki bi lahko zahtevala
tudi žrtve. — Prebivalci Zidanškove
ulice apeliramo na merodajne organe,
naj se zdramijo in naj po 5—6 mesecih
prično z delom, ali pa odstranijo že
postavljeno zidarsko ogrodje, ker malo-
marnost nekoga se bo kruto mašče-
vala in nekdo bo za eventuelno pro-
metno nesrečo na tem mestu težko od-
govarjal! ... F.K.
Iz Celja
»SNAGA«
ki skrbi za snago, oziroma tisti, ki so
pri »Snagi« odgovorni za snago, naj bi
v teh suhiih dneh šli vsaj enkrat po
Mariborski cesti, a ne do Tovarne
emajlirane posode, malo naprej — in
prepričan sem, da se nikdar več ne
bodo podali na to najbolj prometno
cesto. Saj vsako minuto pelje avto —
na cesti pa prahu, da prideš domov kot
mlinar. Prosimo, nikar ne hodite na to
pot, pošljite raje škropilni avto vsaj
dvakrat dnevno, podaljšajte škropljenje
na tej cesti vsaj nekaj sto metrov nad
gosto naselbino Mariborske ceste —
vsaj do Zgornje Hudinje. JKč
TRAFIKA V PREŠERNOVI ULICI
Kakor znano, je v Prešernovi ulici
trafika in v tej trafiki sta dve proda-
jalki, ki se spričo tega, da traja delov-
ni čas od jutra do večera, menjata.
Toda ne gre za to. Gre za to, da tam
nekaj ni v redu; predvsem ne z niško
»Moravo«. Število »dvajset« je namreč
zelo elastično, kar pomeni, da se giblje,
kakor se na svetu pač vse giblje, z
drugo besedo, »ljudska demokracija« je
osvojila tudi to trafiko, ali bolj kon-
kretno, »eno« od obeh prodajalk.
V kakih petnajst primerih sem nam-
reč točno štirikrat zadel na neko to-
bačno mahinacijo, ki nikakor ni mogla
biti niti ni bila slučajna, temveč go-
tovo preračunana. Štrikrat sem namreč
dobil v nekakem aritmetičnem zapo-
redju — zanimivo, zmerom pri eni in
isti prodajalki! — namesto dvajset ci-
garet: 18, 17, 18, 17!
Navsezadnje mi tudi ne gre za tistih
bore deset cigaret (v nasprotnem pri-
meru bi se že potrudil, da bi bilo prav),
toda gre za princip, ki žali osnovno po-
števanko in ki je preveč viden, da bi
mogel uspevati ter mu je zato treba
posvetiti primeren konec. -r-o-
DA NE BO POSPLOŠEVANJA —
PA KONKRETNO
Pred kratkim so zborovali zastopniki
celjskih trgovskih px>djetij in med dru-
gim obsodili posploševanje napak trgov-
ske mreže. Njihova pritožba je bUa
lunestna, saj posploševanje napak ne
vodi k njihovemu izboljšanju, marveč
v resnici lahko jemlje spodbudo k več-
jemu in boljšemu delu. In da ne bo po-
sploševanja — konkretno.
Bilo je v ponedeljek, dne 31. avgusta,
okoli 10. ure dopoldne v trgovski poslo-
valnici »Savica« (Potrošnik) na Trgu
V. kongresa 10. Ko je kup)ec že prejel
naročeno blago, se je med njim in
svetlolaso prodajalko razvu tale dvo-
govor:
Kur>ec: »Ali imate olje?«
Prodajalka: »Dobimo ga jutri! Toda,
ali ste naša stalna stranka?«
Kupec: »Ne stalna, marveč priložno-
stna.«
Prodajalka: »Potem pa ne vem, kdaj
dobimo olje. Morda šele čez nekaj dni.«
Epilog: V torek, naslednji dan, so v
tej poslovalnici olje prodajali. Neka
»stranka« ga je ta dan dobila in pla-
čala v istem trenutku, ko je ista pro-
dajalka istemu kupcu rekla — olja ni
več!
Mislimo, da je vsak komentar odveč!
V ZIDANSKOVI ULICI
V Zidanškovi ulici 27 so trije regi-
strirani obrtniki, ki izpolnjujejo svoje
obveznosti do skupnosti — plačujejo
predpisane dajatve.
V isti hiši v drugem nadstropju pa
živi že dalj časa in nič manj kot dve
leti krepko šušmari neka šivilja. Pro-
met je pri njej zelo dober, stranke vseh
vrst in poklicev se pridno zglašajo, ona
pa kasira — pobira denar, od katerega
nikomur razen sebi, najmanj pa skup>-
nosti, ne odvaja niti dinarja.
Prav je, da je pri nas vsakdo zapo-
slen in da dela po svoji zmožnosti, prav
je pa tudi, da ima vsakdo primerne
obveznosti do skupnosti.
Dve leti stalnega dela, brez davčnih
ali kakršnih koli drugih obveznosti že
nekaj prinese in tudi nekaj pomeni.
Moralna dolžnost tudi te, že dolgo časa
neprijavljene šivilje kakor tudi vseh
drugih njej podobnih mora biti, da se
materialno oddolži državi tako, kakor
naši zakoniti predpisi določajo in ka-
kor to v pretežni večini delajo dru!?i
obrtniki, ko plačujejo davek in druge
dajatve. K.
SUROVOST BREZ PRIMERE
V nedeljo je popivala neka družba v
gositilni v Zavodni. Med dvema navzo-
čima ženskama se je pričel prepir za-
radi moža ene teh dveh. Ko se je žena
tega moža odstranila, ji je druga sle-
dila s svojo hčerko. Ob Voglajni sta
zadnji dve napadli prvo in jo tako pre-
tepli, da je v krvi obležala nezavestna.
Z rešilnim avtomobilom so jo odi)eljali
v bolnico. Nad tako surovostjo, ki za-
hteva primemo kazen, so se vsi zgra-
žali.
PROMETNA NESRECA
Na Mariborski cesti je v ponedeljek
osebni avtomobil pxxirl nekega mlaj-
šega kolesarja, ki je obležal s težjimi
poškodbami. Avtomobñist je dečka ta-
koj odpeljal v bolnico. Koga zadene
zaradi nesreče krivda, bo dognala pre-
iskava. M. C.
IZ ŠMARJETE
Po vaseh občine Škof j a vas so bili te
dni zbori volivcev, na katerih se je
razpravljalo tudi o priključitvi občine
k mestu Celju. Večina volivcev se je
izrazila za priključitev, le nekateri so
ugovarjali, češ da bodo potem morali
plačevati razne visoke pristojbine, ka-
kor kanalizacijo itd. Jasno je, da so s
takimi pripombami uganjali le dema-
gogijo. Na zborih volivcev so se čule
tudi pritožbe glede predpisovanja dav-
kov. Neka stranka je predložila usluž-
bencu na občini potrdilo, da ima 1 ha
in 80 arov obdelovalne zemlje, davek
pa ji je bil odmerjen za 3 ha in 60 arov.
Njena pritožba na občini se ni rešena,
dasi je bila že davno vložena.
Gibanje prebivalcev v Celju
od 24. do 50. 8. 1953
V tem času se je rodilo v Celju 20 dečkov in
21 deklic.
Poročili so se:
Lorger Stanislav, študent iz Celja, in Završki
Jožefa, študentka iz Šmarja pri Jelšah.
Umrli so:
Bračko Ernest, upokojenec iz Celja, star 60
let; Podergajs Katarina, gospodinja iz Celja,
stara 66 let; Arčan Antonija, delavka iz Celja,
stara 58 let; Spegel Mihael, otrok iz Vitanja,
star 4 mesece; Skočir Neža, gospodinja iz Celja,
stara 8t let; Klemene Elizabeta, gospodinja iz
Celja, stara 78 let.
Iz sodne dvorane
NEREDNOSTI V SKLADIŠČU POD-
JETJA »TOBAK« V CELJU PRED
SODIŠČEM
Leta 1952 je prevzel posle skladišč-
nika pri podjetju »Tobak« v Celju Jo-
že Cretnik. Pod Cretnikom so vladale
v tem skladišču prav anarhične razme-
re, zaradi katerih se je znašlo na zatož-
ni klopi pet obtožencev. Cretnik si je
prisvojil postopoma večje količine raz-
nih cigaret, ki jih je po dmgih osebah
vnovčn, si pridržal večje vsote denar-
ja, ki jih je kasiral za tobak, ni dosti-
krat vodil evidence o izdaji tobačnih
izdelkov in vžigalic iz skladišča in za-
grešil je tudi več drugih nepravilnosti.
Cede Alojz je v svojstvu šefa skla-
dišča v Celju uničil uradno listino s
tem, da je meseca oktobra 1951. leta
zavrgel tri izvode popisa zalog to-
bačnih izdelkov v trafiki Prinčič v
Laškem ter v istem času sestavil
skupno s Koželj Stanetom lažen popis
v treh izvodih, v katerega je vnesel
50.000 cigaret »Kosmaj« več, kakor jih
je v inventurno polo vnesel Prinčič,
ta popis opremil z imenom in podpisom
Prinčiča. En izvod je dostavil podjetju
»Tobak-L j ubijana« zaradi izposlovanja
regresa, drugi izvod odposlal OLG Ce-
lje, tretjega pa izročil v uporabo knji-
govodstvu skladišča v Celju. Narodna
banka je regres 50.000 din izplačala.
