250. številka. Ljubljana, četrtek 30. oktobra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avBtro-ogorske dežele za celo leto 16 tfld., za pol 1. ta 8 g]. ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^ld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr- za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.f če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se Dlagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Za srednji naš stan! (Konec.) Nemško uradovanje in potujčevalne šole BO na Magjarskem nemogoče in nemogoče pod potenciranim ministerstvom Gi-kra - Ilerbst, Lasser - Auersperg. Magjar ne sprejme nemškega uradniškega pisma in tu je velikanska ona moč, proti katere j stokratni „non poa-surnus", ali „nehčem" uradnikov kar nič ne izda. Ljudstvo je mogočni Argus, ki vidi vse napake in če to ljudstvo hoče tako in ne drugače —■ kdo je orjak, ki mu ukrotiti more njegovo energično voljo! In energija, energična volja našega ljudstva je zlomljena! Krepko hi jo imel nas prepojeni domačin kmet, če bi ne imel taku turobne tlačanske preteklosti in Če bi mu dajal dober izgled sreduji stan, njegov voditelj. Ta pa je nekaj zavzet za tujino, nekaj premiren ali bolje rečeno prezaspau, in razdrti odtujeni Breduji stan dela Slovenstvo tako ubogim, on je dela poldrugi milijon Ijudij broječiin revežem z nemško razsodbo v roci. Srednji stan Se dobimo v domači tabor in močni ; mu, akoravuo majheni! Ne vemo, kako dolgo nam bode vlada prijazna (dozdaj sploh še nič mj videti te prijaznosti), ali ta čas uporabimo, da pridobimo kolikor lol.ko naše tržaue in meščane, posebno na slovenskem Koroškem in Štajerskem. Vsakemu je znano, s kako predrznostjo bo nekateri politični uradniki a hi Sehbnwetter-Vesteneck proti našej narodnosti delali; vsak \o o kakšnem činu iz življenja političnih uradnikov za dobe niini-sterstev Giskra-IIerbst, Auersperg-Laaser, ki svedoči, kako graje vredno so se nekateri teh uradnikov proti našemu ljudstvu obnašali, in ravno s tem obnašanjem držali na pr. srednji stan na Kranjskem v Btrahu; ti gospodje morajo zdaj biti mirni; na tihem bodo delali zoper nas sicer, pa nij nam treba trpeti, da bi rovali po starej navadi, — skrbimo, da se jim ustavi krtov posel. S tem, da nam ti uradniki ne smejo nasprotni biti, je dosti dobljeno, mora je odvaljena s prs srednjega našega stanu, in ker domoljubov ne smejo očitno črniti, imamo prosto roko, da kličemo rojake — domov. Sodni uradnik, nasprotnik naš, mora tudi tih biti, ker — zamere se le vsak boji, ne ve* se pa ne, kako bo; koliko je naših mej temi, ki zdaj prosteje sopejo! Najvažnejši ljudje mej l,iid tvom so, če bi sovražni nam biti hoteli, obsojeni biti mirnimi; če bi se pa vendar iz-pozabil katen, ne držimo križem rok, temveč postavimo se in karajmo na ves glas vsako protivno početje! Z mehkim postopanjem, s tako zvanim „plemenit m" ravnanjem, koje nam naši beletristi toliko na srce polagajo, ne pridemo daleč; v politiki sploh ne poznam plemenitosti ampak le korist, in to hočem doseči z vsemi sredstvi. Učimo se od nasprotnikov ! Kaj nam pomaga, če jednok zgodovinar o nas poreče: plemenito je to ljudstvice bilo, iz zgolj plemenitosti je pokladalo vrat pod sekiro! Življenje narodovo nij identično po vsem z življenjem posameznega človeka in tu etični premisleki kaj malo veljajo. „Macht ist IUcht", je v poli ti.i i glavno vodilo in le ljudstvo, ki si to vzame za geslo, pride b slame na pernico. Mirno delo, delo s koncesijami je le na mestu tam, kjer gre za pridobitev našega meščana ali tržana neuradn.ka. Uradnika nasprotn.ka ne pridobiš, ta ima svojo „šolo", svo;e utrjeno mišljenje, on vidi v ponemče-vanju našega naroda jedino srečo; ostali srednji stan je pristopen v tem obziru, vsaj mlajši, in da se ne odbaciva ta, treba je mirnega dela in makar tudi — neinške pesni I Toliko vsaj smo uže dosegli, da naš pismeni jezik ne nahaja več toliko teškoč glede razumljeuja tuli od strani nasprotstva; ljudje so se precej navadili našim izrazom. Tu lahno delo, delo s koncesijami! In