I „ I j w ^ I . 1 II I |\ . ''ffiHBMK; fr t* ^ -jf T JLh4 rnmt.mrn pt, A. * Mmrnr Hk \ <■»- it JBfc-' Ju/ ^^ —^ —, 35SL i ■ ! r f h i t "Clevelandski Amerika* |j I iBH i »slojiiilili „—,.....________________________ ,. __ _ - -- _ H ■»«»■»■»■»•• •»»>«»*<• .pritožb« jiiso v lega uspthat dobil niti nobenega odgovora, em bil v Mandžurijo, eni za domovino; ne, 1 ca vlada od mene še zahtevala; dobil sem 1 , da moram paziti, če I najini polkom kakega 1 onarskega" duha; vsa ii jih revjti sestradani I pošljejo svojim dragirii 1 ino, vsa 'ta pi»i«a da 1 obiti prej jaz v roke, 1 ko prebrati in če bi | ako sunil ji vost, da jo s nanim, vojaka pa dam ti. Hoteli so od čast- I bi igrali vohune, via- 1 Kgjtfe, breznačajneie; < mnog« jetta nainigljaj ; i sebi I11 tovarišem v » res izpolnjevalo. Jaz < »m svojih zvestih vo- 1 tiral a zapazil sem, da < neki vohun od vlade, t ne pazi, če svojo 'dol- * Snujem ali ne. Seve- c )d sedaj zahteval pi- > erto odprl in delal, V & prebiram, v resnici 1 itno opazoval okolico s rana pisma zopet vo- > nil. Car je otroče v »ko - nemSIke aristo- F ni imajo vedno sred- < ;forme, katere car že- t že pri njihovem roj- < tia mnenja carju na- 1 ižejo in se z njega F ri kiakem" zabavnem č ikega ministra za ku- ^ ca delajo; on je njih Ije; marsikateri bo tu :akaj pa ne gre sam ico, da vidi, kako se vidi kakemu trpinče« dobro izpostavljeno! mislim, pravi Sasen* s on, rad storil,toda to / lo za njega gotovo 11 udi. če se bi pokazal n an njegove rodovine p pga spremstva in vo- I ulico. Smrt vjedno £la- g ;govo glavo; če on > BHBfe s jejo, vsaj kolikortoliko, da je ruski parlament, ali takozvana duma res "ruska in ljudska". Ne, dumo uporabljajo aristo-kratje svoje namene in za javnosti pesek v oči. Duma je kriva, da javno mnenje, ki vlada v Rusiji ne more postati svetu znano; duma je on« stvorstvo ruske kamarile, ki prepreči nešteto hudobij, katere uarede baroni, grofje, exse-lence i. t. d. Ko smo se mi vračali iz vojske z vztoka, smo videli, da so se v tem času te propalice še razmožile in njih oblast je bila še enkrat tolika. V dumi so predlagali, za neveni koliko admiralov za vsako novo vojno ladjo. Nazadnje pa ni bilo ne vojnih ladij, ne denarja, nad tri sto milijonov, admirali so pa vlekli visoke plače. V deželi je čez 150 (to je še premalen-kostno število) višjih admiralov, ki še niso bili na nobeni ladji, a se imenujejo admirali in vlečejo vsak p6 60,000 rub-tjrv na leto. Rusija bi Tmela lahko prvo armado na svetuj ne. ona je zgubila zaupanje vojakov ravno skozi dvor; misli-, te, da ker }>e • k zadnjemu počitku. J! . PITTSBURG. Pa., 25. avg. Da je prišlo zadnjo nedeljo <1<» pobojstey, do take surovosti državnih konstablerjev in policije, do takih surovih činov v deželi civilizacije, je bil vzrok, ker so stavkarji Pressed Steel Car družbe hoteli prirediti javen shod, kjer naj si bi še enkrat govorilo o stavki in kaj je delavcem v naprej zaieti, se li podajb, ali stavkajo v naprej. Ta shod so pa oblasti — prepovedale, zato, ker je bil sklican od delavcev! Ko ne bi bila resnica^da je bil shod prepovedan, ne bi človek mogel kaj takega verjeti, da so "to nčinilc oblasti v Združenih svobodnih državah. Danes je bil pogreb petih padlih delavcev in dveh konstablerjev, katere so odpeljali odkodet so doma, Pogreb je bil svečan. Na tisoče delavcev" je stalo odkritih glav, ko so šle krste mimo; tudi rakve konstablerjev so bile z cvetjem ozaljšane in od štraj-karjev z svetostjo smrti spremljane k zadnjemu počitku. Sicer so oblasti prepovedale ljudem, v gručah stati po ulrcah. toda, ko se je pogreb tako svečano pomikal ob hišah stavikujočih delavcev iz grške cerkve proti pokopališču, se ni nihče upal delavce razpoditi, m vse je imelo nekak zvišen utisek na vse: pretili so kri za druge, na} počivajo \ miru... PARNIK SE POTOPIL* Z 300 OSEBAMI. Parnik "Colombia" zadel v nemški parnik 'SchlesienV MONTEVIDEO, 25. avgusta. — Od zastopnika tukajšnje' Associerten Presse, je o trče- 1 nju parnfkov "Colombia" in 1 nemškega parnika "Schlesifn" prišlo natančnejše poročilo. ; Pravi, da je vladala na morju ; gosta megla in velik vihar. 1 Nemški parnik je trčil z vso silo v parnik "Colombia" in ga i tako poškodoval, da je zadnji 1 * ,{. ,. i, tli ,'f ■ ■ ■>'!" ' se potrt*z 1111 na mestu___z 200 1 i ŽUPAN, KI VE POTREBE i - ČLOVEKA. Temperenclerji ga skušajo dati L zapreti. , ATLANTIC CITY, 'N. J., * 25. avgusta. — V tem mestu 1 vladajo večni boji med pristaši \ mokrih in suhih. Prohibični fa-1 uatiki pa so hudi na župana svojega mesta, F. P. Stoy, kateri pod nobenim pogojem noče dovoliti policiji, da bi nekatere fanatikarjem neljube salo-' ne vsaj v nedeljo zaprl. Župan : Stoy pravi, da je za njih ravno 1 ista pravica, kot za druge go-' stilničarje. Kanatikarji so šli zadnje dni tako daleč, enkrat podali Sc pravdiliku Wilson, kateri je po nekem starem zakonu dokazoval zbranim, da \ ima 011 pravico županu določiti, 1 katere salone more on dati v nedeljo zapreti. Včeraj so zopet prišli temperenclarji k županu in mu svetovali in nazadnje zahtevali, da stori po zako nu in po ukazu pravnika, Wilson. Župan Stoy jim je pa krat-komalo odgovoril, da se za zakone Wilsona 011 ne briga '' popolnoma nič, ker 011 ve, kaj sme, In kaj ne sme; zraven pa 1 tudi vem, kaj je našemu ljudstvu treba, adijo! Sedaj bodo ' fanatiki čakali, tudi kakor pravi zakon Wilsona, osem dni, in če se ne bo v teh osmih dneh pamet in prepričanje o veljavnosti starih zakonov v županovi glavi spremenilo, ga dajo potom, zopet tega starega za-kona zapreti, figaift, kaj bo. UMOR IN SAMIOUMOR. SOUTH \(')*RWAIJ\, Ct.. 25. avgusta. — Iz jeze, da mu ie sin pobegnil z neko deklico, jc tu trgovca Cavanaugh tako ujezilo, da je danes ustrelil v prodajalni svojo i6letno hčerko in potem še sam sebe, Posebho ga ie jezila vsaki »lan mati pobegle deklice z njegovimi sinom, tudi z njo se je pred {kratkim prepiral in tia njo parkrat ustrelil, a jo ni zadel. I Zapušča veliko premoženje, vendar se ni sin še* oglasil od nikoder in je vse poizve<#>vayje po njem neuspešno. — 3. septembra bo admiral ' in poveljnik ameriške vojne mornarice, E. S. Perry, kateri jc lansko leto peljal mornarico 1 iz San Francisco okoli sveta in jo zopet skozi Suez kanal pripeljal v Hampton Roads — u-pokojen. — Danes je v New Yorku- ( dospel iz Evrope, škof Farley. \ kateri je bil pred odhodom tudi pri papežu. t GROZNA NESREČA Z AV- ( TOMOBILOM. . Dva na mestu mrtva; drugi te-^ žko ranjeni. KANKAKEE, II., 26. avg.— 1 Obžaldvanja vreden slučaj se je pripetil včeraj v bližini tega mesta. Z svojo ženo, otroci in si na ho in neko prijateljico rodr r bine, je bogataš, trgovec Geo. r Rabig iz Chicago vozil se po 1 deželi v avtombilu in spreho- s dih. Avtomobil je b»1 največje ( vrste. Na križišču Big Four N železniške črte, je lokomotiva zadela ob sprednji del dirjajo-Č*ga avtomobila in ga popolnoma razdrobila. 2ena Rabig in prijateljica moža iz Chicage, neka Granger, so bile na mestu mrtve; vsi drugi so dobili smr-»i ,, . • , . Inozemstvo. i VELIKI GOSTJE PRI ZRA-KOPLOVNI tEKMI. K KI M S, Franciji, 25. avg.— 1 Danes je tu sem dospel princ Albert Leopold i/. Belgije z 1 vso družino in vtelikim spremstvom. Prisotovati hočejo tekmi zrakoplovstva in si ogledati tukajšnjo razstavo aeroplanov. Leopold je obiskal francoskega 1 letalca Aerodromi^katerega je ' naprosil, naj mu razloži posamezne dele stroja In način le-1 tanja; princu so ieljo seveda spolnili. Naprosil je tudi, če se " ne bi zrakoplove, Aedroma ali 1 kateri drugi vzdignil v višine; 1 toda, ker, je bilo 'if&bo vreme • in, padal dež, mu za enkrat niso! niogli ugoditi. Popoldan je pa bilo lepo vreme. Naznanjena je bila tekma za takozvani "grand prix" v znesku 50,000 frankov; za ta dfibittk so stavljeni razni pogo-jii kot n. pr., da ihora zrakoplov toliko v daljavi prevoziti in v tem času ne fitae stopiti na tla, da se preskrbi s kakimi pripomočki, kot ganolin itd. KEIM-S, Francija! 2$. avg.— 1 Xad vse lep popoldan. Na tekmo je prišel točno Job dve uri sam francoski predsednik Fal-liers v spremstvu več minit-srov. Leopold in predsednik se sta vljudno in kaj pris^rčnf) po-' zdravila; ob njuni strani ni sta-'o regiment vojakov, kot pri qHMjenm nmliajn ^ja w.Charn, bourgur. Na pozorišču se je prikazal slaven Bleriot, ki je pred tedni prevozil prvi 11a svetu kanal La Mauche, ali angleški kana), Bil je burno pozdravljen od občinstva. Bleriot jc prevozil v uri 46 milj, CAR GRE V AVSTRIJO. DUNAJ, 25. avgusta. — Tu se vse bavi z novico, da ruski car obišče še ta mesec avstrijskega cesarja Ftanca jn/'efa id sicer v mestu Trstu ali pa v kakem mestu Istra. Ker so važna vprašanja radi Balkana o-stala še nerešena, se sodi, da je carjev obisk velike politične važnosti. Vladno Ikrogi so mnenja, da bo cesar Franc Jožef poslal proti carju prestolonaslednika Ferdinanda, drugi pa 1 zopet zatrjujeo, da ga sprej- ; me sam cesar. 1 1 PETOOORAD, M avg. — ! Tudi tu se v vladnih krogih I govori samo o potovanju car- ; ja, Vladni krogi so gotovi, da car obišče cesarja Avstrije. 