Tudi drugače ie bilo njegovo poslova-
nje nemarno. Ko se je izkazal v skla-
dišču primanjkljaj, tega ni javil dalje.
Primanjkljaj se je zaradi takega poslo-
vanja Cretnika in Cedeta vse bolj ve-
čal in je dosegel višino 202.177 din. Za
ta znesek je bilo oškodovano podjetje
»Tobak-L jubl j ana«.
Jager Viktor je prejel od Cede Aloj-
za nagrado 1000 din, dasiravno je ve-
del, da je Cede ta denar pridobil iz
nekega nepoštenega posla. Kot blagaj-
nik (p>0'djetja »Tobak« v Celju, si je pri-
svojil iz blagajne podjetja 2184 din,
uničil pa je še neki račun, glaseč se na
1000 cigaret »Morava«.
Zagovarjala sta se še Ramšak Ferdo
in Hercig Miroslav, ki sta od Cretnika
prejela v razpečavanje cigarete, dasi-
ravno sta vedela, da jih Cretnik ni pri-
dobil na pošten način. Okrajno sodi-
šče je vseh pet obtožencev spoznalo
krive in so bili obsojeni: Cretnik Jože
na 1 leto in 6 mesecev zapora. Cede
Alojz na 1 leto in 4 mesece zapora, Ja-
ger Viktor na 8 mesecev zapora, pogoj-
no za dobo enega leta, Ramšak Ferdo
na 1 mesec zapora in Hercig Miroslav
na 10 'dni zapora. M. C.
ELEKTRIČNE ŠTEVCE SI JE
PRISVAJAL
Kolar Jože je 22. septembra 1952 vzel
iz zaklenjenega Mladinskega doma v
Rogaški Slatini električni števec, vre-
den okrog 6000 din. Meseca novembra
istega leta si je v dvorani Gasilskega
doma v Rogaški Slatini prilastil naj-
manj 10.000 din vreden električni šte-
vec. Okrožno sodišče v Celju je Koiarja
obsodilo na 8 mesecev zapora.
...in zaledja
IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
Na naš lepi Šentjur so prebivalci res
prav ponosni. Vse se tu razvija v zelo
hitrem tempu. Vodovod in električno
razsvetljavo so si občani oskrbeli skoro
v vsako hišo in še tako zakotno hri-
bovsko kočico že pred 25 leti. Kme-
tijstvo in sadjarstvo je tudi prav dobro
razvito. Kratek izprehod po Šentjurju
pa nudi vsakomur sliko iz dobre in
senčne strani. Kako potrebne so neka-
tere hiše in poslopja popravila ter be-
leža, naj bodo na tem mestu navedena
le imena nekaterih lastnikov, n. pr. Ju-
gova, Zerjavova, Baštevčeva, Smoleto-
va, Romova, Novakova-pošta, kjer so še
vedno vidni sledovi težkih partizanskih
borb s takratno švabsko žandarmerijo,
Praunzajčeva, Gerzinova, Artmanova.
Občinski ljudski odbor je vsem taicim
že davno od tega razposlal pozive, da
si uredijo in obnovijo svoje hiše, toda
zaželenega uspeha ni bilo. Kazalo bi,
poslužiti se primernih sankcij...
Naj služi za vzor lepo prenovljena
Bohorčeva hiša in župnijsko poslopje,
zgrajeno že leta 1780. Popravljajo tudi
Saudovo hišo v bližini šole. In še cer-
kev bodo s prostovoljnimi prispevki po-
polnoma preuredui in prebelili. Vidi se,
da je povsod treba le malo dobre volje!
Zelo kričeč primer je osnovna šola
samo. V letih 1908—1909 pod pokrovi-
teljstvom dr. Josipa Povaleja zgrajeno
impozantno šolsko poslopje, ki spada
med največje in najlepše v Sloveniji, je
tako rekoč izročeno propadanju. Omet
je popustil, žlebovi prepuščajo, okna
bodo začela trohneti, železna ograja
okrog šole je zarjavela, skratka, kakor
da se nihče več ne briga za njeno po-
pravilo. 45 let ni büo na tej šoli, ki
naj bi bila v ponos vsem onim, ki smo
jo nekoč obiskovali, kakor tudi da-
našnjemu šolskemu rodu, nikakih po-
membnejših renovirani. Nasproti stoje-
či, novozgrajeni Zadružni dom nudi v
svoji mogočnosti s te strani dokaj ne-
prijetno, porazno podobo. 2e pred me-
seci je bilo govora v »Savinjskem vest-
niku«, naj se šola v času letnih počit-
nic temeljito popravi. Počitnice se bli-
žajo h koncu, a naredilo se ni ničesar!
In še to! Velik vrt pred šolskim po-
slopjem je izpremenjen v nahajališče
plevela in kupe kamenja ter smeti.
Svoječasno so na tem obširnem prosto-
ru rastle grede mladih drevesc. Pokojni
šolski upravitelj Sivka je pod svojim
razumnim vodstvom go ju tu lepo ure-
jeno drevesnico in mladina se je na tem
vrtu učila umne sadjereje. Ob slovesu
zapustitve šole je dobil vsak učenec
od svojega nepozabnega vzgojitelja v
4. razredu po eno in več sadnih dre-
vesc, da ga posadi in neguje na svoji
domači grudi. Ti učenci so pozneje po-
stali dobri kmetovalci in sadjarji.
Šentjur je dal za časa okupacije nad
50 žrtev za svobodo. Postaviti na tem
mestu pred šolo vsaj skromen spo-
menik, naj bi bUa prijetna, častna na-
loga občinskega odbora Zveze borcev.
iz KOZJEGA
Na občinski konferenci SZDL v Ko-
zjem so razpravljali o volitvah. Vaški
odbori so že pričeli s pripravami za
volitve, si porazdelili delo in ne bodo
rabili pomoči od drugod.
Odkritje spxDmenika borcem in talcem
iz občine Kozje, kamor sta vključena
tudi Buče in Veternik, se bo vršilo dne
13. septembra na Glavnem trgu v Ko-
zjem. Sodelovale bodo množične orga-
nizacije, pevski zbor, šola in dr. Ko-
zje pričakuje, da ga bodo obiskali nek-
danji borci, ki so se v narodnoosvobo-
dilni borbi tukaj kretali.
Ob obletnici borbe za Kozje bo dne
11. septembra v dvorani slavnostna se-
ja. Za dostojno okrasitev dvorane je
preskrbljeno. 11. september so si Ko-
zjani osvojili za svoj občinski praznik.
Tov. dr. Jože Potrč je obiskal Pil-
štanj, Lesično, si ogledal požgane kra-
je, mudil se je pa tudi v Kozjem, kjer
se je po zastopniku občine zanimal za
razne ustanove in za delo v organiza-
cijah.
*
SZDL v Kozjem je vključila v svoj
delovni načrt nedovršeno obnovo zna-
nega Vetemika, ki je bil v narodno-
osvobodilni borbi hudo prizadet.
Nad trgom, kjer so še vidni sledovi
razvalin starega kozjanskega gradu, na-
meravajo urediti park, ki bo nudil ne
le domačinom, temveč tudi tujcem pri-
jeten oddih. S tem bo izpolnjen del ši-
roko zasnovanih tujsko-prometnih na-
prav v Kozjem. C.
IZ VOJNIKA
ŠE DRUGA PLAT ZVONA
Dne 29. 8. 1953 je dopisnik iz Voj-
nika tov. Sovič Leopold poleg drugega
objavil sledeče: Štab za udeležbo pro-
slave na Okroglici v Vojniku zelo do-
bro dela.
Po netočnih podatkih se bo proslave
udeležilo najmanj 60 zavednih članov
SZDL.
V tem primeru pa je zelo žalostna
slika, če pogledamo podjetje Papirnica
Višnja vas, kjer je zaposlenih 36 delav-
cev, od katerih pa se bodo proslave
udeležili samo trije delavci, medtem ko
uslužbenci podjetja za tako proslavo
sploh nimajo interesa.
Resnica pa je takale: Proslave na
Okroglici se bo udeležilo 8 članov ko-
lektiva, od teh pa trije uslužbenci. —
Vzrok, da se v Vojniku za udeležbo ne
prijavljamo, pa je tale: Trinajst članov
našega kolektiva se ni moglo udeležiti
proslave v Rogaški Slatini ob priliki
odkritja spomenika Borisu Kidriču, ker
dopisnik, kot najbolj agilen član takrat-
nega pripravljalnega odbora ni bil spo-
soben preskrbeti prevoza ter so se pri-
javljenci razočarani morali vrniti do-
mov.
Zavest našega kolektiva pa se kaže
v uspehih podjetja, kjer se pozna, da
i e tu zaposlenih 13 borcev, ki za časa
NOB niso videli dopisnika v svojih vr-
stah. Delovni kolektiv je nad takim
početjem in lažnim prikazovanjem na-
še socialistične zavesti v javnosti zelo
ogorčen ter bo zahteval zadoščenje.
Delovni kolektiv.
NAJ BO RESNICI ZADOŠČENO
Zaradi pomanjkanja prostora smo se
odločili, da damo kratek odgovor piscu
članka v Slov. poročevalcu od 1. 9. t. 1.
in Savinjskemu vestniku z dne 29. 8.
t. 1. podpisan s kratico S. L. V svojem
članku napada poslovanje našega pod-
jetja in s tem obrekuje celoten kolek-
tiv, ki z njim upravlja. Zaradi te ža-
litve bomo povzeli proti piscu tudi
ostrejše korake. Smatramo, da je tisk
tista tribuna, ki mora o vsem točno
informirati javnost. Toda preidemo k
dejstvu.