mej nje domoljubi, v njihove kazine, ne bo kvara! Ne bi imeli toliko nasprotstva, če bi v prvej dobi ne upili preveč o nemčurjih, ter rajši marljivo zahajali mej nje; marsikateri navdušen govor o nemškej kulturi, fortschriitu, veifassungi itd. bi obtičal v goltancu in ne prodirali bi tako lehko pijo-nirji Nemštva mej naš narod. Tam na Dunaji pa in v deželnih zborih naj krepko odmeva glas Slovencev, tam se naj čuje iz gov< rov naših poslancev tugi na smrt obsojenega narodiča; tam nuj ognjeno riše domoljubje stanje ljudstva, kojemu mogočna dva soseda roki na tilnik polagata ; od tam bodo glasi odmevali domov in v boljšem srednjem stanu bo jelo kali poganjati usmiljenje do rodnega ljudstva in s tem domoljubje ! Dr. —a—. Od svetega Petra. Nikakor ne bodemo v teh vrsticah svojim Čitateljem podajali životopisa onega svetopisemskega velikega svetniku, v katerega je gospod nebes in zemlje postavil svoje popolno zaupanje, — nego kratko besedico imamo omeniti o nekej delikatnej stvari 6nega ljubljanskega predmestja, katero se je krstilo po dnem nebesnem slavnem dvorniku. Pri sv. Petru v Ljubljani je narodna, ali Doktor Konjorum. (Humoreska.) (Dalje.) Sledeče jutro točno ob šestej uri se postavi kaprol lio v pozituro, ter javi svo emu kapetanu službeno to - le : „Melde gehorsamst, herr hauptmann, die uhr hat sech.c gepriigelt und das beispiel steht marschbereit vor der thurl" „Die uhr hat nicht geprilgelt, sondern gtscb.li.gen, gep.-.iigelt kbantest hbchstens du werden, und prilika heis&t in der amtssprache gelegenheit oder \vagen, nicht beispiel" — je kapetan korigiral lžovo nemščino nekako zbadljivo, potem se je pa podal naravnost k Pan-teliji, kateri je bil uže oblečen, ter je nekako lukavo smešečim se obrazom dočakal Bvojega prijateljskega kapetana. „E, dragi brate Pantelija, ajde samnom da tvoje žene ne sa/.uaju za tvoje putovanje, ja ću ih mtdjutim tješiti". „Ne boj se kapetane, ženam sam reko, da idem u štab, a tim bolje, što si mi ti priskrbio kola i kočiju". Potem sta od.šla oba do kapetanove hiše, kjer bo je Pantelija brez najmanjega prigo vora postiral v pripravljeni in s perjem tapecirani zaboj. Šest vojakov z natakneoimi bajoneti pod komandom kaprola lže je obsto pilo voz in Pantelija se je vozil v štab po propisu izdanega „bdehla", katerega je kapetan Stnolič vestno izvršil, kakor vidimo. Ko je v štabu polkovnik opazil pred svojim stanom eskorto, je na ves glas, še pre •ino je Iža mogel povedati svoj ustmeni raport, vprašal: „Šta imate u tom veršloguV" „Melde gehorsamst, gospodine oberst, dopremili smo popa Panteliju uslied regiments-befehla od jučer", je odgovoril Iža, ter je izvlekel iz svoje listnice dotični befehl. Polkovnik vzame pismo ter Čita na glas : „Und die alten w«il'en sind in kisten vvohlverpackt unter bedeckung anher einzu-litfern." Iža je btal pred polkovnikom čisto dreven, in ni j mogel pregovoriti besedice; samo čudil se je, kako se je moglo zgoditi, da je čital „pfaffen" mestu „\Vhtren". „Popo Pantelija, kommen sie heraus !u je ?aklical polkovnik in smijal se je iz vsega grla, ko je Iža odbil pokrovec na zaboju ter je Tan-telija pomolil svojo častito vlaško brado iz veršloga. Potem je povabil polkovnik Pantelijo v svoj stan, a eskorto je poslal prazno nazaj, :«m.» je še izročil po Iži novi In teh i kapetanu Smoiiću. Ko je črez nekaj dnij potem kapetan Smo-lić prišel iz štaba domu, se nij pokazal nikjer, tuli k Panteliji nij prišel na črno kavo, ampak kaprola Ižo je precej poBlal k polkovniku s pismom. Ko je polkovnik rečeno pismo prečital, je kakor nenarodna ušesa raje čuje jo, ljudska Bola; učiteljska služba na tej šoli je izpraz-nena in razpisana javnim potom. Nij kaj po sebno dobro dotirana služba učitelja na tej Soli, — okroglih 500 gld. zdaj vrže, — ali v Ljubljani je, v mestu je, in to ima svojo raično Btran; oglasilo se je precej učiteljev in prosilo za to službo, in mej temi tuli dva, kojih imuni se dobro glasiti na ' -i k»m in lepu-Blovnt m polji: F ajgelj, Govekar. Fajgelj, kojega pošteno krstno