1 Car bo potem še obiskal tur- I škega sultana in bo se prvič to zgodilo, da bo po dolgem času zopet ruska ladja šla slko- j zi Bosporus; sultan jc dal že dovoljenje, da jahta 'Standard,' z ruskim carjem na krovu, sme. iti skozi Dardanele. VCar gre > potem na Krim, v Sebastopol. ' od tam v Moskvo in zopet v 1 Petrograd. — V Avstriji delajo predlo- < go, da se uvede dveletna sploš- i na vojaška dolžnost; pri mornarici pa namesto štiri, samo t tri letna vojaška dolžnost. Častnik tudi neniore sedaj nobe 2 den postati, kdor ni naredil < vojaške šole, ne morejo postati \ aktivni; gleda se, da se od- j pravi tudi takoimenovana inti- r igentna skušnja. J;^' t ■ V 1 - 1 Rojak, ak« še nisi naročen ^ na list "Amerika", piši in poš- ^ ji $r.oo ta p«l leta. Ne bo « TRPINČILI UJETNIKE NA GROZEN NAČIN. TANGER, Mardko, 26. avg. Danes se je tu uradno sporočilo, da je voditelj divjih Čet. neki E1 Roghi iz Beni - Maca-sar, poklonil sultanu in mu obljubil pomoč zoper Spance. TANGER, Maroko, 26. avg. Vojake, katere so vjeli vojaki divjega E1 Roghi, se danes tu sem iz I^/.a poroča, da so bili trpinčeni na najsurovejšf in mučni način. Sam sultan da je prisostoval, kako so mučili u-jetnike. Najprvo so jih spraševali o pozicijah in raznih načrtih vojske; ko niso hoteli ničesar povedati, se jih je takoj obsodilo na mučenje, katero je bilo stoikrat groznejše kot smrt. Povelje je prišlo, da.se morejo vsi ujetniki prepeljati pred mestna vrata Babelhamis imenovana. Jetniki sA na potu do vrat pretepali, suvali, sploh z njimi delali na vse načine, samo kot z ljudmi ne. Tam so potem odsekali vsakemu desno roko: ko se je po preteku par minut kri scedila, je moral vsak utekniti ramo (od katere je bila odsekana rolka (I) v najhujšo žerjavico, v gorečo smolo! Ženam ujetnikov so potem iz-rovali z navadnim orodjem vse zobovje in jih oskrunili; nazadnje so nekaterim izžgati eijo ali obe očesi, ostalim so še odsekali desno nogo in jih pu-stili v prahu in vročini, v smrtnem boju*na cesti, v zasmehovanje vseh. ■ / • \ I'm mili ■ —<1 ,1 ,»» .ihWi.h-.VE.w. II H11H1 11 Jilting MANEVRI NEJMŠKE VOJNE ^-MORNARICE. BERLIN, 25. avgusta, -r Admiral princ Heinrik, brat cesarja Viljema bo letos vodil nemške mornariške manevre, v Severnem morju; manevriralo bo okoli 35 največjih nemških bojnih ladij. Vaj se osebno udeleži sam cesar Viljem 11a jahti "Hohenžollertl", skupno z bratom. Vaje se začnejo 30. avgusta. PRINESLI KOLERIO. BKISEL, 25. avg. —■ Včeraj je prišel v pristanišče parnik "Singapore" iz Riga, Rusija, , in imel na krovu pet mrtvecev4, kateri so po zatrdilu zdravnikov umrli za kolero. Prebivalstvo je bilo jako razburjeno ob tej novici; vlada je prepoveda- : la, da bi s parnika prišli v me- ( sto potniki; uvede se stroga preiskava, če so vsi na krovu ! zdravi, še-le tedaj jim bo do- 1 voljeno, da se smejo iz par- s nika podati na suho. Parnik je ! postal pri otoku Quarantane. ' PRETRESUJOCE SCENE. < < Podrobnosti o nekem norveš- i kem parniku. I VICTORIA, 26. avg. — Tu sem je včeraj dospe] parnik ( "Makura", katerega potniki so raznim poročevalcem tukajšnje prese razložili žalostni potop norveške ladje "Erral", katera r se je potopila z vsemi potniki vred 18. junija t. 1. "Erral" je zadel ob middle- j, tonske pečine in zadobil veli-v-ansko luknjo; vijhar je bil grozen. Ko je videl kapitan Anderson, da so gotovo vsi mrtvi, če se hitro ne rešijo v čolne, q je dal povelje že vsem zmuče-nim in premočenim morarjem, naj spuste v mqrje rešilni čoln. • Dva morarja in sam kapitan se pa v čolnu niso obdržali, tem - ^ več za vedno zginili v valovih; žena nesrečnega kapitana je smrtno borenje z valovi moža videla; veter je tul|l, namignila s i valove, je vse štiri svoje otroke vrgla v morje. 25 potnikov ir mornarjev, ki so se borili pro; valovom z nadnaravno močjo so vse eno dobili svoj grob \ valovih. Uro pozneje, je na ob zorjem posijalo solnce in sijalo kot da se ne bi zgodilo nič. -o— Nad 20,000 gostiln zapro na 1 Angleškem. Talko je sklenila 1 zbornica z. ozirom na veliko škodo, ki jo ima ljudstvo od 1 preštevilnih krčem. Zaprli bo do vsako peto gostilno. Petkra/ni poizkušeni umor in samoumor. — V Aachenu jc 44letni ključavničar Orthmaun polil s petrolejem in zažgal pohištvo v sobi. kjer so spali 4 njegovi otročiči, nato pa je pozval ženo, naj skupno ž njim ' umre. Ker se je žena branila. 1 jo je jlavil do nezavesti, nakar jo je polil s petrolejem in jo izkusil zažgati, a žena se je šc pravočasno zavedla in se rešila skozi okno, nakar je kli cala na potnoč. Sosedje so pri ' Iwteli, rešili otročiče in pogasili požar. M'edtem se je pa Orthmann ustrelil. -o Mestne novice. Mlada Irka poskušala se obesiti. — Mlada tjrletpa Irka. ka tera je bila pred par dnevi oddana v okrajno bolnišnico, po imenu Marta Hunter, se je r 1mvm v-trtrtek r-nvoji celici obesiti na konec rjuhe, a jc paznica jo visečo še rešila. Mlada Marta se je zadnje čase vlačila ponoči po mestu; sodi- 1 šee jo je obsodilo 11a par mesecev poboljševalnice. Včerai so jo hoteli prepeljati pred sodnika, ker je izjavila, da bo dokazala svojo nedolžnost, je začela talko vpiti, da je sodnik zavkazal, da se jo odpošlje v , norišnioo. — Našemu rojaku John M o-žina je v sredo pogorelo poslopje v Euclid, O. Poslopje je bi- < lo vredno $1500. Ogenj je bil j tako močan, da je v eni uri ' upepelil do tal poslopje. t I Za katoliške deklice, 4 — V našem mestu je več lijš J za uboge in brezdelne deklice; 4 take hiše imajo za mladostne * velike veljave; mnogokrat bi J se zgubilo' mlado življenje, če f ne bi našla zavetišča v teh po- j slopij. Nemci našega mesta, 4 ravno tako Judi, imajo več ta- < kili zavodov, za ubožne in brez- J poselne. Začetkom meseca ok- jf tobra odprejo na 25 zahodni ^ cesti zopet eno tako zavetišče 4 in sicer se bo imenovalo, "West Side Training Home for Girls'' J pod ravnateljstvom Catholic i Aid Society. V poslopju bo tu- I di učilnica in 30 snažnih po- 4 stelj za deflclice. Pokojnega ško- 5 fa Horstinanna mati, in pokoj. J^ škof fsam, sta bila velika podpi- if ratelja takih zavodov v Cleve- J landu; svote ki sta jih darovda ^ v ta lep namen so bile velike ^ in še sedaj je ena ustanova od f blage pokojitice. Katoličani na j 25 cesti tegadelj predlagajo, da 4? bi se dalo zavodu ime "Catli- J arine Horstmann Home for f Girls". 2 — V Četrtek zjutraj 26. avg. J je bil na C. P. in Marquette £ cesti povožen in težko ranjen f George Funk, mestni uslužbe-nec. 0 — Rojakinja g. Julija Poje, J se nahaja v jako kritičnem po- J ložaju v Lake Side bolnišnici; Ž • .. j . . j 1 r Rev. Grškovič, kar je jako hva? 1 levredno. Ravno tako se naj sti, ki ima kake stvari slcjK0n^n| z Poje oglasi v uradu g. Gri- |j| Nov spomenik v Edgewater j| — Na lepem prostoru, tako- ' imenovanem "picnic place'' ^^ Edgewater parku, postavijo lep ^ spomenik Mizerju. Seveda bo j moralo dati še (le pteje me- J sto pravico, če se sme sporne- V nik postaviti; toda ker je de-1 nar, nabran od prostovoljnih | darovateljev tukaj in se bodr» r lahko vsi stroški z lahkoto po- | krili, in ker se gre ge tu «rl olepšavo parka, je gotovo, daj se mestna uprava ne bo ujjlljl rala temu in bo dala dovolim nje, da se spomenik postavi Tatvine. — V našem mestu se zadn&fl čase krade kar vse* v navUkr^S V "hotelu" Sanders na Publ«M Square je žepnih tatov vedli nelcaj na razpolago, če je treba, da pokažejo svojega »častivrednega stl^H Tako j upj'------ južno Afriko koristi in deželo postavili na dobre, nogi in v kulturnem oziru jim ne smemo v/.eti prvenstva, v Ujm so drugačni kot sosed NeH»?c, ki ne da svojim podanikom, črncem nobene pravice, ampak jih i maji* za sužnje, še več; črnemu podaniku Nemcev se v Afriki g >di slabše kot živini, ker živine ne streljajo, .črnec pa kot jSe. i N'emeV tjdoli ne ittlpol-nava črnca za človeka), Da ni 0 kaki ustavi govora ne govorimo; toda tudi nj,im bo Tačun snldiran.. • Angleži pa so v novih državah prepustili, kot pravi parla-nieifsko poročilo, svoj, to je ho-landski jezik, ki je zraven angleškega uradni jezik in ga mora vsak angleški uradnik znati, ravno tako mora burski uradnik znati angleško. (Slovenci v habsburški monarhiji so pa že (>if let podaniki in še "zvesto ticlanj", pa nimajo svojega, slovenskega jezika priznanega še kot deželnega jezika. Heil!) Wlalje so skoro vsi uradniki, in tudy višji Buri, (zopet lep zgled za Avstrijo!) nadalje je za glavno mesto vzeto bilrsko mesto Pretoria, kar je tudi jasen dokaz, da Angleži Bure u-roštevajo Največji in najjasnejši dokaz burske narodnosti pa je. ko so skoro vsi gover-nerji Buri in odposalnei južno afrrkih držav za ngleški parla ment, zopet sami možje iz bur-skih vrst. 1 • • -ni am Torej, Buri niso mrtvi. Kot briiški podaniki se bodo postavili in še okrepčali v gospodarskem in kulturnem nivoju. Gotovo pa pride še čas, kot 1 odo Buri popolnoma prosti ondonskega vpliva. Btir ni mrle v. On se zaveda svoje narodnosti. svojega jeziki«, se je podvrgel angleški nadoblasti, od katere toinia tudi samega zbič-fca, ko so sprva optimisti v*Evropi mislili, temveč se bo on ravno pod to nadoblast vzdignil in postal enak drugim prostim narodom. Nazadnje naj še omenimo, da so Angleži dali Utdi črncem volilno pravico, po vzgledu vvashingtonske vlade. I "Črez stepe" | Pripovedka kapitana R. Spisal; H. Sienkiewicz. Priredil za "Clevelandsko Ameriko" Podravaki s (Nadaljevanje). Precej časa sva zrla z Lili-ano na to kretanje in na vedri-lo živalskega življenja, ki traja dotlej, dokler ga jim ne začne kaliti človek; nakrat pa je ona, hoteča nekoliko menjati svoje stališče zganila slučajno vejo in kakor bi trenil, je 'zginilo vse; samo razburkana voda "je kazala, da je ondi nekaj bilo, toda črez ^renutek se je voda ugladila in znovič je naju obkoljila tišina katero je dramilo samo bobnanje detela ol> trdo skorjo hikorov. Med tem se je tudi solnce že po-vspelo nad drevje ter jelo močno pripekati. Ker se Liliana ni čutila 'vtrujena, sva naumila, da lločeva potovati okrog zaliva. Potoma sva naletela na drug mali potočič, ki je tekel skozi gozd ter se izlival uprav v ta zaliv, Liliana ga ni 1110-prebresti, torej sem jo moral prenesti in navzlic temu, i! i se mi je branila, sem jo vzel na roke ter stopil v vodo. Toda ta potok, je bil potolk skušnjave. Strah, da ne bi padla, je povzročil, da je Liliana, objem-ši me z rokami okrog vratu, stisnila se na vso moč k meni in samo zaruaelo svoje ličice je skrivala 11a moji rami, jaz pa sem takoj jel pritiskati svoja usta ob njene senci, šepetajoč pri tem: "Liliana! moja Liliana!" In tako sem jo nesel črez potok. Ko sem stopil na drugo obrežje, hotel sem i" še nesti dalje, toda izmuznili se mi je posilbma. In oba ,T?iu je prevzel nekak nemir; ■ ova pa se je jela ogledovati na-kakor bi se nečesa bala j y:i sedaj je bledica, pa zopet j /udečila zalivala njeno lice/ prsi. Časih se me je polastil strah pred san^jm seboj. Nastajal je vroč dart, vročina se je Ikar sipa 1 a z neba na zem- korih « viselo nepremično, deteli so iltof tak o kot poprej bohnali 6b skorjo, toda vse se je kazalo nekako zaspano, kakor bi oslabev&fo radi vroflne. Mislil sem si, da se nahajajo nekak čar v ozračja in v tem gozdu, a potem sem mislil samo na to, da je Liliana