Pisec članka S. L. »Iz VojnUca« od
29. 8. t. 1. Savinjskega vestnika in Slov.
poročevaca od 1. 9. t. 1. je našel v drž.
trg. podjetju »Potrošnik« Vojnik okrog
100 kg pokvarjenih klobas, ki so baje
vzrok, da uslužbenci in nameščenci ne
dobimo 100% plač, temveč samo 80%.
Dvomimo, da je pisec za to navedbo
našel verodostojen dokaz, temveč je to
nekje samo »ujel« od kakšne »rekla —
slišala«. Da so se klobase pokvarile je
res, toda ne pri nas, nego so te klo-
base v pokvarjenem stanju že prispele.
SteV. 35
»Savinjski vestaiik«, dne 5. eeptembra 1955
Stran »
Skok na prvo mesta
Sport, zopet šport!
Bo kar držalo. Beseda, se reče, pismo
je o športu. Vse govori in piše o športu,
reprezentancah, ekipah, rekordih, na-
slovih, prvakih, junakih, asih in kla-
sah in kaj vem, kaj vse še premore
§portni besednjak. Vse, kar se šteje
nied civilizacijo povzdiguje šport in
malikuje krono športa — nogobrc. Kje
bi smeli zaostajati mi! In tudi ne za-
ostajamo. Ko sem ono leto oblekel
suknjo belo in pripasal sabljico, nisem
skozi dva meseca opoldne in zvečer pri
niizi.slišal druge ko besedo o vzorih in
bojih na polju žogobrca. In naš tisk!
Tri petine papirja odrajtuje na žrtve-
nik športa, četrto bo pa dodal, ko bo
Odred postal državni prvak! Bodo kma-
lu časi taki, da bo le tisti časopisnik
kaj veljal, ki dobro športu bo pisati
znal. Z novejšo izdajo masnih bukev
nisem na tekočem, spričo športne mrzli-
ce pa skoraj ne morem misliti, da bi
kaj prida shajale brez športne rubrike.
V zlatem veku športa je biti laik v
športnih rečeh toliko ko nazadnjaško.
Z nazadnjaštvom pa nobene žlahte!
Mahnil sem jo tedaj na stadion med
atlete. Pa ne zato, da bi se preizkušal
z atletskimi' kapacitetami. Kje pa! Do-
sti bolj skromno sem si dejal: »Fant,
štirih metrov ne prekobališ, čeprav po-
lomiš še tiste palice, ki so jih drugi
pustili cele. Tudi z atletskim Edijem
si lahko pomerita kvečjemu trebuhe,
nikakor pa ne v lučanju diska. Pač
pa: stisni še ti katero o športu.t< Koj
sem bil nared: »Bom, če bo kaj več
sreče kakor z ono po narodni vizi od
Celja do Žalca, kjer mi je škrat (ali
kateri zlodej) v svoji brcarski vnemi
na petih mestih izbrcal cele vrstice, da
sem potlej pri branju posmrkaval od
toge in togote.«
O tri sto okroglih žog! Treba bo kma-
lu reči: zapik! Pa sem še zmeraj pri
tisku. Tako je, če se ti jezik zavrti.
Nehati m zna. Ampak je tisk v službi
športa in ga zelo goji, je tako rekoč
že njegov sestavni del, zatorej mu daj-
mo, kar mu sodi in športu, kar je špor-
tov ega.
Mii naše mesto daje in šport ni ne-
hvaležen, pa mu vrača milo za drago
Tako potlej imata oba s čim biti za-
dovoljna. Imajo športniki stadion, ki
Tli kar tako s prstom v uho. Mu ni
ravnega v deželi, našim atletom pa tudi
ne. Je prav zato prizorišče velikih sre-
čanj domačih in tujih atletov. V bo-
dočnosti bo pa še bolj znamenit, kakor
napoveduje tisti okretni napovedova-
lec, ki vam številke in imena svetov-
nih kapacitet kar iz rokava stresa.
Je tedaj stadion atletom v ponos in
mestu v okras in bo še bolj, ko ga bo-
mo privezali na moderno cesto. Na
njem so zasloveli naši atleti in ponesli
svojo in slavo mesta daleč čez domači
plot. Bodi slava, če že mora biti! Je
pa z njo tako ko s slabo barvo: zbledi
rada in minljiva je. Trajnejši plod bo
telesno in duševno zdrava mladina iz
roda v rod. Ne le prvakom z rekordi,
množici iskre mladeži naj služi stadion.
Sicer pa je s športom tako, da ga
spremljata smola in sreča. Cesa se pa
ne prime smola! Saj zato je smola. Se
pištolo je davila, da se ni in ni hotela
skašljati v živčno torturo tekačic na
startu. Ce se pri troskoku zmešajo
okončnice in skakalec ne more razbrati,
S katero nogo bi skočil, je to toliko ko
smola. In s čim drugim ko s samo smo-
lo je bil namazan mezinček tistega ska-
kalca, ki se je ko veverica zavihtel čez
štiri metre, potlej pa z mezinčkom zbil
prečko. Se marsikje je bila posredi
smola. Je pa s spako tako, da ni do-
cela brez haska. Ko pokaže temu roge,
da se potlej lahko obriše pod nosom, za
točke, vam pa drugemu sočasno postre-
že s točkami. Bi skoraj djali tako, da
v smoli enega, vzplamti sreča drugega.
Sem pač moški in mi ni zamere, če
sem rad poškilil k atletinjam. Joj, vam
je krepak ta nežni spol! Kar respekt
sem imel pred ekipo zajetnih, ki se je
igrala z železno kroglico. Na tihem sem
zahvaljeval usodo, da mi je že prilepila
zakonsko polovico. Si kar nisem mogel
predstavljati, kako bi držal vštric z
žensko v petmetrskih skokih in kako
bi se otepal letečih krožnikov po vzor-
cu diska; uteči pa takimle brzopetim
gazelam tudi ni kar tako preprosta
iiga.
Tako sem prekladal po glavi vsem
lepim užitkom nad videnim navzlic. Pa
kar je res, je res: kar prijetno je bilo!
Kadar se je publika na tribuni dvigni-
la, sem se dvignil z njo in stegoval
vrat. Tudi ploskal sem, se navduševal
in spodbujal atlete: Hanc, Hanc... in
I-gor, I-gor...
Zaradi jokajočega otroka, ki so ga
starši zbudili, se mi je zganilo sočutno
srce. Zaradi drenja pri izhodu pa sem
goltal žolč. Salabolt, čemu le služijo v
Celju široka vrata, ko pa občinstvo
povsod, na kolodvoru, v kinu, na sta-
dionu poleg zaprtih velikih vrat spu-
ščajo skoz ozka eden po eden kakor
Kiklop jagnjeta?
Nič nerganja! Stadion je vsakomur
povšeči, tudi atleti in — seveda atle-
tinje tudi. Bom šel spet, ko pridejo v
goste Finci in to po lepi novi asfaltni
ulici.
Rado Guč
V ponedeljek, dne 7. septembra
OTVORITEV
POSLOVALNICE
SARAJEVSKIH
CIGARET
v Prešernovi ulici 5 (v pasaži)
V prodaji vse vrste priznanih
cigaret, tobaka in vseh tobačnih
izdelkov
♦
KadUci!
Obiščite nas in prepričali se
boste, da naši izdelki najbolj
lustrezajo vašemu okusu!
♦
CELJSKE BODICE
JAJCA ZASTONJ!
Tam ob Koprivnici — potočku,
ki skromno pot skoz Celje išče,
odlagajo stvari se razne,
tako da raste tam smetišče.
Nedavno tjakaj pridrvel je
kamion neznanega lastnika
in je iztresel na smetišče
zaboja čudna dva velika.
Pet tisoč jajc! Res neverjetno!
Planili so otroci, žene
s košarami in koši tjakaj,
vsi misli in radosti ene.
O jajca, o prekrasna jajca
brezplačno se v smeteh dobijo.
Kaj že v deveti smo deželi,
kjer taka čuda se godijo?
Res da bila je četrtina
teh jajc klopotcev, a ostala
po kvaliteti in svežini
so se močno odlikovala.
Ce hodiš danes okrog smetišča,
otroke srečaš nasmejane,
ki vsi rumeni so pod nosem
od jajčnikov — predobre hrane.
Podjetju za velikodušje
in konkurenčnost brez primere —
občudovanje in priznanje!
Posnemajte! In brez zamere!
TRAGEDIJA CELJSKIH LOKALOV
ali NOVA ZLAMPARIJA
Učenec
Da zdaj, ko že na Celjskem vsak
žlampari,
vsak frkolin se ob bokalu trudi,
ko slednji birt pri vinu že slepari,
jaz tudi v trop — ki narod skubi,
plodove spravlja naše žlamparije, —•
se vriniti želim, se mi ne čudi.
Prijatelj, uči mene sleparije,
koliko vode se med vino daje,
odkrij mi cen visokih lepotije.
Natakar
Ak' so natakar biti želje tvoje,
moj zlati uk poslušaj in zastopi,
zapiši trdno ga v možgane svoje!
Ak' hočeš kaj veljati v našem tropi,
ljudi se boj kot hud'ga vraga,
če pridejo v lokal jim čakanja natoci.
Naj tvoja noga nič ne bo prenagla,
nikogar nič ne prašaj, stoj in škili
in včasi zehni kakor sita žaba.