ime je neki dopisnik goriškega tednika na škodoželjni način /iorabil, Danilo Fajgelj je mož vrlo oskrcmen, a skrajno marljiv v svojem poslu, poleg tega pa veščak na muzičnem polji, oso-bito zavzima v našej glasbi častuo mesto. S politiko se mož nij nigdar ukvarjal, se tudi zdaj ne ukvarja, ali — slovenske matere sin je, slo ven s k je njega govor, in vajen je slovenski čutiti in misliti, — to je njegov greh in — škoda Danilo! za kolek in trud — to ga dela nesposobnega za to služba, nemška gosjo la so ga dejali ad acta. — — Fran Govekar, učitelj na Igu poleg Ljubljane, je znan mej vsemi svojimi kolegi za izvrstnega pedagoga. Tudi on je skrajno marljiv in udan z „dušom in tidom" svojemu po-zvanju. S prištedenimi novci svoje učiteljske plače omislil si je celo biblijoteke knjig pedagogi škega obsega — in učitelju z družino dan denes kaj pr.štediti, to stane dokaj trudi, pri:t"d- ne novce pak zameniti za pedagogiške knjige, to dokazuje vsaj nekoliko ljubezni do svojega posla, a zanj vsekako polno mero sposobnosti. Tuli on prosi za služba učitelja pri svitom Petru in upanje smo imeli, da se mu bode Želja njegova obistinila, osobito ker prosi iz b d|šeg štedenjem pri vseh oddelkh uprave in z u po rabljenjem jednega dela premakljivega državnega i menja. Potrebovalo se bod« 1880 leta 4127/10 milijonov, pokritja znaša 400 milijonov miin|aa tedaj 127/10 mil goldinarjev. Primanjkljaj da se ne bode pokril z rablienjem kredita. V to svrho predlaga vlada več preinemb pri koleku in pristojbinah, in sicer se bode pristojbina pri dobitkih v roalej loteriji in ▼ privatnih loterijah zvekšala na 20 odstotkov, kolek pri kvartah se bode povekšal, uvedlo -e bode nepremičn i kolekovno pristojbino pri denarnem sprejetji in povzetji, odpravijo se razne popust'jivosti pri pristojb;nah, povekša se ko-lekovna pristojbina pri soinijskib ulogah. S temi sredstvi se bode dobilo 5*/»o milijonov. Nadalje predlaga vlada pristojbino oporah1 lo-mačeha rudninskega olja in zvekšanje cola za petrolej od 3 gl I, na 8 g'd. kar h id1* prineslo državi 4B/10 milijonov več Divek na žgaoie bode znašal l'/9 milijona. Kot začasno, samo za leto 1880 veljavno naredbo predlaga vlada pobiranje desetprocentne pristojbine osobnega prometa na Železnicah in parobrodih. nadalje dopolnitni davek na dohodke nad 1400 gold. Znesek teh nRredeb da bole znašal 4 miliione. Znižanje troškov pri upravi, temeljit* davkoT-ske reforme, uvedenje občnega dohodninskega lavka in s tem, da si bode davek naložil delniškim druUvom, zagotovilo se bode ravnotežje v državnem Gospodarstvu. Grofu 7V*<»//V»/f« || zmirom dohajejo adrese v katerih se odobmje njegovo delovanje na sporanumljenje vs-h avstrijskih narodov mej soboj. O//dtficit znaša za 1880. leto 15 miljonov. VituuJ«* drittve. O avstrijsko-nemškem sporazumlienji piše »■i«* list „Navoje Vremia" : ,.Kdo izmej naših sosedov hoče na boj poklicati vse Slav-janstvo? Avstriia nikakor ne Nemčija pa ima u/.rok, boja s Francosko bati se, in pripoznajoft to možnost, ne išče Nemčija vojne na svojej iztočnej meji, marveč ona išče zaveznikov. Interes Nemčije obstoji v tem, da Rusijo nevtrali/.ira Avstrija Interes Ruske pak je zopet ta, Avstrijo s podpiranjem Slovanov nevtral'z'rati. ako bi dobil magiarski upliv zopet premoč Ruska voina moč more v vrenotku opasnosti vsak napad odbiti, in države se ne bode smel nikdo dotnkniti. Sicer pa mi ne vidimo uzroka, čemu bi se pričela vojna Rusije z Nemško in Avstrijo. N* tako voisko mi ne verujemo." „Novnje Vremja" in Rusi /.inulo ceniti one dogovore B'smarkove na Dunaj i po svojej |»ravej vrednosti, zato v ruskih listih ne nahajamo onega bombast'škega tona, ki spremljuie vse nemške novine zmironi, kadar govore o „zvezi avstriisko-nemskej". Govor Snlisburyjev v Manchostru počaste ruski listi a priimkom „surov", in pravijo, da je grobo žaljenje Rusije Oni zahtevajo od svoje vlad«, naj ona pokaže in d& čutiti Angležem moč Rusije v Brednjej Aziji, nialej Azoi in na Balkanu. itvl>f»is<;4i vlada je v Bukarešta naseljenega bolgarskega