pri meni in da sva sama. Med tem, se je je polaščevala vtrujenost, kajti njeno dihanje je postalo čimdalje bolj kratko in glasnejše in na običajnem bledem njenem licu se je nastanila ognjena rudečica. Pa sem jo vprašal, če mar ni vtrujena in če si noče počiti? ne, ne!" je odgovorila urno, kalkor bi se hotela celo braniti tej misli, toda črez nekoliko korakov je omahnila znovič in šepetala: "Ne morem, v resnici ne morem dalje!" Tedaj sem jo vzel znovič na roke in s tem dragim bremenom sem odšel k samemu obrežju. kjer so bile vrbove veje pobešene celo do tal ter delale nekak zasenčen hodnik. V tem zelenem hodniku sem jo položil na mah in potem pokleknil poleg nje in srce se mi je krčilo v prsih. Lire ji je bilo bledo in razširjene oči so me prestrašeno gledale. • * ^ "• "Liliana, kaj ti je, predraga!" sem zaklltlical, "saj sem tukaj pri tebi." Tako govoreč sem se sklonil k njenim nogam ter jih jel pokrivati s poljubi. "Liliana!" sem nadaljeval, noja edina, moja izvoljena, moja žena!" / Ko sem izrekel to poslednjo besedo, se je vsa stresla od nog do glave in nakrat ifie je kot v nekaki vročini z neko nenavadno močjo objela okrog vratu in začela ponavljati. "My dear! my dear! my husband!" a potem mi je vse zginilo izpred očij in zdelo se mi je, da vsa pozenieljska krogla leti ne'kam z nama.. Danes že ne vem, kako je to moglo biti, da ko sem se sprebudil iz te opojnosti in se zopet zbrihtal, je med vejami hikorov svetila znovič. zarja, toda ne več jutranja, marveč večerna. Duteli so nehali bob-nati ob drevesa; na dnu jezera se je druga zarja smejala oni, ki je bila na nebu; bivalci jezera so odšli spat, večer je bil zal, tih, prenasičen od rtula-ste svetlobe, torej je bil čas vrniti se nazaj k taboru. Ko sva prišla izpod teh jokajočih se vrb na beli dan, sem pogledal Liliano, toda na njenem licu nisem zapazil ne otožnosti, niti nemira, samo v očeh, dvignenlh kvišku, se ji je opažala tiha re-signacija (vdanost) in njeno blagovoljno glavo je obdajal nekaj svetel sij 'žrtve in dostojanstva. Ko sem ji podal roko, je mirno sklonila svojo glavo na mojo ramo in ne odtegnivši svojih očes od neba, mi rekla: "Ralf, ponovi mi še, da sem tvoja žena in ponavljaj mi to večkrat!" Torej Iker ni bilo v puščavi, niti ondi, kamor sva potovala, nikake druge zaroke, nego zaroka src — torej sem pokleknil v tem gozdu in ko je pokleknila ona poleg mene, sem dejal: "V pričo neba, zemlje in Boga. ti prisegam, Lilian Morris, «la te vzaifiem za svojo soprogo — amen!" Ona pa je odgovorila: "Odslej sem jaz tvoja za zmerom do smrti, tvoja žena, Ralf!" 'Od tega trenutka sva bila zaročena od tega časa ni bila več moja ljubica, marveč prava moja žena. in dobro sva se počutila pri tej misli — dobro sem se počutil jaz, ker so se mi v srcu zbujali novi občutki nekaJkega svetega spoštovanja do Liliane, kakor tudi do samega sebe nekake vrline in velike veljave, po kateri je najina ljubezen požlahtnela in postala blagoslovljena. Držeč se za roke, noseč po koncu glave in z drznimi očmi sva.se vrnila nazaj v tabor, kjer so se ljudje da sem vpričo vas imenoval to žensko, kr stoji poleg mene. svojo ženo in tako tudi pričajte pred sodiščem, pred postavo in pred vsakim, kdo bi vas bodisi na vshodpmli na zahodu vprašal po tem." i "All right and hurra for you both!" so odgovorili rudokopi; na to je stari Smith vprašal, kakor je bilo običajno, Liliano, ali me res hoče vžeti za svojega moža, in ko je odgovorila: "da", bila sva pred temi ljudmi postavno poročena. Na daljnih stepah na zapadu in na vseh pokrajinah, kjer ni mest, sodnikov in cerkvij se vse poroke iz-vrše na ta način in še sedaj v vseh Združenih državah, če i-mennje kdo žensko, s katero stanuje pod eno streho, kot " v o jo ženo, pa je ta izpoved veljavna toliko kot vse sodnij-ske listine. Od mojih ljudij se torej nihče temu nt začudil, niti zrl na najino zaroko drugače, nega s spoštovanjem, ki je temu aktu primerna in še celo radovali 60 se tem vsi, kajti dasiravno sem jih držal nekoliko strožje, nego drugi v,odni-ki, so vendar vsi vedeli, da delam to iz dobrega namena ter mi od dne do dne kazali več naklonjen >ti in'moja žena je bila zmerom zre me.' očesa vse karavane. Malone se je tudi* /aeelfi slavnost in zabava. Za-palili so ognjišča: Škota sta iz-vlekla iz voz .»voje kobze, katerih glas je ugaial nama 0U -1 ina, ker je v nama vzbujal slad j ke spomine, Amerikanci pa svoje priljubljene klopotce in pri popevanju pesnij, ukanju in streljanju nam je prešel ta svatbeni večer. Teta Atkins je vsaki hip objela Liliano, se sedai smejala, pa znovič jokala in si prižigala neprestano svojo pipo, ki ji je zmerom gasui'a Vajbolj pa me je ganil naslednji obred, ki je bil navaden \ tem obljudenem delu Združenih držav, kje 1 večin?, ljudi prebije svoje življenje na vozovih. Evo, ko je bil mesec\a-šel, so možakarji nataknili na nabojnice pri pušJkflh povezke prižganih lorberjevih vejic in ves sprevod pod vodstvom starega Smitha, jel je naju voditi od voza do voza in Smith je pri slehrnem povpraševal Liliano: 'Is this your home?" (Ali je tu tvoj dom?) In moja zala ljubljenka je odgovorila: "No", na kar smo šli dalje. Pri vozu tete Atkins smo bili v resnici vsi ganjeni, zakaj na njein je Potovala Liliana doslej; ko je torej tudi tu odvrnila potiho-111a: MNoM, je teta Atkins za-rjovela kakor nekak bivol in objemši Liliano, jela ponavljati: "My little! my sweet!" (moja mala, mojn presladka!) ih-teča in jokajoča se pri tem na vso moč. Jokala sc je tudi Liliana in pri tefl| so se vsa ta trda srca omehčala za trenotek in ni ga bilo očfcsa, v [katerem ne bi bil zapazit solz. Ko smo se približali k mojemu vozu, sem ga komaj spoznal, tako je bil ozalšan z zelenjavo in cvetkami. Tu so možakarji dvignili visoko one goreče povezke in Smith je vprašal glasneje in resnobnejše: "Is this your home?" "That's it! That's it!" je odgovarjala Liliana. Takrat so se vsi odkrili in nastala je taka tišina, da sem cul plapola nje ognja in šelest sežganih vej, padajočih na tla. Stari, belolasi rirdokop, steg-nivši nad nama svoje žuljaste roke, pa je dejal: "Naj Bog blagoslovi vaju oba in vašo hišd, amen!" Trikratni hurra t je bil odgovor na ta blagoslov, na kar so se- razšli vsi, ter me pustili z 'i iji <1 \ ilmuI svoje oči k vladarju krdel, zahvaljujoč Ga, da mi j« dal doživeti tega trenutka, v katerem postane človek pravi člbvek tefr popolnuje svoje življenje z življenjem drugega, nad vse ljubljenega bitja. Imel sem sedaj nekoga svojega na svetu in dasiravno je bil zgolj s platnom prevlečen voz sedaj moje stanovanje in ognjišče, sem se vendar mahoma začutil dokaj bogatejši m na. svojo po-liajlkujočo usodo sem zrl s pomilovanjem in začudenjem, češ kako sem vendar mogel živeti tako doslej. Niti v glavo mi ni prišlo koliko sreče tiči v tej besedi: žena, ako zakliče s tem imenom svojo srčno kri in naj-epši del svoje duše. Saj jaz sem jo ime! že dalje časa toliko rad, da sem ves svet videl samo sko zi Liliano da sem vse smatral zgolj v zvezi i njo in vse v sem smislu tudi razumeval. In sedaj, ko sem dejal: žena. je to pomenilo: moja za zmerom in mislil sem si, da kar znorim od sreče, zakaj v glavi se mi ni moglo zravnati to, !kako zaiuo-re tako reven človek dobiti tak zaklad v svojo last. Kaj mi je torej manjkalo? Ničesar. Ko bi na tej stepi bilo toplejše in !co bi bilo nekoliko varnejše na njej, ko bi me ne vezala dolžnost, pa bi bil celo gotov opu-« stiti misel na Kalifornijo, marveč bi se bil nastanil že v Ne-braski, samo da bi imel Lilians poleg sebč. Šel sem tjekaj. Iioteč koplhi zlato, toda sedaj bi se bil najrajše smejal tej misli. Kaikšno bogastvo neki za-t morem še izkopati, ki bi bilo večje, nego je to, ki ga že i-niam? sem se vprašal. Kaj je nama obema sedaj mar zlato? Evo, izberem si nekak k a 11011, kjer bo kraljevala večna pomlad, navalim skupaj debl za _i_______ i j . 1 . i*, ,, j„ s lit < o 1 r 1 s i t a ton k o (t.i t» a 11 ' mislil, iskajoč cvetlic in ko sem jih nabral dovolj, sem se vrnil v taborišče. Potoma sem srečal ust svojo ne loč I pipo. .Na to je teta Atkins, pomež-kavši z enim očesom, nadaljevala r " 'Ah! you rascal! (Oh, ropar!). Med tem pa mala že ni več spala, zakaj oba 'sva jo videla, kako je skočila iz voza in za-krivši si z roko pred solnčnim bleskom svoje oči, jela se je obirati na vse strani, ko me je zagledala, je pridirjala sk6flco-ma vsa rudeča in sveža, kakoj ono jutro in ko sem odprl fočje. mi je padla zasopljena vanje ter nastavljajoča mi svoje ustnice, jela klicati: "Dober dan L Dober dan!" na kar se je povspela na prste in zroča mi v oči, vprašala me s prešini i m smehom: "Am I your wife?" "Ali sem tvoja žena?" Kaj sem hotel na to odgovoriti drugega; nego jo samo poljubova-ti in božati brez konca. Tako je nama preminil ves ta čas, ki smo ga prebili v rečnih vilah, zakaj vse moje dolžnosti j^ do časa ko smo hoteli zopet odriniti dalje, prevzel na-se stari Smith. Obiskala sva torej še enkrat bobre in oni potok, pre- ver, kjer sem j? na nekem ovinku pokazal v bližini bivole, ki so razdirali z rogovi ilasta tla, J od česar so bila njihoya čela j nekake oklepr Se le dva dni st lndijani začeli zopet prika- J zovati in ker mi je moja draga J* soproga začela nekako boleha- J ti. Obledela je in zgubila moči J in ko sem jo izpraševal, kaj ji li je. mi je odgovarjala samo s | smehom iu me zagotavljala, d!»