Ko po dveh urah gost že rogovili,
počasi in lagodno k njemu stopi
in mirno vprašaj: »Boste pili?«
Brezbrižno idi spet pa mu natoči
med vino nekaj sirotke vodene
in potlej mu tako račun zarobi,
da ga na licu mesta kap zadene.
Učenec
Uboge naše celjske oštarije!
Ze duham vonj popolne polomije!
Za smeh
in dobro voljo ...
SPET NORMALNO STANJE...
— Hej, kako je prijatelj? Domu vse
v redu? Z ženo spet govorita?
— Kot po navadi, prijatelj. Da, do-
ma je vse v redu. Od včeraj jo že zo-
pet poslušam.
TUDI ON JE MISLIL TAKO...
Irma sreča Emo.
— Torej je le res, da si se poročila
z Rudijem? Jaz sem mislila, da je bilo
med vama le flirtanje.
Erna: — To je tudi Rudi mislil...
PristovSek Dušan:
Prijatelj
Bilo je, preden sem se izgubil.
Ze delj časa se je družbi odtujeval,
vse dneve ga nisem videl, razen v šoli
seve, pa tudi tam se je le pobili kaj
pomenil, videl sem mu to v očeh, kajti
besede in obraz je znal prilagoditi vse-
mu in vsem.
Nekaj ga je moñlo, to sem torej
srečno pogruntal in dobro se mi je
zdelo, da sem. Toda če sem ga kaj
spraševal in silil vanj, je še oči spre-
menil v vsakdanjo podobo: »Beži no!«
Mislil sem, da se je, bogve kako ne-
srečno zaljubil, čeprav sem vedel, da
ga mehki lasje in vlažne ustnice ne
ganejo prav nič. In tistega lepega dne
je prišlo na dan. Bilo je po srečnem
koncu šolskega leta — sedmega v gim-
naziji, srečnega, čeprav sem odnesel
popravni izpit. Pa to je bilo res vse-
eno spričo malih in velikih zadovolj-
stev počitnic. Bilo je popoldne, sedel
sem v svoji sobici in bral knjigo —
naslova se ne morem spomniti več. Nič
kaj ni bila vredna, pa razpoložen sem
bil tisti čas za sunt in sem jo bral.
Potrkal je na vrata, kot je imel na-
vado — in ker jih je malone vrgel s
tečajev, sem koj vedel, da je on. Ve-
sel sem zagnal knjigo po tleh; bil sem
prepričan, da ga je izpustila tista fi-
lozofska bolezen, kakor sem temu de-
jal in odpret sem mu šel, kar sicer
nikakor ni bilo v najini navadi. Ze na
prvi pogled sem videl, da sem se mo-
til. Sicer je imel zopet nekdanji lesk
v rjavih očeh, le nekaj je bilo v njem,
da sem se mahoma zresnil.
»Kaj pa je?« sem ga vprašal.
Bežno mi je pogledal v obraz, nato
se je sklonil po knjigo, pogledal naslov,
polistal po njej in se smehljal:
»Pusti to, greva.«
»Kam vendar? Takole me vržeš iz
udobnega naslanjača; pa če bi se vsaj
nato sam vanj vsedel, bi nič...«
Zarezal se je: »No, no, od kdaj imaš
pa ti tak namazan gobec? Greva ven,
na literček, v kako oštarijo... Se bova
nekaj pomenila.«
Toda ni bil več »tisti«. Ta smehljaj
ni bil tak, obnašanje ni bilo njegovo,
še besede so se mi zdele, kakor bi jih
iz knjige bral.
»No, pa greva,« pravim, »samo kam?«
»Eh, kamorkoli.« Nepotrpežljivo je
vrgel knjigo na mizo in je že rinil
skozi vrata.
Sel sem za njim, zavila sva prav v
to krčmo. Spotoma sem še enkrat pre-
mozgal vse morebitne vzroke njegove
nenadne izpremembe. Uganil nisem nič
novega, vse staro pa sem zavrgel. Ni-
sem se mu upal pogledati v obraz; bal
sem se, da zasledim v njem kaj stra-
hotnega, kar še nisem bil odkril, od-
kar se poznava ... Sedla sva, naročila
in šele ko sva trčila »na zdravje«, sem
se odločil, da mu držim pridigo in mu
izprašam vest.
Začel je sam.
»Duš', v vojno akademijo grem.<c
Strela z jasnega! Mar se je pekel
zakrohotal?
Mehanično je udarilo iz mene: »Si
nor?« — Samo to. Potem sem buljil
vanj in precej neumen je moral biti
takrat moj obraz, kajti zopet se je za-
rezal, nato pa si je natočil kozarec, ki
je zazvenel, ko se je zadel ob njega
s steklenico — roka se mu je za spo-
znanje tresla — ga zvrnil in me po-
gledal:
»Nisem prišel poslušat neslane pri-
dige (to je žolčno poudaril) — ampak
po slovo, razumeš? Sam sem stokrat
premislil, neštetim »odločujočim fak-
torjem« sem že razlagal. Sit sem vpra-
šanj, sit ugovorov, ki... so zaman. Odj^
ločil sem se... Sit sem vsega — tu je
skoro kričal — sit! Iluzije so šle po
vodi — daleč proč. Kdo bi pri vsem
tem nadalje poskušal samega sebe pre-
pričati, da jih še ima in živeti s tem
v skladu, jaz... Duš', prosim te, lepo
te prosim, pomeniva se raje o dobrih^
starih časih... Saj je smešno, kajne,
»stari« časi — pa vseeno. Teh ne bo
več nazaj ...«
Videl sem, da ima vlažne oči, rad
sem ga imel, hakor malokoga, in sem
mu ustregel brez pomisleka. Mnogo sva
govorila, tudi popila sva precej in po-
zabil sem ga vprašati, kdaj pravzaprav
odpotuje.
Tako je drugi dan že izginil. Kmalu
mi je poslal karto nekje iz Dalmacije,
nato pismo, potem pa nič več. Brez-
uspešno sem apeliral na njegovo leno-
bo, na najino staro prijateljstvo, na
vse, kar sem lahko v ta namen izrabil.
Odgovora ni bilo, dokler nisem pred
kratkim dobil tole pismo:      (dalje)
Novosti kmetovalcem
Kmetje sejle priznano
ztino seme
Vsak kmetovalec, ki želi več pridei-
ka, več kruha in več dohodkov, bo se-
jal čim boljšo pšenico, ječmen in rž. Pri-
znavalna komisija je tudi v celjskem
okolišu našla in priznala na njivah ob
času zorenja več vagonov dobrega ži-
ta, ki bo odkupljeno od lastnikov za
razdelitev med kmetovalce za jesensko
setev. Zato segajte kmetovalci po tem
semenu, da ne bo prazen pomen gor-
njega stavka tega članka. Mnogo naših
kmetov ima slabo, da, celo zelo slabo
žito in zaradi tega tudi majhen, slab
pridelek. Naši hektarski donosi so v
primerjavi s pridelki žit drugih kme^
tijsko naprednih dežel še zelo nizki.
Kdor je hodil po naših njivah ob času
zorenja žit je lahko videl, da so mno-
ga žita sortno mešana, klasje slabo in
snetljivo. Seveda je tudi lahko videl
lepa sortno čista žita z lepimi nesnet-
Ijivimi klasi. Poznamo gospodarje, ki
imajo pri hiši že dolgo vrsto let isto
pšenico, ki jim vedno dobro obrodi, ne
da bi jo zamenjavali, temveč jo samo
odbirajo na ta način, da že na njivi
jemljejo za seme najlepše klasje. Taki
kmetovalci so gotovo prišli v poštev
pri priznavanju žit. Torej kaj iz tega
sledi. Da je nujno ixîtrebno povsod tam,
kjer so slaba žita, menjati seme, da se
pride na ta način do večjega in bolj-
šega pridelka. Tu pa moramo paziti
tudi na to, da bomo nabavili tako se-
me, ki bo v kraju naročnika trajalo
več let in ne samo 1 do 2 leti kot se to
dogodi takrat, če ni bua nabavljena
prava sorta. Priznavalna komisija je
pri svojem delu posebno pazila na to,
da prizna samo tista žita za seme, ki so
primerna in trajna za naše kraje. Zato
so bile priznane sledeče ' sorte: Proli-
fik, U1, Bavarska kraljica, Beltinska
277 in Coloni j a. Da pa se bodo kmet j e-
naročniki lažje odločili, katero sorto
pšenice naj naročajo, je napravljena
rajonizacija sort, t. j. določeni so na
podlagi izkušenj kraji, kjer bo katera
sorta bolje uspevala. Tako se bo sejalo
v Savinjski dolini sorto Prolifik in U 1,
v konjiškem okolišu Bavarsko kraljico,
v sotelskem okolišu Beltinci 277 in т
šentjursko-šmarskem okolišu Colonijo
in U 1. Semenski odsek Okrajne zadruž-
ne zveze v Celju bo priznano seme tudi
dobro očistil in razkušU, tako da bo se-
me res lahko dalo dobre pridelke. Se-
me naročajte pri svojih Kmetijskih za-
drugah, in to čim prej, dokler ga je še
na zalogi. Kmetje pa, ki smatrajo, da
je njihovo žitno seme primerno za se-
me, naj ga dobro očistijo ter razkužijo,
da ne bo prihodnje leto pridelek snet-
Ijiv. Na ta način bo prihodnje leto pri-
delek žita zanesljivo vsaj za 30—50%
večji in seveda tudi boljši. iz.