bankirja Euloga Q org-leva imenovala svojim diplomatskim agentom pri rumunskej vladi. rekel Iži: „Dakle vi želite postati feldscherer V Dobro, dobit čete jo5 danas uniformo i instrumente". „Malini pokorno, gospodine obrst, ja ne-želim postati feldšer, nego ja sam pismen čovjek i nadam se, da ču skoro postati lajčman." „Ti beno da postaneš lajčman! marscli u Btockhaus, i kad dobiš volju 2a feldšera, javi se !w Tu nij hasnilo ugovarjanje, ampak Iža je lepo napravil links um pa se je prijavil proto u Dva dni je sedel v stockhausu, potem pa, ko mu je užo dolgočasno prihajalo, je zaprosil, naj ga javiio k polkovniku. Polkovuik ga je vprašal, da-li si je premislil, in ko je Iža rekel, da Bi je, je precej dobil novo uniformo, kirurgiČne instrumente in pa medicinske kn ige, ker jih je bilo uže precej starih 1 magazinu. Tako je postal naš Iža faldšer, kolikor so ga sploh nazivali v novej šarži. Po8la nij ravno preveč bilo feldšerskega, ker so ljudje bili skoz zdravi v celem regi-1 mentu, k večjemu je puščal žilo kakšnej babi, I in zato so je zdaj, ker pri Smoliču nij nič več opraviti imel, poprijel medicinskih štu lij v pr-vej a ekonomije v drugej vrsti. V ta namen se je seznanil sč starim Ilijo, penzijoniranim oberlajčmanom, kateri je vse bolje ruzumel nemški nego Iža. Ilija je precej sveta obhodil, celo po Rusiji je rogovilil z Napoleonom I, a sedaj je živel doma, star uže. ali Ae krepak na duhu in telu; on je tolmačil Iži medicinske knjige, in ta bi se bil precej tega naučil, ko bi mu bil Ilija umel vse enako lepo razložiti, pa kaj češ, Ilija tu li nij bil B >g ve kako učen, pa sam n'j znal prav, kaj stoji zapisano v knjigah regimentsko - medicinskih. Ko Bta si tako-le več let v prijateljstvu razbijala glavo nad medicino, sta odišla nekega jesenskega dne v trnac slive stepat. Ilija je bil kmetski oblečen doma in pa bos je ho-Idil in tudi Iža je nosil prtenjače, ko sta I se pa podala po Blive, je pokril Ilija svojo glavo z oficirsko kapico, a Iža je poveznil na svojo feldJersko glavo erarsko pikaČo (Sturm-hut) Stepla sta precej sliv, pi>tem pa si jih lih je vsak natovaril polno brento, a razen tega je še vsak po eno košarico v roki nosil; ko sta tako krevuala preko polja in dalje po cesti, jima prijaš^ nasproti polkovnik z nekaterimi štabnimi oticirji. „Was sind deni daa fiir Schvveden?" ju nagovori polkovnik. „Melde gehorsamst, herr oberst, ich bin kein Schvv-de, simdern der peusionirte ober-lieutenmt Ibia. „U'id ich melde — —a „Sie Feldscherer bekommen zvvei tage hausarrest VVegeo vorschriftswidriger adjusti-rung u Reka! to je po kovnik odjezdd, a Iiija io Iža sta precej dolg) Btala na cesti in gledala za njim. (Kunec prih.) Veliki gospodje radi govore in izjavljajo svoje misli ob posebnih pni kab Lord Salis-burv je v Manchestru poveličaval avstrijsko nem ko zve/o; njemu je odgovoril markiz Hurtington, nu, zdaj se je oglasil Se tu'nt.ii-*.i načinu minister Puttkamer in začel politizirati. V Esseun je namreč napil ta ur m ki možauec dne 98. t m pri banketn na „uemškega cesarja, ki je v blagost, svojega naroda žrtvoval svoja najintimnejša čutia in sklenil zvezo, katera bode trajala gotovo dolgo let.* Ali nemški mož je »labo naletel bg svojo zdravliico! „Nordd. Allgem. Ztg.u pravi: „0 dunajskih obravnavah je le malo osob dobro polučenih iu moti B*, kdor misli, da mučni minister kaj \e o nemškej politiki". To se pravi z dru žiru i besedami in prav po domače: šomošter naj ne utika svojega no-ii v politiko. I>0|1 piši. Iz (VljUt> 2G. oktobra. 11'.v. dopis.] (Se ena prošnja do slovenskih državnih poslancev.) Nij še dolgo tega, kar se je pet odličnih slovenskih dijakov iz tukajšnjega gimnazija zaradi pevanja veleizdajne (V) ruske himne odpodilo. 