|j ji ni ničesar. Radi tega setn be- i del celo ob času ko je ona spala, ovijal jo kakor sem znal in le malo je manjkalo, da nisem zabranil vetru, da je ni opihal, | da sem radi sjtrbij celo sam zelo shujšal. Teta Atkins je v resnici nekalko skrivnostno po-mežikovala z levim očesom, govoreč o tej Lilianini bolezni ter spuščala iz pipe tako goste, klobčiče dimu, da 'celo nje sa-me ni bilo videti izza njih — navzlic temu pa sem se vendar le vznemirjal, tembolj, ker so se tudi Liliane jele polaščeva-ti časih otožne misli. Vtepla : si je bila v glavo, da nemara ni dovoljeno ljubiti se s tako vneto ljubeznijo, kakor se tpi- « dva ljubiva in enkrat položivši " svoj shujšan prst na sveto pir smo, katero je čitala vsaki dan, je rekla otožno: (Nadaljevanje na četrti strani). __ Vellkft vre^a mm Aristos mokel jQ&StT ki Jo vara prodamo, proda tm eno rr©£o In I /A* Vafta trgovina napreduje,Prodajala« na dabtfol JratlSjUl JH^W^fflBHBP C odjemalcem naznanjam! da sem se preselil iz 36911 ■ m Xffi^ft St. Clair in bodem imel I L * ^WBijp sedaj vedno večjo zalogo! AMfe* ujSF^SP • b7aga na razpolago tako,! toiMigi« :!ao,:>o^:etv zadovoli Štev. 1005. — Garantirano tvrdko W. F. Severa Co. pod "Food and Drug Acf dne 30. junija 1906. Obnovi isiroj. • 'j ' a Mlad moraš biti po duhu in telesu, ako želišo hraniti svojo trdno voljo. Ce si svoje življenske moči potrošil, če ti je živčevje v neredu, ne čakaj bolezni, marveč uživaj % Severov Nervoton. Ta ti donese mirno spanje, trdne živce, bistrega duha in mfsično jakost Priporočan za poživljanje slabotnih in očvrščafije zdelanih; za olajšbo proti nespečnosti in pomoč proti malokrvnosti; za tešilo v nervoznosti in -krepilo v starosti. Cena $1.00 Pomagal, ko doktor ni mogel. Miss M. Figerles, 419 Hast 64th Str., New York City, nam je nedavno pisala: "Severov Nervoton je sijajno zdravilo. Pred tremi leti je bil člart naše družine bolan vsled živčne onemoglosti, in Vaš Nervoton ga je ozdravil, ko družinski zdravnik ni mogel pomagati". Na prodaj pri vseh lekarnikih. Zahtevaj Severovega. Nikar sprejeti nadomestil. __i * .'vžiL.: .,' ,. '[L :lz.."ti'. ŠTIRJE POPITKI. ŠTIRINAJST DNI Mr. Frank Coufal, Garwin, Minn., nam piše: "Želim Vas 111 Pnšč Je ,z£,niI- To je kar 1 obvestiti, da se je P'še Mr. Ant. Kasacek, West Severovo zdravilo Wi,inf?ton' Conn*: za obistl in Jetra Severov izkazplo v popolno zadovoljst- vo. Po štirih pppitkih sem se I%TlClSTlI©C čutil prav močno olajšanega in ko sem použil polovico ene ,n Severovo Mazilo zoper gar- steklenice, sem bil popolnoma je sta se izkazala zelo zadovo- ozdravljen". Ijiva. Prišč je izginil v dveh Slična pisma prejemamo tednih, tako da imam gladko vsak dan. Vsa dokazujejo, da kožo V€sd sem da lahko je ta pripravek najboljši izmed am ^ 2dravUa„ vseh za obistne, jetrne m me- _ , ..... A N burne neprilike, za hrbtno ftro- Severov kricisttlec $1.00, Se: Kakor smo že poročali, so se Bazni planinci na velikanu Triglav ponesrečili. "Slovenec" tu 1 a, kako so pogumni Tren-BKtrji rešili dr. Stojca iz Ljubil Pri reševanju ponesrečnega i dr. Stojca so se naijbolj po-Hpine izkazali Trentarji: Tož-Hr; (vodnik Slovenskega pla-^^Hfea društva), Jožef Ko-Gmac, Andrej Komac, Janez Berginc in kranjskogorska vod-Bika Janez Kosmač ter Janez ■tčar (BobekU Trenta rj je prejelo ob tejv priliki ognjeni . krst. Pri tem prvem ognju so j sicer gasilci prav požrtvovalno _ delali, a poznalo se je, da zelo . manjka vaje. Poveljništvo je bilo pa že tako brtfz glave,' da t so šli nastavit sesalko v studenec, v katerem je navdno le par škafov vode. Seveda se je studenec takoj usušil. Med tem, ko so. brizgal no prepeljali k E strugi Mirne, je pa ogenj brez skrbi gospodaril. Bati se je bilo f že za sosednje hiše. Zato so * dekletu v škafih prinašale vode [ v-m a 16 brizgalno, da se je ogenj , ysaj nekoliko omejil, dokler ni I delovala večja. Posestnica je pomilovanja vredna. Tekom 11 j let ji je žet retjič pogorelo: Zavarovana je pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 700 [ krt>n. Sjspde je pa veliko več. Učiteljišče v Ljubljani je še danes nemški zavod. Velika ve- \ i^ftfgni se pm*i,je v , nemsčitn, kar ima za posledico • sjlno neixiskutarijo. D^vOlj, da vzgaja nemškutarske iičltelji- , ce neki drtigi zavod, zato ni treb^j da se vali odpadniška > kultura na c. kr. pripravljalnimi. f£e so se gimnazije poslovenile, zakaj bi se ne učiteljišč? '.Nemščina Je tu tudi vzrok, da se najvažnejši predmeti, kakor ti. pr. pedagogika, tako slabo kandidatovi v glavo vcepijo, da razun Rousseaujevega imena o tej lepi vedi veliko ne ve* do. Notorično je, da se na ljubljanski pripravnici pouncuje približno tako kakor na moha-medanski univerzi v Fezu. Posledice čuti naše ljudstvo. Zato naj se poklicani faktorji zgkne-jo in v prvi vrsti vržejo iz u-čiteljišča nen)ški duh, ki veje od zgoraj. TOČA. V torek, 3. t. m. lo se pri Šmarju ves popoldan zbirali od severa taouiosivi .oblaki, pa vendar nismo, pričakovali nič hudega. Barometer pa je vedno padal od časa do časa. Četrt na deveto uro pa se med dežjem, gromom in bliskom vsuje toča, katera je napravila mno-£0 škode, kajti polje je lepo obetalo. Prizadete so vasi: šmarije, Sap, Vrh, Repče, Dole, Škofljica, Gumnišče, Blato, , Vin. Peče, Smerjene. Ljudje pripovedujejo, da je toča segla do Krke. Z Brda pišejo: V torek ob 5. uri popoldne je nastal veli-kansk vihar z dežejni in točo. Več vasi je .zelo hudo prizadetih. PbljšJci pridelki so uničeni, z opeko krite strehe razbite. Najbolj je prizadeta vas 1 Gradišče. Po polju je vse uni- . ceno. Toča, orehove velikosti, je padala sama brez dežja ter pobila stotine ptičev in opeko po strehah. Prizadete so še va- Lukovica z bližnjimi vasmi, j Tudi tu so pridelki uničent. Precej škode je napravila tudi v vaseh; Brdo, Rafolčah, Vr-Iiole, Dupeljne in sploh po ce- i li brdski fari. Nevihta je šla ■ potem č^ez Zlato Polje dalje. Škoda je velikanska. Z Dol pri Litiji' se poroča: V torek zvečer ob pol osmih ' prihrula je od seVerozalloda to ' ča, katera je pri Zagozdu, Za-vrhu, Magolniku, Dobovici in ' Radgonci vse potolkla. Ljudje, i že prej revni, so obupani. Nujna pomoč potrebna. 1 Tudi v višnjegorski olklici je i pobila toča v torek večer, dne < 3. t. m. Ravno pri mestu ni I znatne škode, pač se pa čuje, t da je pobila v ŽaJni, Lučeh, pa ; občini Križka vas, Ovhe, delo- i ma tudi v Dragi in na Dobravi. 1 Toča je bila debela kot lešniki. 1 Ležalo jo je na tleh, da si je < lahko na mestu nagrabil za pe- i rišče, zlasti nižje pod Višnjo- i goro. Tukaj je bila že suša, 1 sedaj je f)a dež pošteno namo* 1 čil. Iz Škocijana pri Turjaku. — < Dne 3. t. m. op pol 9. uri zve- j čer je padala pri nas malo 1 manj kakor orehi debela toča. t 4) ffi jp nji gori je dne 3. t. m. toča . grozno potolkla, tako da se na s večih njivah skoraj ne pozna. 0 kaj da je rastlo. Sadje, ki je 1 bilo tako polno, da še maljcfkdaj, > je toča vse zbiRi doli. Ubogi 0 kmet! 3 Prijet ccrkven tat — Na e Trebeluo je došel 10. avgusta 1 'Karol Lavrič, star 33 let, ro- - jen v Ljubljani, pristojen v Tr- - zin. Njegovo obnašnje in iz- * praševanje, koliko prometa i-, ma pošta, koliko hranilnica itd. <■ je dalo povod, da ga je dal žu-E pan prijeti. In ko se je še do- > gnalo, da je bil dalj časa v cer- > kvi in da so v cerkveni škrin-e jici sledovi lima zapaziti, so ga odvedli v Mokronog in izročili 1 žardarmeriji. Našel se je za-e voj, v katerem je bil shrapjen i lim. 'i'a zavoj je zvijačno od - sebe spustil, da niso pri preis-" kovanju njegovih žepov našli > nič sumljivega. Ker se je pa • sedaj našel lim, ne bode mogel ^ več tajiti. Tat ima vse polno - žepov. Posebno sumljivo je bi lo. ker je povsod povpraševal > po novejših časnikih. Gotovo i je že drugje izvrševal tak posel, zato se je pa bal, če so i mu že na na sledu. 1 Izkoriščanje. — Ta cerkveni tat v Trebelne je primeroma le ' malo vinarjev^ za mogel iz šrin-jice dobiti in bode za to precej časa sedel. — V nedeljo, 8. avgusta, so prišli ljudje v večjo 1 škodo, pa vendar nihče ne bo-» de kaznovan. Tri dni poprej sta kupila dva tuja človeka kmečko posestvo za približno 6200 kron. V nedeljo sta pa že 1 dala oklicati dražbo, ki se je pričela že ob času, da niso mogli ljudje k popoldanski službi 1 božji. Pilo se je zastonj, kolikor se je komu poljubilo. Nekateri, ki ne poznajo nobene mere, so komaj na nogah stali. In taki so ljudje dražili, prodalo se je del posett^a za 8300 kron, pa je še ostal najboljši del gozda in največja njiva, .kar bode tudi še vrglo vsaj 3000 K, pa tudi več. Pač so se ljudje drugi dan kesali, ker so preplavali. toda kaj to pomaga, ker je prepozno. Ali res ni zakona, lei bi prepovedoval dajanje pijače pri draženju? Na milijone so ljudje ravno vsled take brezplačne pijače dali pri raznih dražbah prevč za kupljeno zemljišče. Ali niso taki zemljiški mesarji ljudske pijavke? i ŠTAJERSKO. — v ——— Malik, znani nemški bojni petelin, je aranžiral nemška pobijanja in izgrede Nemcev tia Dunaju proti Čehom 'Reichs post" dobro uvidi, da se nem-š^vo Dunaja z razbojništvom ne bo rešilo in zato Maliku daje pošteno pod nos. Imenuje celo štajerskega nemškega napol-boga "nationalno - političnega pfu.Šerja" in mu predočuje, knK-šno škodo bo imel Dunaj od protičlških Icravalov. Malik se zaradi tega hudo jezi in v "All-dfutsches Tagblatt" psuje na zelo zarobljen način. Svojo 1. deležbo pri denioiistraieijah, pri1 katerih je bilo več policajev od Nemcev težko ranjenih, imenuje Malik "elirliche Mitarbeit", ; zaključuje pa svoj članek s J krepkinj: "Pfui Teufel, christ-liche Reichspost!" Beležico le za dokaz, na kakšni stopinji kulture stoje hujskači namške-ga "narodnoobrambnega" dela. "Marburger Zeitimg'' je pač najimenitnejše glasilo, kar jih imajo alpski Nemci, sij v tem oziru, da je najvernejša podoba njihove svetovnoznane kul- ] ture. V uvodniku 10. avgusta zmerja ta nemško - svobodomiselni list nemško - svobodomiselni graški občinski svet, ker je slednji menda sam zato, _ da se graška policija podržavi. j Članek se odlikuje po izbranih izrazih, kakor "malukorblose Pintscher", "veAommene Ker-le", "verkniffenes Grinsen". "Wasenmeister" i. t. d., tako da bi človek res sodil, da ga . je konjederec spisal. Seveda ] mariborski renegati se najbolj tega boje, da ne bi se v štajerskih mestih policija podržavila. ker bi se potem slovenski napi- 'i 4 nn * % je v Avstriji. Plačajo posebnega davka dva milijona 280,000 K. Žganje prinaša skupno državi 90, 332,000 K. Spilo se je žganja lani 97,600,000 litrov, 20,451,-700 litrov več kakor leta 1879, ko se ga I je spilo 77 milijonov 148,300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalca avstrije .^.70 litra žganja. Mali oglasi. Na prodaj dve hiii na St. Clair blizu 55. ceste. Lot 55 čevljev od naprej dolg 50, ena hiša z dvanajstimi sobami, druga z prodajalno in 6 sobami z pohištvom. Pojasnila pri 'Ameriki'. Na prodaj posestvo. — Lot 50* 165 z dvema prodajalnama. Ena prodajalna 16x50 brez stanovanja druga prodajaln*. 