LORGERJEV SKOK
v zakonski jarem
Stanko Lorger — državni rekorder in repre-
zentant v teku 110 m zapreke — trenutno zaradi
poškodbe ne nastopa na tekmovanjih. Ta čas pa
je izkoristil za »lažjic skok kot so zapreke.
Skočil je v zakonski stan! Res čudna usoda
povezuje celjske atlete. Lorgerja je namreč
poročil predsednik AD Kladivarja tovariš Fedor
Gradišnik, za oporo pri tem koraku pa si je
yzbral zaprekaša Igorja Zupančiča, ki je bil pri
iej svečanosti priča. Po dosedanjih izkušnjak
sodeč pri Kladivarju najprej skačejo v zakonski
jarem zaprekaši. Kdo bo sedaj na vrsti?
POROČNO DARILO
Na cilju je Stane
največkrat bil prvi.
Nihče ni nikoli
podvomil: ne bo!
Zapreke mu niso
več delale zgage,
ko zakon mu skoraj
je »zlomil* nogo.
Le kaj vse še pride
to nihče ne ve?
Bo zarod sprinterjev
'mei hitre noge?
Bodice
Mark Twain:
^ако sem urejeval kmetijski časopis
Gotovo bi ga bil ubil, ko bi šel na-
zaj. Zbogom, gospod, pozdravljeni! Ve-
liko breme ste mi sneli z duše! Moj
razum je prestal preizkušnjo enega va-
ših kmetijskih uvodnikov, in sedaj
vsaj vem, za gotovo, da ga zlepa ne
ho nič več moglo spraviti s tira. Zbo-
gom, gospod!«
Počutil sem se nekoliko nerodno, za-
radi pohabljenja nekaterih oseb in ti-
stega požiganja, s katerim se je ta
človek zabaval, ker se nisem mogel
znebiti občutka, da sem nekako odda-
ljeno soodgovoren za ta dejanja. To-
da te misli sem hitro pregnal — kaj-
ti — stalni urednik je vstopil! (Mislil
sem si: »No, če bi bil šel v Egipt, ka-
kor sem ti to priporočil, bi jaz vsaj
imel nekoliko priložnosti, da postanem
vpliven; toda nisi hotel v Egipt, in se-
daj si tu. — No, nekako sem Te kar
pričakoval!«)
Urednik je bil videti žalosten, zme-
šan in pobit. Zmanjkalo mu je pogu-
ma, kakor se je zdelo.
Pregledal je razdejanje, ki so ga
povzročili tisti stari revolucionar in
dva mlada kmeta, in rekel: »To je ža-
lostna zadeva — res, zelo žalostna za-
deva. Glejte, steklenica za lepilo je raz-
bita, in šest šip in pljuvalnik, in dva
svečnika. Toda to še ni najhujše. Slo-
ves časopisa je oškodovan — in bojim
^e, da za vedno. Res je, da še nikoli
P^ej ni bilo takega povpraševanja po
časopisit, in nikoli še nismo prodali
*ctfco visoke naklade, nikoli se še ni
'Povzdignil do take slave — toda, ali
hoče človek postati slaven zato ker je
mesečnik, norec? Ali hoče človek uspe-
ha na račun svoje duševne bolezni?!
Prijatelj — veste, jaz sem pošten člo-
vek, in ulica tu zunaj je polna ljudi,
drugi pa sedijo po ograjah in čakajo,
da vas le za trenutek vidijo. Mislijo
namreč, da ste nor. In do tega tudi
imajo vso pravico, odkar so brali vaše
uvodnike. Ti uvodniki — to so nesreča
in sramota za novinarstvo sploh! Kaj,
kaj le vam je dalo misel v glavo, da
lahko vodite časopis te vrste? Zdi se
mi, da ne poznate niti najprimitiv-
nejših prabistev kmetijstva. Govorite
o brazdi in o brani, kakor da sta ena
in ista stvar; govorite o sezoni zame-
njave perja pri kravah, in priporočate
udomačenje podlasice, češ da je zelo
zabavna pri igri in da zelo dobro lovi
podgane! Vaša opomba, da ležijo školj-
ke popolnoma mirno, če jim zaigramo
kako polko, je bila odveč — res, po-
polnoma odveč!
Ničesar ni, kar bi utegnilo zmotiti
školjk. Školjke ležijo v ed no popolno-
ma mirno. Školjke se prav nič ne bri-
gajo za polke, ali za kakršno koli drugo
godbo. O, nebesa, o pekel, prijatelj!
Ce bi bili določili pridobivanje nezna-
nja za vaš življenjski smoter, hi ne
mogli diplomirati z boljšo oceno kot
ste to storili danes. Nikoli še nisem vi-
del kaj podobnega. Vaša ugotovitev,
da priljubljenost divjega kostanja kot
komercialnega artikla stalno narašča,
se mi zdi, da je prav preračunana z
namenom, da se uniči ta-le časopis.
Hočem, da se odpoveste svojemu po-
ložaju in da takoj odidete! Nič več
dopusta ne potrebujem — saj hi ga ne
mogel uživati, tudi če bi ga imel. Ve-
dno bi bil v napetosti in v strahu, kaj
boste priporočili kot sledeče. Vsako-
krat, ko se spomnim da obravnavate
ostrige pod naslovom »Vrtna arhitek-
tura«, popolnoma izgubim potrpljenje
in kontrolo nad samim seboj. Hočem,
da odidete! Nihče na svetu bi me ne
mogel pregovoriti, da grem še enkrat
na dopust! O! Zakaj mi le niste p o -
v e dali, da ničesar ne veste o kme-
iijstvu?^
»Da hi vam povedal, vi preklja
za rž, vi zeljna glava, vi sin kolera-
be?!! To mi je prvič, da slišim tako
neokusno, brezčutno opombo. Povem
vam, da sem sedaj že 14 let vseskozi
v uredniškem poslu, in to-le je prvič
da slišim, da mora človek kaj vedeti
ali znati, če hoče voditi časopis. Vi
repa! —- Kdo pa piše dramske kritike
za drugovrstne časopise? Kaj pa mi-
slite? To dela skupina diplomiranih
čevljarjev in lekarnarskih vajencev, ki
prav toliko vedo o igralski umetnosti,
kolikor vem jaz o pravilnem kmeto-
vanju, in nič več! Kdo piše knjižne
recenzije? Ljudje, ki še niso nikoli v
življenju napisali nobene knjige! Kdo
komentira delovanje vodilnih finanč-
nih strokovnjakov? Vsekakor delajo to
ljudje, ki so imeli najširše možnosti,
da o tem — ničesar ne vedo! Kdo kri-
tizira indijanske vojne kampanje? Go-
spodje, ki ne razlikujejo bojnega krika
od šotora, ki še niso nikoli bili deležni
tekmovanja v teku z bojno sekiro kot
nasprotnkom, ki še niso nikoli pobirali
puščic iz teles raznih članov svoje dru-
žine, da iz njih naredijo večerni ta-
borni ogenj! Kdo, mislite, piše pozive
za antialkoholizem? Vendar ljudje, ki
se — vsaj do groba — nikoli več ne
bodo streznili! Kdo pa so uredniki kme-
tijskih časopisov? V glavnem so to
vendar ljudje, ki se ponesrečijo na li-
niji poezije, na liniji kriminalnega ro-
mana, na liniji senzacionalne drame,
na liniji lokalnega urednika — in
končno padejo v kmetijstvo — le kot
v začasno pnbežališče grešnikov, da ne
pridejo kar takoj v ubožnico! V i nikar
ne poskušajte govoriti meni o novi-
narstvu! Gospod, šel sem skozi to šolo
od alfe do ornega, in povem vam: čim
manj kak možakar ve in zna, tem več
hrupa dviga, in tem višjo plačo pre-
jema. Bog ve, da, če hi bil jaz bedak,
namesto da sem — žal — kultiviran
človek, ali če bi bil nesramen, celo
plašen, lahko bi si bil ustvaril ime v
tem mrzlem, egoističnem svetu, ime,
ki hi zvenelo! Odhajam, poslavljam se,
gospod. Odkar ste tako ravnali z ma-
no, seveda hočem absolutno proč! To-
da — jaz sem svojo dolžnost storil. Iz-
polnil sem pogoje svoje pogodbe, koli-
kor so mi le razmere to dovolile. Re-
kel sem, da lahko povzročim, da po-
stane vaš časopis zanimiv za vse sloje
— in to sem storil. Rekel sem, da lahko
dvignem vašo naklado na 20.000 izvo-
dov — in če hi le imel še dva tedna na
razpolago, bi to tudi lahko storil! In pri
tem bi vam še do skrajnosti dvignil
intelektualni standard bralcev — niti
enega kmeta bi ne bilo med njimi,
niti enega samega individua, ki hi —
če bi büo od tega odvisno njegovo
življenje — znal razlikovati melonino
drevo od breskvine trte! Vi izgubljate
igro, če tako prekinete z mano, vi gra-
hova korenina, ne jaz! Adios!*
In potem sem šel.
(Prevod L. Baumgartner)
Stvaa e I
»Savinjski vestnik«, dne 5. septembra 1953
Stev. 35
Nadaljevanje s 4. strani
IZ  CELJSKE  OKOLICE
o vsem tem se lahko pisec prepriča,
ker mu lahko damo na vpogled veteri-
narski izvid. Da ni podjetje utrpelo, je
logično, ker je to moral dobavitelj po-
ravnati po obstoječih predpisihi.