13 la je to prav ugodna prilika gimnazijskemu direktorju dr. Svobodi, svoje načolo, slovenski živel j iz gimnazi|a iz-treb.ti, dejanstveno izvrševati. Ta strasttn renegat, ki je s Češkega k nam došel, od koder se je žalibog še več enakih ptičev v Celje importiraio, Se zdaj nij nehil divjati proti slovenskim dijakom. Besede, kakor: RI Ch vverde sckon dieses w i n d i s c h e gesmdel ausmerzen," se kaj lejio poda-jejo ravnatelju gimnazija na Slovenskem, ki se pri vsakej priliki rad baha „mit seinem gesuuden paedagogischsn sinu," ter se prišteva prvim pedagogom« Slovenci ponosni bodite, da imate me| soboj pedagoga velikana, ki vam bo hipoma vaše otroke v Nemce preustrojil, — saj Ne mec biti je strašna čast, Slovenci bo pa le „gesiodel"! 1 — Tukaj ne pomaga nič, bodi si Peter ali Pavel, gosp. ravnatelj te gotovo „štemplja" za Nemca, in kot tak ne smeš po nobenej ceni obiskavati še teh par bornih uric na teden, ki so na gimnaziji za slovenščino odločene. N. pr. fant, čegar oče je Hrvat, mati pa rojena (Jradčanka je po direktorjevej izpe Ijavi Nemec (!). Pri drugem fantu iz prvega razreda je zopet njegovo ime, ki po naključji nemško zvoni, krivo, da se ne sme v slovenski oddelek vpisati, dasiravno je niegova dosedanja izgoja izključljivo le Bloveuska bila. Ziritonj se celo oče upira ter v pismu do ravnatelja energično terja, da ima njegov sin slo veuske ure obiskavati — director U cutus — causa li tiita — fant je, knkor ime (!) kaže, Nemec (!) — ergo se ne Bine slovenščine učiti. Ta fakta menim zadostujejo, da ob priliki slovenski poslanci ministra iuterpe-lujejo, kako dolgo še on misli te baze pedagogov v naših krajih pustiti, kjer se večinoma le sinovi blovenskih staršev šolajo, ter kedaj se bo enkrat nehalo na naših gimna/.iiih vedno uastavljunjo trdih nemških in preganjan e tovrstnih slovenskih profesorjev? Občni zbor »Dramatičnega društva". Po ogovoru društvenega prvosednika g. Potočnika, ki je pozdravil zbor iu opravičeval odbor, da uij sklical občnega zbora ob času po pravilih določenem, je g. Fran Dro-nik, po odhodu g. Janka Krsnika it L ub ljane društveni tajnik, bral poročilo o oru "'t vem'in tleli i vami V poslednjej dobi. Iz tajnikovega precej obširnega poročila posnamemo, da je društveni odbor ravno v preteklej dobi imel jako težavno stališče in da je njegovo delovanje bilo tem neprijet-nejše, ker je odborovo prizadevanje v glavnih stvareh ostalo brez uspeha. Ker je slavni deželni zbor kranjski skrčil deželno podporo društvu na 1000 gld., nij bilo moči misliti na na gledališke predstave, kakršne anio prej imeli, in za to je odbor konci septembra meseca 1. 1878. popolnem odpustit stalne moške igralne moči, gg. Geclja in Šmida, ter jel pogajati ae zaradi slovenskih igrokazov s po I-jetn kom nemških gledaliških predstav, ki se je ponudil, da bi na oder spravljal tudi slovenske igre; društveni odbor je bil volje vodji nemškega g'olališča v to svrho brezplatno na r izuolnganje dati svojo riznico in knjižnico, pa vrhu teg* prepustiti mu lože in nekoliko deželne podpore, pa gledališki ravnatelj je ohupal, predno se je resno lotil dela. Vsled tega je slovenska Talija praznovala lansko zimo. Poskušalo ne je pozneje pač Še dvakr it, z diletanti prirediti predstave v gledališči, pa ves trud bil je zastonj: razne ovire in — intrige so zaprečile društveno namero. Društvo ie bilo torej omejeno na čitalnico, katerej je pomagalo z gledališkimi igrami. Mej temi je bila najimenitnejša vesela igra „Berite Novice !", ki se je provela pri besedi ob dr. J. Blei vveisovej svečanosti. Spisala sta jo navlašč za ta večer dramatičnega društva odbornika gg. Jurčič in J. Krsni k. S cer Be je društvo udeleževalo sedemdesetletnice našega narodnega prvaka še b tem, da je dne 30. okt ni. I. v Izrednem občnem zboru gospoda tir. Janeza Rleivvaisa jednoglasno izvolilo za častnega člana in mu po deputaci|i dni štvenega odbora izročilo častnega družabnika di|)lomo. D^o 28. marca leto* je društvo in slovensko dramatično umefoljnoat v obče /a-de'a bridka izguba po preranej Bmrti vulece-niene in jako nadarjene narodne igralke gospodične ('ilke Podkrajškove; odbor je pnkojnej, ki je bila poslednja leta steber slovenskega gledališka in ljubljence vsega občinstva, iz hvaležnosti na rakev položil krasen venec s primernim najiisom na trakovih. Razen nje je letos smrt pokosila