626x110, z 8 velikimi sobami in z vsemi pripravami: v ozadjlu delavnica 15x30 in hlev za dva konja. Vse to na 6011 St. Clair Avenue. Na prodaj zidan salon, ki se nahaja vogal Callomer in Charles St., Collinwood. O. To poslopje je nasproti L. S. in M, S. R .R. tovarne, v katerih je uposlenih nad ,2200 delavcev večinomaf S'oven-cev; posestvo obsega £0x145 čevljev. Stanovanja so vreje-rtp z kopališčem, plinom, e-lektriko in najbolj pripravni v Collinwood-u Uprašaj na"prostoru ali pa pri Aieks Patter, 630 Callomer Street. Iščerp rojaka John Hribar, ki je ^sedaj nekje v Cleveland«. Kdor ve za njegov naslov naj mi ga naznani. M. Hri-bernik, LaSalle, III. Na hrano se sprejmeta dva dobra mladeniča, ali pa sobo v najem. Vprašaj pri u- redništvu.u 68 ---- Radi odhoda v staro domovino naprodaj celo pohištvo, in več drugih stvari. Vprašaj na 6218 St. Clair Ave. soba štev. 9. 68 Na prodaj dobro vre jena briv-nica. Prostor zelo ugoden za Slovenca ali Hrvata. Vprašaj na 6023 St. Clair Ave., poleg gostilne g. John Gr-dina. 7*» Iščem flobro izurjenega krojača, delo stalno, plačilo od komada in sicer od suknje S7.00 do $9.00. od hlač $2.35. od telovnika $2.25. /a na Na prodaj salon, radi odhoda v staro domovino. Proda se I 1 po zelo nizki ceni. Vprašaj » pri Frank Kastelic 6009 St. Clair, Ave. 68 Dobri prostor za trgovino. , Dve velike prodajalne in 24 sob, zelo lep prostor za hote!. , poleg dveh 7 sobnih hiš na . prodaj Vprašaj pri Rbt. Scholl, 4816 Westrop ave. Collinwood, Ohio. 69 NA PRODAJ. 6203 Carl ave., liiša za 2 družini $2500. — 1167 Norwood Rd. hiša za 4 družine $3300; 1187 ~ £ 61st St. psobna hi* ' ša za $2600; lot na vogalu 40X 135 prost dr za \trgo^tnbf — ' Olenville $1200. — Oddelek o-1 pekarne. Najemnina $66 na mesec; $6500; Nova hiša za 2 družine, 1 osob, 2 kopališča, kurjava v kletu, z deščicam kri-| ta streha za $3450.— John Schudcl, 68 700ft St. Clair Ave. Na prodaj goatilna in hiša. Lepa prilika za Slovenca, ker v tem okraju je samo e-den slovenski salon. Hiša je .popolnoma nova, .odspredaj, | gostina, plesna dvorana itd., v nadstropju je 12 sob; ki vse -skupaj donaša mesečno 50 dolarjev najemnine. Proda se radi važnik vzrokov in sicer za ..6,500. v denarju $1500. drugo po dogovoru. Licenca je samo $200 na leto. Boljša in natančna pojasnila daje JOHN MLAKAR 525 — 6th Ave. W. AllisWia. ,.r.............. . 72 - ^ ^tij^^k. -Mfc ^k ^lifr i^t ^ M ^ jJk Rojakom priporočani I J mojo zalogo ptičev in F 1 drugih živali, j Imam posebno fine doma | 1 izgojene kanarčke. I VIKTOR PRIBOŠIC, i j 3843 St. Clair Ave. ifčrffciffp^^IfMtf'^ff^^^^^^W^^ W 'W ^ft ffi * I "" Bei° y im tSST Rrdeče —, Slavno- Naia garandja References First znana za zadovoljstvom Nat 1 Baoki reland Commer-Euclid vina »H pa denar nazaj dal Agencies GRENKO VINO. 11 Galona $1.25 in $1.50 — Zaboj 12—6s .. $5.00 in $6.00 BELO VINO (SUHO). $17.50 — $20.00 — $22.50 in $30.00 sod. RDECE VINO. $13.00 $15.00 — $17.00 — $20.00 in $25.00 sod. Rdeč vinski jesih............$10.00 sod. Bel vinski jesih.............. 9.00 sod Vračunjena posoda pri naročilih za sodčke. Sodčki obsegajo 40 do 50 galonov vsak. POSEBNOST: — Prodajamo ;titdi manj kot cele sodčke, a računamo za posode in sicer: 25 in 30 galonov pol sodčki..............$1.25 vsak. 10 galonov kegs .........................$1.00 vsak 6 galonov kegs.........................75 vsak Vse gorenje cene so F. O. B. Cleveland. POGOJI: — Samo gotov denar. — P. O. ali ekspresna denarna nakaznica z naročilom. The Schuster Cottipatiy ■ —M CLEVELAND, OHIO. ■^'■'•^MBm • 41 I Največji slovenski lj pogrebni zavod. Urejen popolnoma moderno, % veliko zalogo rakav, Unča itd. Balzamiramo in vodimo pogrebe. Garantiramo točnost in pravilno postrežbo. Sedaj smo kupili tudi AMBtTLANCO 1 " "'" '■'■ ......"""" " ., . jtejJJ in jo imamo pripravljeno noč in dan. Posebni usluiben ci. Ako se kdo ponesreči, ali če zboli, ga hitro prepeljemo domov ali v bolnišnico. Priporočamo tudi KOČIJE " : -tS za razne prilike in za izlete. Pokličite na telefon, ako ne morete priti epebno. ANTON GRDINA, mi St. Clair kit.] Telefon: Central 1381 East 1060 L. Odprto noč in dan. Nočni zvonec. H Znak nevarnosti. Prar malo ljudi kar as •nitrat nsrsrno iboll. Navadno Čutijo najprt)« tlabo raapoloSanJ« predno Jih napada bolezen, a oitan« neiapalano ali celo tanamarjeno. Tako raapolotoaje Ja mak nevarnosti od strani narava. Lahko Ja bolafttaa, utrudljlroat, aabaaanost, a »koro vodno Ja to zguba slasti do jedi, ki okra« naio pocoraoat aa to, (|s aakaj si prav. Pameten mol nikdar ae salemarja teza saaka, ker dobro va. da Ja morda to osaaajevalos aerarae bolesaf, četudi morda i«1M etraa bres idrav* IJenJa. Svetujemo Vam, da sta na varal atraal. ako rabita takoj "'■vi '■ . *',. * i V/ " . 'OJm t-J jt( :. 'i 1 - " 1 ' ' 11 *"■'........... -.......- — Trinerjevo ameriško Slf Slf zdravilno grenko vino. To\sdrav!lo deluje hitro. Vibndl lleae lelodca la milice t«r napravi, da delala. Ako ae atoae želodca kako ranjen«, Jih v kratkem osdravt. Storilo be Vam toliko dobrega kot nobeao drugo zdravilo aa svata. OPTO Mtmntinn da zdrave alaat do Jedi. Ixpopol- J; f V milice, odleti kri ^SjlflK; d* zdravo barve, poeetrl aner- nI vale prebave, zagotovi ne> gljo In navduftenj«, da popolne moteno spanja, ojaftl tlvca In JBtK |J Hk zdravja. aaaimaaa Ohranilo bode celo vaio druilno modno ln adravo, ker ae asM dati otroka ravaotako kot atari oaebl. Pomaga vsakemu felodcu, zdravemu In bolnemu, ker regulira njsgovo delovanja To je edino dobro zdravilo za lelodec. Vprašanje. All ate le kdaj zapadli, da vaa aekatert trgoval varajo a poaarejsalm "greatta vinom" na meeto TRINERJEVEQA, ki Jo edino pravo pristno grenko vino ? Pazite ln savralte vsa ponarejanja. Ako rabite adravnllkaga naaveta, pilite aam la aa! zdravnik ga vam bo dal bresplafiao. Rabi Trinerjevo ameriško zdravilne grenko vino prt vseh bel*nlh Meeea In prebavnih or» ganov. FsL1 ■ .-"ii ut 1v. . , • ■ 'f. : ■ »ifjjS s. ■ .' . .<48 ■ .-jj: JOSEPH TRINER, Izdelovalec adravtlaldh peeebadetL 616-622 So. Ashland Ave. - Chicago, 111, if ^ ; Stisnil je ustnice, nam: Šil o-brvi, iz oči mu je zasijala tolika odločnost, di se ne bi umc-knil za las, ko bi mu nastavil krvnik nož na srce. Stoiško-mirno je segel v srebrno škatljico, ki je bila poleg ftjega na kameniti klopi, vzel iz nje pest dateljnov in metal j>cčkc v tolmunček krog vodometa, kjer so igrale zlate ribice. Kljub temu se je pa oziral čedalje bolj nemirno skozi im-pluvij na nebo. Raztrgani ob-Kki so hiteli po nebu. Zvezde io kazale, da je polnoč že davno minula. I — Zakaj ga ni? je premišljal Epafrodit. — Ve, da sem toženec; morda si me ne upa. In fcrez njegove pomoči? Kdo najde pot do Iztoka? Dvajset vrlih palatincev — Slovenov — dovolj moči, jb fprodrčmo s $ilo ,Toda kam ? Teodorine je-le so skrivnost celemu Bizan-fcu^-I^i^^h! ^^^^ bat dateljnov, da je voda o-iNftyllu voh belega marmorja. |T«krit se je pojavil Numidfe. I Wse je na brzojadrnici, va- j"Nisi zapazil nikjer sumlji-|ega čolfta, skrite sence T I "Nikjer, prejasnostl Morje fckor umito, pristan na drob-K ogledam — nikogar!" I "Kako da ni Spiridiona? Si, 4>rašal vratarja?" "Prasal, izbornost l" I "Ni nihče trkal?" I "Ni se genilo pred vrati!" I Epafrodit je pomolčal. Nu-jiida je videl na njegovem če-mi senco. Tesno je prekrižal | Kar začujeta oba p oatriju J|itre skoke, ki so se naglo bli- I Epafrodit je vstal, Numida je stopil h korintskemu stebru »tar suženj je planil v sobo xasopel in zdrsnil po kolenih ^ "Izdajavec! Premogočni, iz- Epafrodit je rahlo pobledel. Toda vpričo sužnjev je zatajil "Izdajavec? Kdo je? Kje PfPo morju je prišel s šajko pa smo ga zgrabili." "Ali vam je utekel?" "Ni, premogočni 1 Zvezan je l"n tiščc mu usta. da ne kriči." ■/•'Numida, ponj! Privedi ga Sužnja sta hitro odšla, Epafrodit je pa Ji'yili po mozu»ki-. in bobna 1 s prsti po čelu. — 4,0e je izvohala moj name i, potepi je resnica. občuje s satanom, kar trdi ljudstvo". Sam i ta misel mu jc ost.tla v trenotku, ko je čutil, kako n-pa Teu Nrina toka *o|k njegovem o:n. 'A ti, kako j »ka-jm mu, kak<» :e ovija m . nastavljena despojni, krog njegovega vrata. Nestrpno je čakal, kak bi bil izdajavec. Preteklo je komaj nekaj minut, ko vstopi Numida in z njim vred — zakrinkan — evnuh Spiridion. Plašč je bil raztrgan in na ustnicah so bile kaplje krvi. Snel je raztlačeno krinko, katero so mu hoteli strgati sužnji. Prihuljeno in nezaupno se je ozrl po Numidi, ki je odhajal. "Mogočni, klanja se ti Spiridion, ker si ga klical. Toda tvoji ljudje so razbojniki. Do krvi so me, poglej!" Evnuh je pritisnil prsfe na krvavečo ustnico in pokazal madež Epafroditu. "Zmota, grda zmota! Epafrodit plača vsako kapljico krvi z zlatom. Zakaj si prišel po morju?" "Prejasni, najpravičnejši, — zamršeni so tvoji lasje! — Kako hudobni so, ki te tožijo!" Grk je dobro razumel, da je Sp ipd ion s tem razodel, zakaj ni prišel pri vratih do njega. "Torej nisi upal po osrednji ■ cesti?" -"Cuitodia libera — prejasni — zakaj so ljudje tako zlobni! Morda je svobodna pot. morda ■ ni, kdo ve. Iz kamna ti v zraste ; senca in te prime z dolgo roko I za vrat. Nič se ne ve. Zato -eni šel po morju — in tvegal ■ življenje zate, samo zate, gospod. Govori, zakaj me kliče tvoja dobrotIjivost na cesto, po kateri hodita ječa in smrt/' • "Sedi, Spiridion!" Evnuh ga je pogledal z veliko nevero v očeh. "Sedi in pij, Spiridion. Epafrodit je pravičen. Zgodila se ti ie krivica, poravnam jo." Evnuh se je boječe sedel in ■ se stresel vselej, (kadar s je ob • plapolajoči luči zgenila senjcp ■ ^vitkih stebrov, "Prejasnost, govori, hitro po- ■ vej; zakaj ne vem, če me Še • učaka zora živega." ztmaj šum, sc je dvignil, prihu-. lil iti IsRaJ kotička * knmtfr hi . skočil m se skril. Ijfpafrodit je "pa sedel mirncj: Njpgav4f drobne oči so poči v ^ le na Sptridionu in mu ugovO* rile T "Le igraj, le igraj, lakotm ; nik! Tudi to igro ti plačam'! "Ne boj se, zadosti je prele*. sli v tvoji glavi! Ce bi ti že t| i, čal vrat v zanki, izmakneš gla* no, poznam te/' "Že tiči, gospod, in zanka se zadrguje. Pomisli: custodia libera! Juz pa pri tebi o polnoči} Govori, prosim te, sicer Jr bežim*. "Dobro. Poslušaj. Storil si mi paiJkrat malo uslugo in se nisi kesfl." "\Tisem, gospod!" "Storil mi boš še eno —- in veselil se boš življenja do smrti. Hočeš?" "Hočem, če ne bo že jutri konec mojega življenja.'' "Xe bo ga!" Grk se je nagnil k evnuhu iti uprl bodeče oči v njegovo potuhnjeno lice. "Spiridion r— pomni, da si mi ti zastrupil in zagrenil življenje, ker si mi naznanil, da je Iztok v ječi". Evnuh je zinil, da bi odgovoril. Toda srbečega pogleda se je ustrašil in poslušal z razprt i i m ustnicami. "Iztok je meni — življenje. On me je nekoč otel roparske roke. Zato zahteva pravica in hvaležnost, da ga sedaj Otmeni jaz. 