Dalje navaja, da so uslužbenci in na-
meščenci prikrajšani za 100% plače za-
radi napak in nepravilnosti poslovanja.
Da bo resnici zadoščeno, naj povemo
na kratko.
Plače 80% so bile produkt obračunov
knjigovodstva družbene evidence Na-
rodne banke in je bil to splošen pojav
pri vseh podjetjih. Ker je bila ta druž-
bena evidenca v svoji prvotni funkciji
tudi neko družbeno zlo, je nova ured-
ba odpravila te hibe in dala prvo me-
sto obračunu knjigovodstva in računo-
vodstva gosp. organizacije. Cim je iz-
šla ta uredba, smo uslužbenci in name-
ščenci dobili 100% plačo, tekom nekaj
dni pa dobimo še razliko za nazaj. To-
rej lahko ugotovimo, da so vse naved-
be pisca za 80% plače brez podlage in
jalove.
Glede križev, ki da se prodajajo v
Dobrni v naši poslovalnici, je morda
edini piščev nekoliko stabilneje formu-
liran stavek. Toda še ta izgubi na pr-
votni vrednosti, čim ugotovimo: prvo,
da to niso zaloge, ki bi jih büo vredno
omnejati, ker ni v njih niti 5000 din,
drugo, da to niso križi, temveč mali le-
seni križci, ki spadajo v okvir lesene
galanterije med spomine, in tretje, da
je to nabavljeno predvsem za inozemce,
ki prihajajo v zdravilišče Dobrna. Čud-
no se nam zdi, da je to stvar spotike,
saj se še nihče ni spotaknil nad neko
trgovino v Ljubljani, ki se bavi izključ-
no s prodajo skoraj samih takih pred-
metov.
Omenimo naj še samo povračila me-
eečnih voznih kart uslužbencem. To
smatramo, da je popolnoma notranja
stvar delovnega kolektiva in si jih ure-
di po svoje. Take spotike so samo od-
raz piščeve slabe domišljije in pomanj-
kanja smisla za iskanje problemov. Ja-
eno je, da to ni nikak problem, ki bi
■pravi j al E>odjetje v kakšne gospodar-
ske težave.
Vsa stvar njegovega članka je v tem,
da je hotel iz muhe napihniti slona, z
drugo besedo, iz neproblema velik pro-
blem, pri tem pa je dvignil le oblak
prahu, ki se dviga le okrog njega.
Poleg tega odgovora pa zahtevamo,
da se pisec sam oglasi in da prekliče
svoje obrekovanje, drugače ga bomo
poiskali pravnim potom.
V toliko, da bo resnici zadoščeno.
Delovni kolektiv drž.
trgovskega podjetja
»Potrošnik« Vojnik
IZ KONЛC
Pred kratkim je bUo v Slov. Konji-
cah širše posvetovanje sindikalnega
aktiva, ki se ga je udeležilo okoli 30
odbornikov iz konjiških sindikalnih ix>-
družnic. Razpravljali so o delu sindi-
katov po III. kogresu ZSS, o pismu CK
ZKJ in o pripravah na volitve v zvez-
no in republiško skupščino ter v zbore
proizvajalcev. Sklenili so, da bodo ta-
koj pristopUi k političnim pripravam
za bližnje volitve ter k izbiri kandida-
tov za okrajne zbore proizvajalcev.
*
Pred nedavnim smo že pisali o po-
sebni »sp>omenici«, ki je bila izdana v
Zrečah in v kateri blatijo njeni av-
torji številne funkcionarje v Zrečah.
Kot vse kaže, je pri tem nečednem po-
slu soudeležen tudi konjiški arhidiakon
Tovornik. Na to kaže dejstvo, da se je
pisala pri njem in je on moral vedeti
za to.
Po dosedanjih pripravah sodeč, se bo
tudi iz Slov. Konjic in okolice udele-
žilo kar lepo število ljudi proslave na
Okroglici. Tako bo iz tovarne usnja
vozil tovorni kamion, ï>odobno pa pred-
videvajo tudi v usnjarskem remontu.
Blizu 40 prijavljencev imajo tudi na
državnem posestvu, kar je dobra tret-
jina vseh zaposlenih. Slabše pa je s pri-
javami na lesnem obratu, kjer se jih je
prijavilo samo osem in pa v konjiških
mestnih podjetjih. V okoliákih vaseh
so se najbolj izkazali dosedaj v Spita-
liču, kjer predvidevajo, da bo odšlo na
proslavo preko 40 ljudi.
*
V Slov. Konjice je bil pred slabim
letom dni premeščen zdravnik dr. To-
polšek, ker je dotedanji zdravnik dr.
Coricar odšel v î)okoj. S svojim delom
in prijaznostjo je kaj kmalu postal pri-
ljubljen in nič čudnega, če je imel ved-
no dosti dela v ambulanti, pa tudi na
domu ni imel mira in je bil večji del
vedno zunaj. To je tudi razumljivo, saj
je drugi zdravnik že starejši in težko
vrši službo na terenu, posebno še v od-
daljenejših vaseh.
Nedavno tega pa so se v Konjicah in
okolici začele širiti govorice, češ da bo
premeščen v Zreče in podobno. Baje,
da se je posameznikom v Konjicah za-
meril (kar pa je zelo težko verjeti).
Vprašujemo pa se, kakšen smisel ima
premeščati človeka, ki se je komaj vži-
vel v Konjicah in ki je s svojim delom
in znanjem postal pri večini ljudi moč-
no priljubljen. Ce je gornjim govoream
kaj verjeti, potem naj bi merodajni fo--
rumi pred izvršitvijo vsekakor morali
prej slišati mnenje širokih nmožic, ne
pa posameznikov. L. V.
Gibanje prebivalcev v celjsl(i olcolici
▼ časn od ii. do 30. 8. 195Î
Rojenih je bilo 10 dečkoT in 9 deklic.
Poročeni:
Conč Franc, mizar iz Sempetra, in Dolinšek
Pavla, trgovska vajenka, stanujoča istotam;
Bobnič Karel, poljedelec iz 2ovneka, občina
Braslovče, in Pauline Angela, poljedelka, stanu-
joča istotam; Lotrič Ivan, šofer iz Gomilskega,
in Marcóla Marija, nameščenka, stanujoča isto-
tam.
Umrli:
Golčan Terezija, otrok iz Sotenske pri Šmarju,
star 1 mesec; Vehovar Ema, posestnica iz Sv. Lo-
vrenca, občina Šmarje, stara 80 let; Palir Ma-
rija, posestnica iz Bodreža, stara 97 let; Golež
Ana, prevžitkarica iz Završ, občina Šmarje,
stara 74 let; Iršič Anton, upokojenec iz Ljub-
nice, občina Vitanje, star 61 let; Lužar Ana,
vdova iz Klanca, občina Dobrna, stara 59 let.
Telesna vzgoja in šport
Atletika
ATLETI IN ATLETINJE KLADIVARJA
SO OBDRŽALI SVOJE POZICIJE
Tretje kolo zvezne atletske lige je za nami.
Atletski kolektiv Kladivarja je tudi v tem za-
ključnem kolu obdržal svoje pozicije: moška
ekipa je zbrala 29.584 točk in s tem osvojila
3. mesto v državi, ženska ekipa pa je zbrala
doslej najvišje število točk 14.278, vendar se je
morala zadovoljiti z 2. mestom, ker so atletinje
Mladosti nabrale še več točk!
Celjani so v velikem številu oba dneva pri-
sostvovali kvaletetnim borbam med domačimi
atleti in izvrstnimi gosti Crvene zvezde iz Beo-
grada. Čeprav so domači atleti zmagali le v eni
disciplini, je končni izkupiček točk več kot za-
dovoljiv, če upoštevamo, da zaradi odsotnosti
niso nastopili odlični tekmovalci Zagore, Petauer,
Roje, Mlinaric, medtem ko je Lorger zaradi po-
škodbe prisostvoval tekmovanju le kot gledalec.
Tudi ženska ekipa se je znatno popravila od
II. kola in če ne bi bilo nekaj nepredvidenih
slabših rezultatov (zlatsi v metu krogle), bi se
že v tem kolu lahko povzpela na 1. mesto.
Ljudje so sicer že razvajeni in si želijo na
vsakem tekmovanju čim višje število rekordov.
Teh na tem tekmovanju v Celju res ni bilo,
razen častne izjeme Jožeta Kopitarja, ki je v
metu kopja dosegel nov slovenski rekord z
metom 59,72 m! Doseženih pa je bila cela vrsta
izvrstnih rezultatov, ki jih je vredno registri-
rati. Pristovškova je v metu kopja dosegla svoj
osebni rekord in najboljši letošnji rezultat v
Sloveniji z metom 35,94 m. V metu diska je na-
stopala pri ženskah vsa jugoslovanska elita,
kjer sta Homolja in Matejeva dosegli letoSnje
najboljše rezultate (40,96 in 40,94 m), Tucejeva
je dosegla najboljši letošnji rezultat v daljino
s 5,54 m, prav tesno pa ji je bila za petami
Majcnova s 5,48 m. Pristovškova je bila uspešna
tudi v metu diska, kjer je ponovno premagala
.Niedveševo. Državni rekorder Krivokapič je Pri-
stovškovo naravnost občudoval in izrazil pre-
pričanje, da bi jo v enem tednu napravil za
novo jugoslovansko rekorderko v tej disciplini.