še jednega iz vrite trudoljubivih delujočih družabnikov, mladega iskrenega rodoljuba R. Rebolja. Iz ostale društvene kronike še navajamo, da je odbor imel šest sej iu želel na svetlo dati Giethe-ievt ga „F a u s t a" prevod, ki pa nij še bil dovršen lo cdaj. D užabniki dohodu šest iger, kadar bodo dotiskaoe, in sicer tri izvirne: „Rerite Novice!'' „Kje je meja?" in „Nemški ne zna", tri pa poslovenjene. Račune s trgovci je odbor uredil in posrečilo su mu je tudi po velicem trudu, da je večji del iger in muzi-kalij izposojenih narodnim društvom in posa mesnikom po deželi zopet nazaj dobil. Napo sled omeuja tajnik, da je društveni odbor uže 21. januarija letos prosil za naukaz si. deželnega odbora o podpori dovoljenej po veksl. deželnem zboru za preteklo leto, pa stoprav na ponovljeno vlogo od 16. septembra oni teden dobd si. deželnega odbora odlok, katerega smo užo priobčili vsega. Po tsjnikovem poročilo, katero je zbor na znanje vzel brez Opazek, je društveni bla naju i k g. dr. S turo najprej razlagal, zakaj tu bilo moči sestaviti račuue o pravem časi in občni zbor sklicati po določilu pravil. Dm-štvsni račuu o dohodkih in troških obsegu aobo od 1. junija lanskega do 1. julija letošnjega leta. Društveni dohodki so znašali skupaj 801 gl. 83 kr., troški pa 81G gl. 97 kr., tedaj je nedostatka 15 gl. 14 kr. Prilogi družabnikov so znašali samo 218 gl., ker se je število podpornikov poslednja teta zelo zmanjšalo; mnogi nijso plačevali letnih doneskov, zato jih je odbor izbrisal iz društvenega imenika, Žalostno je, da se naši rodoljubi tako ubogo malo brigajo za toliko važno narodno društvo; treba bode vse sile napeti, da se zopet pomnoži število družabnikov, ker društveni dohodki morajo zadostovati vsaj za tiskovino in druge redne stroške. Iger, ki jih društvo izdaja, se je prodalo za 75 gl. 80 kr. Glede stroškov je bilo naročeno prihodnjemu olboru, naj štedi kolikor mogoče in posebno skuša zmanjšati trošek za stanovanje in služabnika. Čistega premoženja ima društvo T pohištvu, garderobi, knjigah in vrednostnih papirjih 5300 gl.; dolžno je bilo konci junija 728 gl., ki bo od premoženja uže odračunjeni. Da bi si društvo zopet bolj opomoglo, je bilo naloženo prihodnjemu odboru, naj skrbi, da s pomočjo diletantov napravi kolikor mogoče gledaliških predstav; dva predloga sta sicer merila na to, da bi se ustanovilo število predstav, da bi bili namreč po dve, ali vsaj po jedna vsak mesec, pa večini se je vzvidelo, da ne grd določno nalagati odboru česar morda ne bode mogel izvesti. Iz proračuna za tekoče leto (oJ 1 julija 1870. do konci junija 1880. leta.) je bilo razvideti, da društvo ne hode izhajalo, ampak da mu zopet žuga primankljaj; nasve-tovane in sprejete bo bile nekatere spremembe, ki pi nijso toliko važne ni tako zanimljive, da bi o njih na drobio por čali. Pregledovanje računov je zbor izročil g. R običu in g. Žagar j u. Izid volitvi novegn odbora smo uže naznanili. Danes še pristavliamo, da je zbor izgledno delavnemu dozdanjemu blagajniku g. dr. Sta-rotu, ki nij samo blagajnikovega posla točno in vestno opravljal, nego tuli uredil vso društveno zalogo iger, knjižnico in riznici, s živahnim priznanjem izrekel toplo zahvalo in ga prosil, naj se še dalje Žrtvuje na društveno korist. Po zaključenem zborovanji se je novoizvoljeni odbor tukaj konstituviral in g. Ivana M u i-n i k a volil za prvosedniku namestnika. Upajmo, da bode odbor z veselim izvestjem stopil piv 1 prihodnji občni zbor. telegram „Slovenskomu Narodu". Z Dunaja 20. oktobra ob 4. uri po-poludne: /i adreso zmaeonosno govorili Du-DSJeWiki, Clam-Martinic, Lichtenstein; izmej petindvajset oglašen h ustavovercev Stlss Bred-nje, Kovvalski in SchBrschmied slabo, zdaj govori Lustkandel. Domaće Nt vari. — (Konfiskacija potrjena in — članek oproščen.) „Amtsblatt zur rLaib. Zeitung" naznanja, da je ljubljansko c. kr. deželno BodiŠče potrdilo konliskacijo na-seea lista od 22. t. m ker je iz Ptuja nam poslani članek: „K|e so naša prava?" za-kii il pregreSek zoper javni mir in red po £ 300 k. s. — Ob jednem pa je c. kr. deželuo -odišče izreklo, da zapečatenje druzega članka v istej številki, kateremu je bil naslov „Od svetega Petra**, nij oj>ravičeno, ker je ta članek le odgovor na notico v tukajšojdm „Laibacber Tagblattu". Zapečatenje članka „Od sv. Petra" je bila zahtevala si. deželna vlada; včeraj ga je pol cija zopet odpečatila. Ntttisnili smo ga spredaj na tistem mestu, kjer je bil v 243. številki. Poilan«. fiiiht. m n gospodu Besozziju kot reilactcurju in vsem sou>Tovalci'm časnika ../.illn-r /-■iinti- ■ Ta častiti list od 26. oktobra t. 1. št. 86 prinaša neko „Poslano", katero je podpisano : „Ein die nationale Versohnung treudig begrUssender Slave". Mi celjski Slovenci vemo, da se malokcdo bo dal motiti zaradi tega podpisa, ker pa tudi pri nepodueenem občinstvu ne bi radi bili v tem sumu, da je le jeden izmej nas v stanu, pisati tako surovo in nespametno, kakor jo tisto „Poslano", odgovorimo to - lc : 1. Nij Slovenca v Celji, kateri bi trdil, da SO vsi IJrcžČani in dve tretjini Konjieanov pri slovenskej stranki, nasprotno smo pri zadnjej vo-litvi vedno in s ponosom kazali na ta dogodjaj, da so namreč tudi nemško misleći in nemški prebivalci teh dveh krajev volili z nami vred po principu sporazumljenja. 2. Nij nobeden Slovenec tako aboten, da bi šel v „Cillier Zcitung" pisati, „da smo pri zadnjem koncertu imeli če tudi prav majhen deficit, in da bi bil ta deficit še večji, če no bi bilo prišlo v koncert tudi nokaj osob nemške stranke. 3. Je v tem „ Poslanem" napaden neki nemšk učitelj in neki „Sprech- in Sackehvart" nemškega društva zato, ker sta obiskala naš koncert (!); tudi kaj tacega ne stori nobeden Slovenec, tedaj niti nobeden celjski Slovenec ne. 4. Ne piše nobeden Slovenec nikdar ironično O brzojavih, došlih od sosednih čitalnic, in posebno se ne norčuje, ako nam sorodniki brzojav-Vjajo : „Nc udajmo se!" 5. Ne bode nikdar nobeden Slovence prestavljal besed: „Ne udajmo se!" na nemško z „^rVir Ubcrgeben uns nicht!", kakor to prav genijalno (!) prestavljanje moremo citati v onem krasnem „ Poslanem ". 6. No bode nikoli nobeden Slovenec pisal „Tscliitalmza", kakor se v tem dopisu nahaja, nego vedno „Čitalnica". Iz tega je jasno kakor beli dan dokazano, da ste g. Besozzi to „Poslano", podpisano z ,,L<;in.......Slave", — pisali ali Vi nami ali pa jeden sodelovalec Vašega časnika, in mi vsem sodelovalcem od Vas uredovanega lista le čestitamo, da imajo tako pakostnega pa vendar nepopisno nerodnega tovariša pri tem Vašem časopisu. S primernim spoštovanjem Celjski Slovenci. V Celjn, 26. dan oktobra 1879. ■»rintavek uredništva i Ker naši čestiti bralci Evunaj Celja menda ne dobodo leliko v roko „Cillier Zeitung", no bode od več, če zaradi lavljega razum-Ijenja ponatisnemo vea tiBt „Eingesendot", kateremu odgovarja celjskih narodnjakov „Poslano" tu gori. FalsiHkat celjskih slavofagov je v mnogem obziru zanimljiv in nov dokaz, kakih sredstev se poslužujejo naši protivniki, ki zvlasti brez deuuncijacij ne morejo Živeti. Evo t MCinfjrsemli't. Geehrter Iferr lleditetettr! Ks nimmt tnich II'urider, dass die „Cillier Zcitung", tiie noch ein Localblatt Mftd stets bemiiht int tlber alte Vorkommnisse im Unterlaniie zu berichten, die von der Cillier Tschitalnica Smintag den 1!). d. vera lista! tete Beseda ganzlich ignorirtc. Glanben Sie llerr liedaetear durch ein sotehes S/illschtreigcn die Tatsache, dass unsere Partei seit der letzten Wahlbeiregung tiigHch mi Terrain geuinne, de-cken zu konneni1 Ziihlt doch sclum ganz Rami und Ziceidrittel von Gon ob it z bereits zu unserer Fahnc und auch ein grosser 'llteH (ter Biiiger von Cilli,des !etzten scin tcoUenden Bollirerkes der Deutsclien Vn-tersteiirmai ks rcicht uns zum Zeichen der interna-tionaten Vers&hnung die Bruderhand. Hiitten Sie nicht die Miiht geschcut atn J!), d. den Gartensa!on dat „goldenen Loiren" zu betreten, so hiitten Sie sehen koitnen, dass der Sprech- und Sflckelicart, ja sogar der l.ehrer eines hies. Vereines von proitoncirt deutschcr Jiichtttng rechf