'Zato mi pokažeš jutri — ob pričetku prve polnočne straže — pot do Iztokove ječe." Evnuh je od skočil, Ikakor bi ga sunil z bodalom, spačil o-braz, zgrabil se za glavo in za-iečal: "Ne morem, ne morem! Milost. gospod! Ne umori me!" Sključil se je prav do tal, zrl izpod čela na Grka ih otresat z rokami. "Ne moreš" je izpregovoril Epafrodit resno "Ne morem! Izdahnem, tisti trenotek izgubim dušo. O, milost, ne pogubi me!" Grk ga je gledal resno, molče. Nato se je dvignil, stopil trdo predenj, nastavil suhi kazalec desnice kvišku in izgovoril /. odločnostjo, kateri ni odpora: "Spiridion — Epafrodit ti veleva — moraš — sicer si sin smrti! Evnuh je vztrepetal in se ac-setlcl na tlak. — Molk. — "Odgovori! Zvezde hite — jutri opolnoči me počakaš ob morju na carskem vrtu in me vedes do Iztdka". Kroginkrog je obrnil glavo akom na dolgem vratu in pre-motril ves peristilij. "Kaj mi plačaš, gospod ?" — liho, komaj razumljivo je pra-šal Spiridion. 'Tisoč zlatih bizantincev." Evnuhu so se posvetile oči. "Tihoč — tisoč" — je jec-jal. Njegova duša je občutila vso slast tolikega bogastva, a. *'*. listki tk ,i.'.d roki. "Odgovori T "Pokažem te, pokažem pot — in nato umrje m, gospod, vem, da umrjem". "Prisezi pri Kristu!" "Prisegam pri Kristu — jutri opolnoči na carskem vrtu"'. Epafrodit je hitro odšel v kubiktilum. Evnuh jc gledal za njim 111 štel s prsti: "Tisoč zlatih bizantincev, tisoč, tisoč..." Hitro se je vrnil trgovec in mu izročil te^ko mošnjo, katere so krčevito prijeli evnuho-vi prsti. "Na — to je za nocoj — mala nagrada! Plačilo dobiš jutri!" "Toda straža jc na vrtii, straža pri vratih. Mene izpusti — tebe ne, gospod!" — "Ni tvoja skrb! Čakaj m* -dobi Ijuče do hodnika — drugo izvedeni sam. Pojdi — in pomni prisege. Sicer..." Epafrodit je prehodil parkrat peristilij- V njegovem obrazu se je zarila radost zmage. Evnuh mu je prisegel. Zlato 11111 je nkovalo dušo. Privede ga do Iztoka — padle bodo kocke opolnoči, in despojna zaigra! Vesel je hitel v ikubikulum. Napisat je žldti Abiataru pismu, da naj mu jutri opoldne izroči kupno svoto in da opolnoči lahko nastopi 011 vse pravice — ker Epafrodita ne bo več v Bizancu. ?x je mislil leči — poslednjič v sxoji vili, ko se nenadoma domisli še nečesa. Iz skrbno spravljene šatulje je vzel prgament z Justinijano-vim podpisom. Razgrnil ga je pre/i se in s spretno roko napisal v slogu in načinu najvišje pisarne, da mu je dovoljen obisk v ječi pri Oriomu Perga-111 en t je zopet zvfl in ga vtek-ni! v srebrno p lisico ter mu pri-dejal Teodorin prstan, "Za vsak slučaj", je pomislil, ko je legel/ Se enkrat je pre-motril ves načrt. — Zunaj je šumela Proponta v rahlih valovih — zadnjič pod njegovim oknom... Drugo dopoldne se je Epafrodit napotil iz vile sam, brez sužnjev, brez bleska, peš, v žalni obleki, 7. razmršenimi lasmi po Bizancu. Po forili ga je pozdravljalo ljudstvo z glasnimi vzkliki sočutja. Imenitni meščani so tnu z iskrenostjo izražali sočutje, tolpa je pa glasno kričala in' pritiskala roke v žalosti nap rsi. ko je videla mecena z hipodroma — toženega. Epafrodit je vdano in ponižno povišal gla\'9 toda žive oči so motrile množice in se čudile. Zakaj da je toliko sočutja — čeprav samopridnega — v Bizancu ni misli. V srcu se mu je celo vzbudila prešerna izkii-snjava da bi stopil pod arkade 11a Teodozijevem foru in izpregovoril tolpi o Iztoku, o sebi. Vrgel bi med nje nekaj pe-rišč srebra, m nastala bi buka, da bi Justinijan pomnil, kdaj je naperil pravdo zoper njega. Toda previdno je premagal iz-kušnjavo in obiskal najslovi-tejše sodne konsiliarije in ase-sorje ter prosil pravice in milosti v pravdi. Dasi se je zgrinjala kričeča tolpa za njim koder je hodil, ni ušlo njegovemu pogledu dvoje sumljivih bitij, ki sta kakor slučajno sledili iz ozke uli-cepo osrednji cesti njegove korake. Pohvalil je v duhu Spirit dionovo modrost, ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po morju. Zato se Epafroditu ni mudilo z obiski. Ponižno je čakal pri vratih konsiliarijev kakor reven klient. da je potratil več časa in tajna spijona spe-1 ja 1 čim dalje od vile. Zakaj Numida je doma spre-iei ial v hlev kupljene arabce in kapadočanc .oklepe in čelade— l:i so bili pripravljeni za beg. Minulo je poldne, ko se je vrnil. Pri vratih ga je čakal Numida. priklonil se mu je globb-ko in ga gledal z očmi, polnimi radosti. Grk ga ni prasal, ni Črhnil besedice. Ugodno poročilo, da so konji v hlevu in oro?je skrito, je govorilo sužnjevo lice. U 1 t ... - A 1» 1 J" P ucimai m posel v atnj, Kjer ga ie čakal zid A sulto«t» o Babilon, jagnje si bil ti, jagnje, Upravda je pa volk. O, do kosti me je ogulila krivična postava, do kosti, in mi ugrabila, kar sem v trudnih nočeh krvavo prištedil. In ti vzvišenost, tožen, ti, ljubezen Bizanca, ti, dobri bedak, ki si sipal despotu z obema rokama — o, to je plačilo!" "Zato odhajam". (Dalje prihodnjič.) ' -M1..........— 1 ' m ifrih 11 — ■ ■ ' ■■' 1 (Nadaljevanje iz tretje strani). ČREZ STEPE "Citaj, Ralf!" Pogledal sem jo in tudi meni so nekakšni čudni občutki stisnili srce, ko sem prečital: "Who changed the truth of God into a lie, and worshipped and served the creature more than the Creator, who is blessed forever?" (Kdor je spremenil resnico božjo v laž in jo častil ter služil stvari bolj, nego Stvarniku, ki je blagoslovljen na veke. Ko sem končal, je rekla ona: "Vendar, ako se Bog huduje r^di tega, to vem, da bo tako dober, da bo kaznoval samo mene." Pomiril sem jo in ji dejal, da ljubljenje je prav za prav angel, kateri iz dveh človeških duš leti proti Bo^jft^r prinaša hvalo. Poznej pa nisva več govorila o takšnih rečeh zakaj začeli smo se pripravljati na daljši pohod, oskrbovati vozve, živali in na tisoče drobnih opravkov, ki so mi kradli dragi čas. Ko je naposled napočil trenotek odhofla, smo se z žalostjo in s solznimi očmi poslovili od teh rečnih vil, ki so bile priče tolike najine sreče. Vendar, ko sem zagledal karavano znovič raztegnjeno po stepi vozove, brneče drug za drugim in vrste mul pred vozovi, šele tedaj mi je nekoliko odleglo pri misli, da se potovanje s slehrnim dnevom bliža k svojemu koncu uda nekoliko mesecev še, pa bomo zagledali Kalifornijo, v katero potujemo s tolikim trudom. Prvi dine vi potovanja vendar niso minevali dovolj ugodno. Za reko Missouri t je do vznožja Skalnatega gorovja je bilo treba potovati po ogromnem stepiieni, prostranstvu neprestano navkreber, za rad česar so vožne živali zelo trpele in se pogostoma vtrudile. Pri tem se veliki reki Plati nismo mogli niti približati, kajti dasiravno je bila voda že upadla, je vendar vsled tega, ker je bil to čas velikega pomladnega lova krožila množico Indijanov okrog reke, iki je prežala na jate bivolov, ki so drvile proti severu. Služba po noči je postala težavna in ivtrudjjiva nobena noč skoro ni minila brez trušča; četrti dan po odhodu iz onih vil sem razbil znovič zračni oddelek rudečec^žnih roparjev ,v hipu, ko so hoteli naravnati "stampead", to je napad na naše mule. Kaj pa je bilo še najbolj zoprno, bilo je to, da smo morali prebiti noči brez ognjišč, kajti nezmožni se približati reki Plati, pogostokrat nismo iiheli s čem kuriti in u-prav po jutrih je večkrat jelo pršeti, vsled česar je gnoj od bivolov, ki nam je nadomeščal drva, se razmočil ter ni hotel , goreti. Jfe$;; Pa tudi jate bivolov so me zelo vznemirjale. Časih smo jih i videli nti vidnolkrogu v čredi po I več tistfe glav skupaj, ko so šli nalik njim naprej ter ugonob-Ijali vse pred seboj. Ko bi tak- « šno krdelo naletelo 11a karavano 1 zginila bi vsa brez kake rešit- , ve. Vrhu tega je jelo rojiti 1 po stepi že vse polno ropne i zverine zakaj za bivoli |0 hla- j čal i razun Indijancev še sivi medvedje, kuguari, ter veliki volkovi iz Kanzasa in Indijan- vili "asih na orenoči*če smo L ni vro ini Enkrat^ je plani*! chita in. ko bi mu ne bila pritekla s starini Smithom in še drugim spremljevalcem Tomom na pomoč, bil bi ga brez-dvomno raztrgal. Razbil sem spaki glavo s sekiro, 9 katero sem ga udaril s tako silo, da( se mi je toporišče iz močnega lesa hikoro pri tem zlomilo 11a 1 dvoje, toda navzlic temu je zverina še planila na-nie in padla še-le tedaj, ko sta ji Smith in Toni krogle iz pušk pogniila v ušesa. Medvedje so bili t Ako drzni, da so se po noči približali celo k taborišču, da smo v teku enega tedna ubili celo dva, komaj za kakih sto korakov oddaljena od voz. Psi so tudi delali radi tega od mraka do Svita takšen trušč, da niti oie-sa nisem mogel zatisniti. (dalje prihodnjič), o——- RAZNOTEROSTI. Kako naraiča pravdanje. — To razvidno bode najbolje iz številk, kako naraščajo odvetniki. Leta 1871 je nastopil na Kranjskem prvi advokat, leta 1879 st& bila že dva, leta 1882 že trije, leta 1884 pet, leta 1886 šest, leta 1896 že 18, leta 1900 že 29 in leta 1908 že 39. Jasno je, da imajo vsi ti advokati do-1 Volj dela in zaslužka in da delo celo od dne do dne narašča, drugače bi pač ne bilo mogoče razlagati tako močnega naraščaja tega staqu. Seveda to razmerje ni samo na Kranjskem, ampak še bolj v drugih deželah in večjih mestih. Tako je bilo koncem lanskega leta v Galiciji 1117 advokatov, na Češkem 1191, na NižjerAv-strijskem pa celo 1247. Na celem Avstrijskem je bilo koncem lanskega leta 4894 odvetnikov in med temi je odprlo na novo pisarne lansko leto celih 260. To je bilanca odvetniškega stanu, ki je, kakor kaže, za ta stan aktivna, ki pa je po ' svojem svojstvu nujno pasivna za druge sloje, posebno za i Rmeta. Gotovo je potreben tudi odvetniški stan, tako potreben, da če ga ne bilo, bi se ga 1 moralo šele ustvariti. Odvetnik, ki brani pravice in drži ne-omadeževano,svojo čast ter je-' mlje pošteno zasluženo plačilo, je obče spoštovan. Ne more se pa prezreti, da prinese življenjski konkurenčni boj seboj tudi izrodke, ki pozabijo na 1 vzvišen namen odvetništva in ne delajo z zavestjo, da brarii-• jo pravico in odvračajo krivico, ampak z zavestjo, da morajo živeti in služiti čim več, če tudi za ceilo gmotnega uničenja svojega klijenta. Umrla je na Dunaju slavna igralka starega dvornega gledališča Viljemina MiUerwurT zer, stara 61 let. Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleft od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemiko domaČe zdravilo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Eipeller, samorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgi je, prehlajenja, bolezni vjprsih A in hrbtu. Ono ima 35ietni rekord svojega vspeha. JLIA Bret varnostne tnamke \17"iidro" ni pravo. 2fi in 50 centov. P. A& RKCHTER & Co. 115 Pearl 8t. New Yorfu gLm. POŠLJI $2.00 ^F-Vl za en galon dobre jm whisky, jednake oni m $3-50- ~ $,5-°° whi- HflHPf sky za $3 °° ^fljjpF Fino Kal. žganje $3.00 galon. Velika zaloga, ga-rantiranih likerjev po znižanih cenah. Pošfijao v prostih zavojih na dom. East 453 J- ali Central66i9 R. A« COHN, prodaja žganja na debelo. 1 / l 58x9 St. Clair Ave. Štiri hiše od 55- ceste. SLAVNEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, DA ' 6u3 ST I^^E^NANO^OREJNI PR<£ 6105 St. Clair Ave. Kakor poprej, hočem tudi v prihodnje vedno skrbeti, da cenj, rojake in naklonjene mi odjemalce po ^ svoji najbolji zmožnosti zadovoljim. Zalogo bodem znatno povečal, ker je prostor po- Izdelujem obleke po najnovejšem kroju in po cenah, katere so že vsakemu znane, kot vedno najnižje. ' ;v. , Priporočam sel ■",■!/ JOHN ioRNlk, Ji 610S St. Clnlr Al e. Na prodaj cela trsovina žele-zuine z opravo! C Ho Hemann, pod ceno za $2 500^ Prostor je primeren za trgovca, ki razumi slovensko, hrvaško, poljsko in nemško. Ne pozabi prostora na 6011 St. Clair Ave. es l^ti^Sj^nQjjS^F raznovrstna pos- IoPJa P° kontraktu ali do- 1..........^ govoru. Popravljam in barvam hiše, sploh, kar se potrebuje, da 84 izgotovi dobro poslopje. , Rojakom se priporočam. I iT. ' ' '•:>'•( fB^H - -----------■___ Royal Blend moka 1 / nima tekmica. I En poiskus \m bode prepričal J Denar nazaj, aba ] tli popolnoma h filovoljiT. ti 3361 St. Clair Ave. N. E. Govorimo slovenako Prsni Balzam, ozdravi prehladin kašelj 25c i Magični Anodyn ligament. Najboljši za bolečine 25c Schellentragers Carbolic Ointment, zdravi praske, kožne bolezni 25c '.-Mi Geo, A, Lorentz ' ^-is VwV^ ^ $ 'Ji 6702 BONNA AVE. N. E. VkH * ■ K PLUMBER 'l Polaganje cevi za vodo in plin, kopeli itd. Se priporoča rojakom. Cent. 8873 R, ................................... "j P j »j gorka in mrzla jedila, sveže | t 1 —-———--1----- . Izdaja : Slov. tiakovna druiba I - Amerika. I- '■, M • ■— Izhaja v torek in petek. — Naročnina: ZA AMERIKO........$a.oo ZA EVROPO.........$3.00 ! ZA CLEVELAND po pošti., p. - • • • .........................$3.50 Posamezne številke po 3 cerfte. Vse pošilja^ve, pisma, dopisi K in denarne nakaznice (Money i Orders), naj se pošiljajo na: Tiakovna druiba 'AMERIKA' 6119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Dopisi brez^podpisa in obsegajoči osebno polemiko, se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. MClevetandska AMERIKA" The LeadinJ-Slo. Semi-Weekly Issued Tuesdays and Fridays. — Published by — The AMERIKA Publ. Co. 6119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. Subscription $2.00 a year. Head by 15*000 Slovenians (Kreiners) in the City of Cleveland and elsetvhere. —-- i|| Advertising rates on request. Tel. Cuy. Central 73«7-R. "Entered as second - class matter January 5. 1909, at the post office at Cleveland, Ohio. $ tfnder the Act of Mar.^; 1879." No. 69-Tue. Aug. 31. '09. Vol. a jft BRUTALNO IN SUROVO. Govorili smo že jknnogo o ' stavki delavcev v Mc Kees ^Roctks. deželi Pennsylvania. \ Dejanja, ki so se tam storila \ vpijejo do neba. Kaj se vse počne v imenu zakona. Kaj se vse »lela na policijskih postajah. Neki izpuščenec pravi, da % vsakega aretiranca v zaporu I surovi policisti pretepajo z I pestmi v obraz in z boksi v J rebra. Gbrje tistemu, ki hi po- skušal braniti; vse to se dela \ v imenu zakona... Ubiti delavci spe mirno v .": - tuji zemlji. Pozabili jih bomo, I 4cot se vse hitro-pozabi v A-meriki. Za ameriške liste ni ta stavka "inozemsikih, južno evropskih" delavcev nič sen^aci-onelua. Čitatelji ameriških pres II žele yse kaj drugega kot ka-:k£ga člank§, kjer bi ijbrav-navalo, tag se {ftof#*Ino-jzemci v (Kleli prd&fosf\}v lju- v dovladi. Ve^ito pišejo ti časo- j pisi o ftBHyKW.-tt m°d- Ce je 4&VTjt^ižgnKiT*iPfaisi-je, so takoj ti čifuti na dan z j .' rjovenjem nad barbarsko Ru-s i jo; če se pa ob belem dnevu v Združenih državah ubija in B - strelja slovansike delavce kot pse. tedaj pa nimajo besede, \W- ni vredno J Imapo uhogj ajo-||| van ski delavci v tovarnah Pressed Steel Car družbe ene-B ga zagovornika danes v Združenih državah? Se bo ganila ; vlada na kalrnačin? So delavci1 I po drugih mestih Amerike kaj I /anitiiajo za boj. ki mu nI bilo skoro enakega od strani tuje- i 1 zenice v v tej deželi? Bi oni po-, magali tem delavcem? Jim se- ' daj pomagajo? Na vsa ta stavljena vprašaji/ "hja odgovorimo v zavesti; NE! ( Clevelandsko časopisje ne-| kako prezira te intfčenike; ča-| s op'8 Leader se je toliko še iz-Pjpozahil, da vpraša svoje čita-telje (delavce). Ne kaze stavka surovih delavcev iz južn-i ,Evrope vso svojo pravo luč v [ McKees Rocks? Pobili so do 1 mrtva vladnega hlapca K*W-j ja, ko jim ni nič storil! j Kaj bi bilo. ko bi bili ti " delavci v kaki organizaciji, če že sedaj tako divjajo |0 I i itiCJ . i 50 C\C lil 1111. Iy si tie bo sai^pitiniag;^ To vero imajo tudi naši bratje v v McKees Rocks; dokler bodo 1 verovali v samopomoč, znajo ' še ohraniti sedajno opozicijo, ki je za nje častna, bplj častna : kot ocj marsikaterega štrajka i 'm >rgainziranih delavcev. Neki • m m ski časopis v Clevelandu , ^ sc sicer ne bojuje za te tuje J delavce, ki so na zadnje še Slo-» van i-, pravi pa jatko pomenljive [ besede. Pravi. Stavk je v Ame- I riki mnogo; največ jih uprizo-. re unijski delavci. Nočemo so-. liti; v to nismo poklicani. Čut 6 človeštva pa nam je tudi v A-e meriki ostal isti, kot nas je spremljal v stari domovini./ „ Tem delavcem slovanske krv je moglo biti res hudo za j vsakdanji kruh, da so se vzdi&-£ nili nad krvosesalci! V resnici. Če pogledaš delavske vrste; v* tovarni, in to vse narodnosti, i vidiš, da je tam zbran navadni proletariat, mnogokrat si v 1 . lastnih pravic sovražen, toda vse se je ob uri nekakega ma- i . ščevanja vzdignilo; podal si je I roko iSlovenec in Italijan, Nfa- - žar in Neme, Irc in Amerikanc; * vse se je zjedtfiilo proti tira- t - nom, proti Pressed Steel Car ' družbi, ki je uganjala suženjstvo v XX. stoletju v svobo- - dnih Združenih državah! Ti 1 reveži nimajo učitelja, ki bi r f jih poučil; nimajo človeka ki . bi jih u boju podpiral, zapusti- r ' lo jih je vse; na cesto jim je ^ * Ukazala družba vreči ne dosti )( i vredno pohištvo; glad se jc za- I čel oglašati, otroci..... Toda J, pni se • ne vdajo.. Raje glad, , smrt, toda v sužeotvsjiK60aF , smrt, toda v suženjstvo nazaj, l i tega ne! ..;...„ T.overner Pennsvlvanie, ne- j ki Stuart se ne gane, če prav se vse godi pred njegovim ».o-Sjbm. Koliko časa se bo pustil Stuart še prositi, da bo upeljal f kako preiskavo v Pressed Stee! ! Car družbi. Ne bi zamerili, c%> , 1 Vi bil jjoverner Stuart lcatk ev -1 "opski birokrat: toda Stuarf u ameriški croverner in tudi />:>n. tgovec (knjižičar). Moralična ^ dolžnost je tir, vsaj iz tega sta- j 'išča naj bi posegel vmes. Ne. 1 Stuart se ne zmeni za prelito t ■tcdolžno kri; pokazal je nine- j "je Amerikanca v pravi luči. Pravi da ni zakona,,ki bi mu r to dovoljeval. Dobro. Se ne > ve Stuart spominjati ekspred-seduika Roosevelta, ki je posegel v velik štrajk rudokopov, c ne da bi ga k temu silil zakon ;J ali časopisje, ne, 011 je storil iz , svojega lastnega nagiba, in vsi so to odobravali. Ga ni t/Sieva, ki ite bi prinesel novih grozodejstev iz McKees Rocks. Neki delavec r družinski oče. ' je tia javnem 1 zborovanju izpovedal, da je is- ) kal dela v Pressed Sfeel Car < družbi; imel ni niti centa: dolga dosti, bolezen v hiši.sNapo- !' til se je po nasvetu svojega 1 prijatelja v urad gori imenova- » ne družbe. Tam je enemu "for- ? manu" izpovedal svojo pros- 1 njo. Bil je vzet na delo, katero » se rnu je dopadlo. Čez nekaj dni pa pride "forman" k njc-niu in hočeš nočeš, (da si ohra- 1 ni delo in tako preskrbi o- r veku. da mu da za plačilo — > feeno in šestnajstletno hčer.... a. ! Ne zadostuje to, da bi vmes Ifl .posegel takozvani zakon? WAVERLY, K; ji avg.—T^11 anes(je tu. požar uničili pos- ce pja Canning družbe in nare- us 1 okolj $200,000 iškode. V 1,1 klavnicah je delalo kakih pet- 1111 f o osel), od katerih sta bila na va ubitft in pozneje zgdrela plamenu; trije delavci so pa dnesli iz ognja velike opekli- Su jI (l'. " mc kl< — Predsednik T«'ft se se- sv« laj nahaja ^ mestecu Bever- no CLEVELAND, OHIO, V TOOTK 31. AVGUSTA, 1909 a . a pPA SE OHRANfTI MIR. " j CHICAGO, 30. avg. — Vsa bogajanja z delodajalci želez-^ ,iiške družbe in z uslužbenci !cažejo, da ne bo stavke. Usluž-»enci zahtevajo, da se jim da ;o centov na uro; na novo u-^ loslcnim pa 25 centov na uro, t caterim se pa -mora vsako leto :cnt na uro zvišati, tako, da ; teku petletnega službovanja f vsak doseže plačo 30 centov 7na uro. Upa se, družba tej zahtevi ugodi. a r. • -U- H Inozemstvo. - U ZE/ PELIN* Hi. a BERfJN, 29. avgusta. — / tem mestu je tisoče tujcev, c ci pričakujejo Zeppelin a z iye-" jovjm zrakoplovom "Zeppelin " U." Kot pa vse kaže, je imel Zeppelin na potovanju iz me-, ita Hof smolo in bil primoran :apustiti zračne višave in se ^ iotili in vnel se je hud boj, v " a tereni so Spanci zgubili oko- " petdeset vojakov in tri naj- 1 ' oljše častnike; tudi na strani ; 1 apadalccv so velike zgube na 71 loštvu. 