Pri moških so gostje postavili kvalitetne rezul-
tate, kjer omenjamo le Peclja na 100 m, Krivo-
kapiča v metu diska, Dangubiča v metu kopja
(65,95 m — najboljši letošnii rezultat v FLRJ!),
Cipčiča v teku 400 m zapreke, Šarčeviča v metu
krogle, Mugošo v teku na 800 m in 1500 m, Ra-
dovanoviča v skoku v daljino in tekače v obeh
štafetah. Od domačih atletov moramo pohvaliti
vse tekače na 800 m — Vipotnika, Stožirja in
Gajška, ki so dosegli izvrstne rezultate pod
2 minutami. Tudi ženske so v teku na 800 m
dosegle vrhunske storitve — Slamnikova se je
približala svojemu rekordu, vztrajna atletinja
Grabarjeva pa je po dolgi dobi dveh let zopet
dosegla čas pod 2:25 min. Bilo ie tudi nekaj
razočaranj oziroma presenečenj. Kdo bi priča-
koval od nekadnjega nepremagljivega zaprekaša
Zupančiča, da bo na tem tekmovanju prišel v
njegovi disciplini zadnji na cilj? Saj je vendar
Igor v štafeti 4 X 400 m pokazal, da je dovolj
hiter, ker je pretekel svoj del proge pod 50 sek.
Čudili smo se tudi nerodnim predajam v štafeti
4 X 400 m, ki so prav tako važne kot v štafeti
4 X 100 m. Največje razočaranje pa nam je pri-
pravil študentski svetovni prvak Milakov, od
katerega smo pričakovali, da bo po rekordni
formi zadnjih dni preskočil tudi v Celju vsaj
4 metre. Odnehal pa je že pri 3,82 m! Zakaj se
je štedil Jovančič — državni reprezentant in
rekorder na 100 in 200 m? Cemu ni pokazal svo-
jih sposobnosti v troskoku državni rekorder
Radovanovič? In še je bilo več takih primerov,
da so počivali vrhunski državni reprezentanti,
člani Crvene zvezde, kot da njihovo društvo ne
potrebuje točk. Kljub temu, čeprav abstiniranje
najboljših atletov ne moremo razumeti in opra-
vičiti, pa je zadnje tekmovanje številnim gle-
dalcem vendarle po daljšim času pokazalo lepote
atletskega športa.
Organizacija tekmovanja je bila brezhibna.
V Celju si želiino še več takih srečanj, srečanj
s kvalitetnimi moštvi. Od domačih atletov in
atletinj pa pričakujemo v tem mesecu vztrajne
vadbe, ki jim bo pripomogla, da bodo po me-
secu dni na finalnem moštvenem prvenstvu Ju-
goslavije v družbi najboljših ekip Jugoslavije
fiotrdili dosežena mesta v vseh kolih zvezne
ige. Nič preveč nerealna ni prognoza in upanje,
da bi ženska ekipa Kladivarja izšla v finalu
državnega moštvenega prvenstva kot zmagovalka.
ANDREJ VIPOTNIK - NA 1вОв m - 2:»,4
Pretekli teden je mladi Vipotnik sodeloval na
mednarodni atletski prireditvi v Grazu >Kilo-
metru teka«, kjer se je v družbi odličnih te-
kačev iz Zahodne Nemčije in Avstrije odlično
uveljavil. Dosegel ie sicer 6. mesto, vendar v
času novega jugoslovanskega mladinskega in
slovenskega članskega in mladinskega rekorda.
S časom 2:29,4 je na 1000 m dosegel kar 5 re-
korde. Čestitamo!
_Nogomet       _
KLADIVAR (ml.) : RUDAR (Velenje) - 4:î (1:3)
V nedeljo je okrog 1500 gledalcev prihitelo na
Glazijo. Želeli so si ob lepem sončnem dnevu
razvedrila. V Celju je pač že veliko število
takšnih ljudi, ki nedeljske popoldneve najraje
prebijejo na Glaziji. Tu doživljajo grenke in
lepe trenutke, kakor pač gre nogometašem na
zelenem igrišču.
v prvi tekmi je mladina prvi polčas in dober
del drugega polčasa igrala ležerno, nekoristne
in nič kaj lepo za gledalce. Sele po vodstvu 3:1
za goste so se posamezniki predramili, potegnili
za seboj celotno moštvo in v 15 minutah zaigrali
tako, kot smo jih bili doslej že navajeni. Iz-
kupiček je bil bogat. Žoga je kar trikrat po-
tresla mrežo. Zmaga je bila priborjena in ve-
selih obrazov so odhajali iz terena igralci, gle-
dalci pa 80 tudi pršli na svoj račun.
MLADOST (Zagreb) : KLADIVAR - é : 3 (2 : 2)
Drugo nedeljsko srečanje je razočaralo že
razpoložene gledalce. Ligaši so nastopili » prav
čudni postavi. Človek je imel občutek, kot da
so iskali nogometaše za ta nastop iz vseh vetrov.
Takšna združba pač ni mogla pokazati nekaj
nogometni igri podobnega in poraz je bil pač
neizbežen. Gledalci si brez dvoma ne želijo več
takšnega eksperimentiranja, ki je brez dvoma
pred prvenstvenimi nastopi tudi nekoristno. —
Marsikateri mladinec Kladivarja bi bil bolj zrel
za nastop v liginem moštvu, kot so bili )po-
skusnic igralci. Ce že ljudje v velikem številu
hodijo na tekme, gredo pač zaradi tega, ker si
želijo kvalitetnih iger. Zato prenehajmo s takim
nogometom, kot smo ga gledali zadnje nedelje!
LOKOMOTIVA (Zagreb) : KLADIVAR - 2 : a
Med tednom je nastopilo v Celju kompletno
moštvo Lokomotive iz Zagreba, ki pa na težkem
terenu ni prikazalo znanje enega najboljših no-
gometnih enajstoric v državi. Kladivar se je
uspešno upiral tehnično in fizično močnejšemu
nasprotniku, večkrat so domači napadalci celo
nevarno ogrožali vrata Lokomotive, odlični vra-
tar Stinčič pa ni pustil žogi proste poti v mrežo.
Za Lokomotivo sta bila uspešna Firm in Papec.
DOBRAJC RADKO - LETO DNI NE BO
NASTOPAL
Disciplinski odbor celjske nogometne podzveze
je kaznoval dolgoletnega uspešnega igralca Kla-
divarja (prej SSD Celje) zaradi fizičnega na-
pada na Dragičeviča, trenerja Branika, z eno-
letno prepovedjo nastopanja na nogometnih
tekmah. Kazen je krepka in ljubitelji nogometa
se vprašujejo — ali bo Dobrajc po letu dni še
oblekel nogometni dres. Mladi dozorevajo т
dobre nogometaše, leto dni >odmora« pa ie za
vsakega nogometaša preveč, če še želi doseči
kvalitetno formo.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
Po voznem redu obratujejo 5. in 6. t. m. avto-
busne proge: Celje—Kamnik—Ljubljana, Celje
—Vransko, Celje—Dobrna, Celje—Ljubno, Ko-
zje—Brestanica, Šmartno ob Paki—Logarska do-
lina in Šmartno ob Paki— Gornji grad, lokalna
proga Celje—Dobrteša vas in Celje—Laško.
Dne 5. in 6. t. m. ne obratujemo na avto-
busnih progah: Celje—Hrastnik. Celje—Vitanje,
Celje—Trojane—L jubl fana (brza пгоца). Celje
-Podsreda, Celje—Bistrica ob Sotll, Celje—
Planina, lokalne proge Celje—Štore, Celje—
Vojnik—Frankolovo, Celje—Griže—Prebold, Ce-
lje—Dobrteša vas—Prebold, Celje—Šmartno v
Rož. dolini, Hrastnik-mesto—kolodvor.
Dne 4. t. m. se avtobus proge Celje-Kozje—
Podsreda ne vrača več iz Celja v Podsredo ob
16.50 uri.
Redni avtobusni promet bo vzpostavljen na
vseh progah podjetja »Avtobusni promet« Celje
v ponedeljek 7. t. m. po voznih redih z od-
hodom iz Celja.
>Avtobusni promet« Celje
OSKRBNIKA za planinski dom na Šmohorjm
nad Laškim s kavcijo sprejme Planinsko dru-
štvo Laško. Ponudbe poslati z življenjepisom
do 16. septembra na Planinsko društvo Laško.
PUTNIK CELJE
obvešča, da sprejema prijave za Trst in Rab do
10. septembra 1953.
Za prevoz na zagrebški velesejem razpolaga
Putnik Celje z lastnim avtobusom. Interesente
prosimo, da svoje želje glede prevoza prijavijo
čimprej zaradi razporeditve avtobusa.
Pntnik.
VES DAN ZAPOSLENA MATI išče dobro, otrok
vajeno žensko, ki bi čez dan prevzela varstvo
in prehrano 8 mesecev starega otroka. —
Ponudbe poslati na upravo Sav. vestnika.
MANJŠE POSESTVO in vinograd v bližini ce-
ste blizu Strmca (Nove cerkve) ugodno pro-
dam ali zamenjam. Naslov v upravi lista.
LEP LOKAL na prometni točki vzamem v na-
jem ali kupim. Informacije na upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje na Ljubljan-
ski cesti 41, za enako v pritličju kjer koli.
UGODNO PRODAM spalnico iz mehkega lesa.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM enosobno stanovanje v mestu za
enosobnega kjer koli. Naslov v upravi lista.
PREKLICUJEM neresnične izjave, ki sem jih
izrekla o Pilih Ladotu, Golež F. Šentjur.