behaglivh itnter ttns sassen und nicht mir an der allgemeinen Freude lebhaft Antheil nuftnicn, sondern sich auch iiber unser harrnonisches Zusam men trirken iiberrascht /lih! len. Wahr ist es, uir habtn ein kleines Deficit zu ver-zeichnen, irelehes jedenjalls bedeutender ausgefallen te/in; ******* ***** uicht viele der deutschen Par tet an-geftorige Ilerren mit ihrer Gegemrart beelirt hiitten, J,n-merhin ein lleireis, dass i/ir Cieles an/geboten Und dass schon jetzt eine grosse Zahl dir Dšulšehttt in CilH unsere liestrebang zu uUrtligeit treiss. U'enn *iwtU ilie rcinr Ihtrmonie des Abends stiirte so u; i r M tfie MtUtkkapellc, deren Leiter, „ie man mir sagt, ein zu gresser \erehrer der M'ugncr'schen Zu-kunjtsnm.sik ist, als dass ir unsere Weisen na h Ge-biihr iriirdigen komite. Doch uie die Zeit alfe Hunden heilt, so hojje teh aitth, đottš in nicht allzuferner Zeit unseren Mc/ut/ien Geschmack ubgvtroniten netil, n irird, Mogen auch unseve Gegner die Ilohjiuth unserer Begeisterung bekrite/n, u ir stehen treu und fest zusam-men und uie die Worte des triihrend der Beseda ein-gelaufenen Teiegrammes der Petfauer Tschitalnica in unseren Ilerzen den latttesten Widerha!l fanden, so ru-fen tcir heut und immerdar: Ne udejmo Bel (idr iiber-geben uns nicht/J llir strenge fnjtarthcilichkeit, trelehe Sie in der Affaire des JJochic. Jlerrn Pfarrers von Franc bekun-deten, ldsst tuich auch hoffen, dass Sie diesen Zeilen in Ihrem geschiitzten Blutte Ha it m giitincn trerden. llocltachtungnvoll ICin die nationale Versiihnung freudig begrUssender Slave, Cilli, den 24. Oktober J87!>. ^ Vsem svojim prijateljem naznanjam svoj odhod iz Cerkniške okolice, posebno pak se srčno poslavljam od svojih drazih znancev Ložke dolino, kličoo vsem: I Jog1 :£iv i ! Kake k, dne 30. oktobra 1879. (™») _Fran Jevnikar. Dunajska borza 29 oktobra. (Izvirnu tulejcrarično poročilo.) Snotni drž dolg v bankovcih H8 ald. — Rnotni drž. dolg v srebru 70 30 Zlata renta 80 _ 75 1860 drž. posojilo 1'27 _ 80 Akcije narodne banke . • . . 838 _ _ 26 i n 9(1 T.ondon , .... . 116 60 Srebro . . . . . . , — n — Napol........ 9 n SO C. kr. cekini . . 6 56 Državne inarke . . . 57 n 60 kr. g i i ■ s c fft.fl S l j JI cd <1S . I £» £ I I »s 2 0 2*3. i w„. © B — M B D B F — a vr Bf — cd m -i — Cd H W Z? I P I Štev. 13530. (487- 3) Razglas. Visoka c. k. deželna vlada je z ukazom dne 29. septembra t. 1. št. 6598 zapovedala, da se imajo vse do leta 1878 cimentirane stvari, kot vatli, peze, tehtnice (vage) in mere, naj se uže tiBte v javnej kupčiji rabijo ali ne (kot na pr. za prodajo pripravljene enake stvari) v naslednjih obrokih na novo cimenti-rati, in sicer: a) do konec leta 187G cimentirane najdalje do konec decembra 1879, in b) leta 1877 cimentirane, do konec marca 1880. To se v natančno spolnjevanje naznanja s pristavkom, da ee bodo po prttečenih obro kili stvari, ki nijso na novo cimentirane, odvzele, posestniki pa postavno kaznovali. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 8. oktobra 1879. /upan: L ase han. Schiffer & Stedry v Ljubljani, dovczr.a cesto, ^>olegr kolodvora jiažine železnice, prodajata najboljši rAV f* il3 o v lj i ssli salonsk premog1 za kurjavo v sobi in kuhinji, ob i' 'ii m m tudi tovarnišk premog za vsako potrebo po najnižjih cenah, Naroebe me »prejemajo: ▼ magazinu za premog na dovoznej cesti poleg kolodvora juž. železnice, pr. J. E. Bučarjevih naslednikih pri frauciškanskem mostu in pr. Kari S. Till-u pod Trančo št. 2. (503—5) I/Ualeij in men^K. Muaoo Ar mi C. Za gospodinstva! Čestitim p. u. naročnikom za doslć izkazano mi zaupanje uljudno zahvaljevaje se, prosim, da mi blago-voI6 isto ohraniti i nadalje, ter priporočam kot izborno kurivo za kurjavo v mthi in kuhinji zagorsko - toplišk salonsk premog (svetli premog najboljšo vrste, rad ter brez duha goreč) l>o najiiižjili ooiiali. v plombiranih žakljih 50 kilo = I čolni cent a 45 novć. ~^Mf Pri naročilih na 10, 20 In 40 čolnih centov primerno znižane cene. Naročila na cel vagon po rudniško fabiiškcj ceni. "^HE it