1 i 1 RANCIJA PROTESTIRA f. ANQER, Maroko. 30. avg.— c o naročilu svoje vlade iz Pa- 1 za je od tu dafles odšel fran- 1 - >ski "poslaniik Regnualt v mc* r o Fez, da ondi protestira pro- - nasilju sultana in groznemu t - učenju ujetnikov . KI Roghia 1 win je dni. Franci ja grozi, da 1 - f1 takoj ne vtiehajo ti škan- - jali za dvajseto stettetje, bo >sknša1a druga sredstva. Na- > i'je je še vedno na sredi trga j Kezu zaprt v železno kletko ^ - postavljen na solnce vodja • I Roghi, katerega vsaki dan veselje sultana Maroka in t - rugih, Ibičajo, hatez^ijejo in t )loh z njim delajo kakor nek- 1 an ji ekvizitorji. Francoski po- s s anik je poslal to-le poročilo razgovoru Ki Roghia in stil- l< lana. Sultan je vprašal po mučenju EI Roghia, zakaj je začel listajo in se protivil zakonom in samemu sultanu? Ki >R.oghi t 11111 je odgovoril; "Jaz sem le naredil kar si Ti storil. Razlika med tem je, da se je Tebi / upor posrečil, meni pa ne". Sultan je mnenja, da se(ga more toliko časa * mučiti, dokler ne pove, kje ima .skrito c svoje premoženje, ki je vred- s no več milijonov dolarjev; sultan bi dal rad zlato potom za- H» VTiAm I ' . tMpnAiiMn _1 „ ,1 • . I I e naročeno ci-i s posluje. V je na- 1 stala eksplozija Utreliva. Na 1 mestu je ostalo j sedem dela v* r cev mrtvih, sedemnajst smrtno j ranjenih in čez Mltdeset jih dobilo male poškoclpe Pok jc bi! takšen, da je prebivalstvo več kilometrov daljaVe bilo v paniki. U veda se stroga preiskava, kdo je kriv eksplozije, SMOjk ODESA, Rusiji 28. avg. --Včeraj so tu prwič poskušali nov vojaški aeropan, s kate-( rU\if so pa imeli imiolo in nc-frečo. Stroj, kateiji je bil narejen v tem mestu, jie vodil neki Italijan po imenu (Catani. Letel je deset milj vWisokosti — desetih čevljev, tojtla tu je prišlo do katastrofe. iStroj je padel z vso močjo i« zemljo; pr-Yi silo zopet pojavila. Oblastt #0 tako malomarna, da kadar malo kolero omejijo, s^ brigajo za isto več in pusO^cudtlo .modi, katera se nad njimi, pravzaprav nad ljudstvo — maščujt z povratkom. V niestu Vitcbs jih je včeraj umrlo za kolero 36 oseb;, okoli dvesto jih leži | tia kolerih otrovanih v bolnišnici. t ..<' ; '.'.V '' . V. ■' ZRAČNA TEKMA. ] Nagrado $ 10,000 dobil Anglež | ' Farman. .. Vse pričakovalo zmage Lath- 1 ama aH Bleriota. REIMS. Francija. — 28. avgusta. — V tem mestu je na • tisoče ljudstva, ki pristostujc • zračni tekmi svetovnih zrako- ' plovcov vseh narodnosti. Pri < tekmi je navzoč sam predsed- j nik Fallieres z več ministri. ; Darilo $10,000 je bilo postav- ^ Ijeno za taikozvani "grand 4 prix". katerega je dobil Anglež Farman v, veliko nezadovoljstvo Francozov, Farman je preletel največjo črto in sicer 180 kilometrov v 3 urah, 2 mi- r nutah in 56 sekundah. Ime Farman je bilo svetu popolnoma neznano, sedaj pa tako presenečenje. Zrakoplove grof k Latham, kateri je dvakrat že t poskušal prejadrati angleški s kanal, a pri tem obakrat padel v morje, je prvi mislil na zmago; njegov stroj je bil popol- 7 noma na novo konstruiran, to r tembolj, ker je Latham boga- s taš. Njegov zrakoplov je bi ves okrašen z francoskimi zastavami; isto tako* so Francozi jako upali na /.niago Bleriota. kateri je vendar prvi na svetu preletel,, v 27 minutah kanal I> Mane he, ali angleški kanal. La- % tham je prevozil m kilpme- „ •trov. Prišlb je do nekakega prepira, ko se je zvedelo, da Grand £rix de Champaigin pripada Angležu Farman; komjsija je pa odločila, da je nagrado An- 1 glež zaslužil in ne more. biti oporekanja od strani gledalcev; tako se je tudi zgodilo, da s so angleškem konkurentu iz- "" ročili darilo. ;i ^Jfc ( : sik I Mogoče, da si želite kupit q REJM)S, Francija. — 28. avgusta. — Amerikanc Curtis je dobil kot tekmec na zračni te-- kini, zlat bokal. Ker je bilo 11a tekmi mnogo Amerikancev, je bilo veselje med njimi veliko, ko so zvedeli za častno nagra-1 do in uspeh svojega rojaka; ta-1 koj so ga obisikali in začeli nositi na ramah; ljudstvo ga je 1 burno pozdravljalo. * —-o- j RAZNOTEROSTI. '"* ■ V '1 ■ i ^ i -, — Zvezni senator Aldrich ie včerai zapustil New York in se podal na daljšo potovanje po Evropi. — Po zadnjih poročilih je mornarica Združenih držav u- i vrščena med drugo na svetu. — Charles L. Lillbv je bil na zadnji konvenciji v Detroi- ' tu, od American Bar Association voljen njenim predsednikom. < { ' --o—- Mestne novice. Nadležniki — Včeraj je policijski šef, Kohler odposlal iz mesta Cleveland nekaj voz. brez'domo-vincev, katerih je zadnji čas , nesramno naraslo in ima poli- I cijski sodnik v resnici dela z njimi; največ jih seveda spuste zopet na pronio, ker za vse ni prostora v okrajni jetni-šnici. Navada je, da se jih drugo jutro po aretaciji prepelje slavnostno čez mfrstno *me(jo kot v predmestje Lakcvvood in Kast Cleveland in Collinwood. Maršali teli inest se zoper to naredim šefa Kohlerja jako pritožujejo in grozijo, da bodo ■ pošiljali izgnance nazaj! Neki 1 uradnik se je izjavil, naj se da tein ljudem dela, potem jih no bo treba izvažati in dova- 1 žati — Umrla jc v soboto v Lake 1 Side bolnišnici, rojakinja Juli- ; ja Poje, žena od vlaka usmrče- ; nega rojaka Poje o katerega usodi, njega žene in sina smo čitateljem natanko poročali v zadnjih številkah. Vsi so dobro vedeli, da ne bo žena prenesla . takega udarca ki jo je zadel:' pomilovalo jo je vse. Sreča za dečka, ki je dobil v Rev. Grš-koviču novega, morebiti še ^ boljšega očeta. Pogreb rojr\ki- ? nje bo danes, v torek. Grozno razmesarjen. — Na vzhodni ccsli in •St. Clair so v soboto Zvečer < neznanci grozno razmesarili 1 svojega rojaka Poljaka Jožefa ij Kunkel, kateri leži sedaj v <1 St. Clair bolnišnici in bori z smrtjo. Prepir se je vnel v J nekem salonu v bližini 32. ce- < ste. Z noži so nesrečnemu Jožefu Kurrkelj razrezali ves tre- . buli, tako, da se je videla v trebuh velikanska luknja in z nje je sililo na dan. kar je v njem. Policija je aretirala nekega Milana Manditik, kateri je na ^ sumi, da je najbolj rabil no i . nad rojakom, žalostno! * ^ r Rojak okraden. 1 t — Dne 27. avgusta zjutraj < ob pol osmi uri, je prišel v sa- v 'on Andreja Longar, Addison ti Rd. 017, mlad nad dvajset let n star človek- Zahteval je pita- s re. £ena Longarja mu je nato- t čila in odšla iz gostilniške so- >c in pustivši mladeniča samega v salonu. Zadnji je svoj na- s men dobro izrabil . Skočil jejr po društvenemu bratu. Isednik John Gorjup; 'rank Černe, 1114 East j, blagajnik Frank Spel-, St. Clair Ave. N. E.; ii zdravnik Dr. J. M. [ Urad 6127 Clair E. — člani imajo zdrav ičanega. Bolni ^lani se| zglašati pri njem naj-—ikrat na teden, sicer*ne \dpore, -tska Narodna Citalniia. i na 1113 Norwood R<' , Tilass ave. Preds. Pri-joj^ 1327 E. 49th St. glavni Vance Hudovernik 6218 k r Av, blagajnik Jak. Po-.4 E. 61 th St. Knjižničar Rogelj 1165 E. 61. ceni Lah 6030 St. Clair italniški kolektor. »e izposojujejo v nedeljo 11. dop. v četrtek od 7. do ^(solnčni čas). Novi udje •najo pri mesečni seji ^četrtek v mesecu. F sko telovadno in pod-i-uitvo "Slovenski So- ' Ima svoje redne seje jrvo nedeljo v mesecu Sp. v Knatisovi dvo-j Za sprejem mora biti ndidat vpisan po kakem okolu. Sprejem in pla-\ deškega naraščaja od i pred g.l sejo. Telova-fc: I. oddelek od 7—8 lek od 7—10 vsako sre-(oboto zvečer v veliki Bta Frank Butala, 6220 r Ave.; tajnik Franc rnik 6218 St. Clair Av. ii zdravnik Dr. J. M. j 6127 Si. Clair Ave. i6octo8 JTOJNO K. K. P. Or, Sv. .R«dn« m«Mčne aej« četrto meaecu ob i. url pop. ▼ dToraol, 6131 Bt. Clair Av«. /ilna od 18.—30. 1«U $1.80; i 1st« $3.00; od 86.—«0. I«U Predsednik Frank Melnar-I R. 68nd. St., tftjntk Frank 84X8 Metta A f. N. K., dr. dr. J. M. SellAksr, 6127 Bt. », — Rojaki m vabijo k o-pristopa. « P. društvo av. Barba- spadajoče h glavni po- Forest City, Pa., ima prvtf nedeljo v mesecu in sket oh 2. uri popoldne v Stocks Hall. Jac. Grdina V drtStvo s sprejemajo člani od 16. do 4 leta. Vstopnina po starost Bolniške podpore se plača $7. na teden in to takoj po vstopu Uradniki za leto 1009: Pred sednik: Martin Colarič, 1075 1 I 61. St. podpredsednik : Johi» Prišel: prvi tajnik: Miha* Jalovec 1306 E. 55th St.; D tajnik Frank Matjašicli, blagajnik: Anton Ulčakar; odbornt ki: Anton Benčin, Alojz Kosmač, Frank Zibert; vratai 1 John Vegel; zastavonoša: MiW Vititer. Pojasnila dajeta pred- , sednik in I. ,tajnik. Društveni j zdravnik dr. J. M. Seliškar. Slovensko katoliiko vite&o podporno društvo Sv. Ak>|aijh ima svoje redne mesečne sei» vsako četrto nedeljo popoldni v mesecu in redne vaje vsax drugi torek ob 8. uri zvečer » Knausovi dvorani. Predsednik: John Gornik, 6113 St. Clair Ave.; podpre«! sednik; Anton Anžlovar, 12K4 E. 55th St.,; blagajnik: Joseph Gornik, 6105 St. Clair Ave . I tajnik in načelnik: Math. Klan* 1571 Contant Ave. Lakewoo«K Ohio. Vsa pojasnila daje društven' tajnik. Slovensko mladeniško irnšt- ' vo Ž. M. Božje ima svoje redne mesečne seje vsako tretja nedeljo v mesecu, v mali Knaf- j sovi dvorani ob 2 uri popoldne in redne vaje dyakrat na teden, v torek in petek zvečer v Stockes Hali (Jakob Grdina) Predsednik John Kuhar 390H } St, Clair; I. tajnik Ivan Kotnik 3512 St. Clair; načelnik Jakob 2ele. Ker daje to društvo v slučs- j ju bolezni lepo podporo, $6.0» na teden, se vabi vse slovenska mladeniče k obilnem pristopu — Društvo sv. Vida št. 25. K. S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, v Knausov; dvorani. Predsednik: Mike Set- > nikar. 6131 St. Clair A,ve,; tai I nik: Jos. Rus, 1306 E, 55. ce sta; društveni zdravnik: dr. jjl I M. SeliškSr ,6127 St. Clair Ave | j m * : i Kako aunortle dolgo SivetL \ J Kako ohraniti trdno idrsvje. Kako MdobiU zdravje, ako abolile. . PmIIItc uko| i« 19 cen- tov po. nih Mmk ml 7AQTAKIJ I Z Vam i»i<»l o4p» j«mov 1 Wl^li | |iw»a«l«dham wlitii bw mqi milwi_ m, r k i k* kaml, katera Je ^L ML M zdrjyhvmm. Umiti lil dolo slavnegarrilni sami, ali kateri i Vam zamore zadnjih 12. letih na en drugi zdravnik pišite takoj na TUTE. fc^u4,, ; - T-v