PISARNIŠKA MOC z večletno prakso in per-
fektna v strojepisju, prevzame honorarno ali
fia stalno namestitev. Informacije v upravi
ista.
ODDAM takoj v najem kovačnico s celotnim
inventarjem ob glavni cesti v Šempetru т
v Sav. dolini. Vse informacije dobite pisme-
no ali ustmeno pri Ušen Jožetu, Šempeter,
Sav. dolina.
ZAMENJAM sobo v Celju (oddaljeno 20 minut)
za sobo v Laškem. Naslov v upravi lista.
NUDIM stanovanje dijaku višjega razreda gi-
nazije. Naslov v upravi lista.
RAZPORED  NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE  DE-
ŽURNE SLUŽBE
Dne 6. 9. 1953: tov. dr. Sevšek Maksim, Ce-
lie. Ljubljanska c. 36. — Nedeljska zdravniška
dežurna služba traja od sobote od 18. ure da-
lje do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
KINO UNION CELJE
Od 4. do 10. 9. 1953: >Mreža<. angleški film"
Od 11. do 17.9.1953: >Onstran Missourijat,
ameriški barvni film
KINO DOM IN LETNI KINO CELJE
Od 3. do 5. 9. 1953: »Našli so sec, amer, film
Od 6. do 8. 9. 1953: >Rdeči cvet<, jugoslv. film
Od 9. do 14. 9. 1953: »Izobčenec iz otokov«,
aiigl. f-.lm
Predstave v kinu »Union«, dnevno ob 18. in
20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri.
Predstave v kinu »Dom« dnevno ob 18.15, ob
nedeljah ob  16.15 in  18.15 uri.
Predstave v Letnem kinu dnevno ob 20.15 eri.
Po sklepu delavskega sveta Cinkarne je uvedena likvidacija
DUR Cinkarne. Vatimo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve
najkasneje do konec septembra 1953.
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Fužine pri Vitanju
PRODA OSEBNI AVTOMOBIL
znamke B\iW v dobrem stanju. Cena po dogovoru.
Maloprodajne cene
za moko in kruh
Obveščamo potrošnike, da veljajo v
trgovskem omrežju sledeče malopro-
dajne cene:
Moka: Og 54 din, štev. II 46 din, pol-
bela krušna 35 din.
Kruh: za kg iz moke štev. II 44 din,
iz polbele din 35, žemlje 5 din.
V gostinskih obratih stane komad
kruha iz moke štev. II 4 din, iz pol-
ble kmšne moke 3 din, žemlje pa ko-
mad 5 din.
Oddelek za gospodarstvo
in komunalo
ОкгајЦ ljudski odbor Celje-okolica, Uprava za dohodke in
Katastrski urad
SPREJMETA  TAKOJ  V  SLUŽBO
za inšpekcijo dohodkov od prebivalstva DVE MOŠKI MOCi
z znanjem knjigovodstva, po možnosti z nazivom računovodje
ali davkarja;
za katastrski urad DVA RISARJA z dovršenimi 4 razredi sred-
nje šole in ENEGA USLUŽBENCA za delo izvedbe v katastr-
skem elaboratu, z dovršeno srednjo šolo
Plača za vse navedene po uredbi
Veliko izbiro HIŠ, POSESTEV, PARCEL, tovornih in osebnili
AVTOMOBILOV prodaja v vseh krajih Slovenije in Hrvatske,
Ekonomska pisarna Celje, Stanetova ul. 15.
Našim
bralcem
Med tretjim in četrtim nada-
ljevanjem pričujočega podlistka
je iz neznanih vzrokov izostal
del, ki ga priobčujemo to pot in
hrati prosimo, da nam avtor ka-
kor čitatelji oproste neljubo po-
moto, ker je seveda tako nastala
vrzel.
Danes objavljamo odlomek, ki
manjka. Da bi se čitatelji lažje
orientirali, nav>ajamo, da je da-
našnje poglavje nadaljevanje
prepira v krčmi. Drugi del pa
obravnava pisateljev poseg v
preteklost težaka Jerneja.
Prihodnjič bomo spet redno
nadaljevali s petim nadaljeva-
njem.
IZIDOR HORVAT
KAMNOLOM
Jernej je vzkipel: »Z isto pravico ko vi!«
»Pa bi raje videl tvojo žensko!« se je zarezal Grobljar.
Grobljar je dvignil palico in bi bilo po Skutniku, če ne
bi vskočil Leveč.
Jernej se je zakadil vanj ko petelinček v petelina: »Prase
umazano! Zver! Fuj!«
Nasproti sta si stala dva moža, enako močna in napeta.
Iz oči jima je pobliskaval srd in prezir. »Grobljar,« je povzel
Stanko po nekaj trenutkih moreče napetosti, »pred teboj sem
delal v Beli rebri. Prišel si kakor mi drugi s trebuhom za
kruhom. Toda nisi držal z drugimi vStric v poštenosti. Izrodil
si se v malopridneža. Na tvojem mestu bi lahko bil, pa se
nisem hotel izneveriti svojim sotrpinom za judeževo plačilo
dobičkarjev. Ti pa si se udinjal za hlapca in postal ovaduh.
To ti povem v obraz, ki sramu itak več ne poznaš! Toda glej,
ta palica ima dva konca! Pazi, Grobljar, da ne pade debe-
lejši po tvojem skrivinčenem hrbtu.«
Kakor bi trenil je izvil palico iz Grobljarjevih rok.
Ljudje so se olajšano sprostili. Se smeh je splaval po za-
dimljeni sobi. Nekdo je celo zaklical: »Le daj ga Stanko!
Udrimo po njem!«
Grobljar je čutil osamljenost in vohal nevarnost, zato
je le skromno požugal: »Se kesal se boš za to, Leveč!«
»Ne bom se! Se poditi me ne bo treba. Sam bom šel. Prej
pa ti še dam nasvet, Grobljar: misli na oba konca palice!«
V sobi se je razlegel smeh: »Kar precej naj poskusi! Raz-
kadimo hudobijo!«
»Sodrga!« je zaškrtal Grobljar. »Bomo videli, kdo bo
koga ustrahoval.«
»Tako, še zmerjal boš?« so se vse bolj gostili preteči gla-
sovi. Soba se je zganila. Kakor kopja so letele besede od vseh
strani. Najglasnejši je bil Jernej, ki je klatil s pestmi Grob-
Ijarju tik pod nosom. Grobljarju je upadal pogum. Ko je
videl, kako jadrno je odkrevsal Vincenc, se je previdno umak-
nil čez prag, potem se pa naglo zbudil v sadovnjaku.
Pravega poklica Jernej Skutnik ni imel. 2e od rane mla-
dosti se je potikal po svetu, ker doma ni bilo zanj ne dela
ne mesta pri plitvi skledi. Križem je preromal deželo in pri-
ložnostno prijel za delo. Kjer mu je prijalo, se ga je oklenil
z vnemo, dokler ga niso odslovili. »Skrčiti je treba obrat,«
so rekali in odpuščali seveda novince. Ker ni bil vešč drugega
kot težaškega dela, so često potekli tedni in meseci, preden
se je zopet srečal z zaslužkom. Tako je večkrat stopal po
cesti, ki je bila njegova zvesta spremljevalka.
Bila je lepa, sončna jesen, bogata in darežljiva. Jablane
in hruške po sadovnjakih so se šib ile pod težo obilnega rodu.
Rdeča in rumena jabolka so vabila in sladek mošt je dražil
Jerneja.
»Ne bo težko, niti nerodno takole delo: obirati sadje in
stiskati mošt,« si je rekel in se ponujal pri kmetih in go-
spodarjih.
Vzeli so ga pri bogatem kmetu, ki je imel velik sadov-
njak, dosti sadja, obilo dela, delavcev pa malo. Delo ni bilo
tako lahko, kakor je menil Jernej. Z zoro je bilo treba vstajati
in pozna noč je ogrnila hiše in vasi, ko je legal k počitku s
hlapci v konjskem hlevu. Pil pa je lahko Jernej, kolikor je
hotel, sladkega mošta, da mu je začel presedati kot žganci,
ki jih je jedel zjutraj, opoldne in zvečer.
Jernej je imel dosti izkušenj z delom in delodajalci, pa ne
bi vedel, kako je treba delati in kako se služi. Ta je za spo-
znanje boljši od onega, vsakdo pa hoče, da mu pusti reven
človek dušo in telo v zakup, pri plačilu pa obrne hrbet in
reče še »hvala«! Izrabljajo te v svetem prepričanju, da si se
rodil in zrasel zanje in da do sebe nimaš ne pravice ne
dolžnosti.
Tudi tukaj ni bilo bolje; Jerneja so pošteno bolele roke
in skelele so ga rame. Cez dan je obiral, potresal in nosil ja-
bolka, zvečer pa vrtel mlin in navijal stiskalnico, da so mu
pokale kosti kakor stiskalnica. Pri mizi pa se je moral boriti
za debelejši ocvirek z enookim hlapcem.
Pustil bi že bil Jernej bogatega kmeta, njegova jabolka
in mošt pa žgance, če ne bi obirala jabolk in hrušk tudi
dekleta. Ej, pa so bile deklice brhke in vesele da kaj! Urne j e
od njega so se sukale po drevju, da ga je bolel vrat od su-
kanja glave in obračanja oči za veveričkami, kakor je rekeL
Z večer pa je bilo zabave in smeha na koše, kaj takega Jeme j
še ni doživel.