^Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto * • . $6 00 J Z« p«1 .........$3 00 Za New York celo leto - $7.00 J Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily ia* the United States. a Issued every day except Sundays jjf and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: CORTULNDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 93 — STEV. 93. NEW YORK, WEDNESDAY, APfclL 21, 1926. — SREDA, 21. APRILA 1926. TELEFON: 00RTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV RAZREDNA BORBA V PASSAICU Bluf, katerega to vprizorili lastniki predilnic v Passaicu in okolici, se je .razblinil v nič. — Pi-keti nemoteno izvršujejo svojo nalogo pred napravami. — Voditelj stavke na prostem. — Velikansko zborovanje pod milim nebom. Vsi poskusi tekstilnih baronov v Passaicu so se zdrobili ob zelezni volji stavkujočih tekstilnih delavcev. O tem nam pričajo dogodki, ki so se završili včeraj v atavkarskem ozemlju. Tvorničarji in njih pokorni služabniki so domnevali, da bo hrbtišče stavke zlomljeno, ko so vrgli v ječo voditelja stavke. Weisborda, a včeraj se je izkazalo, da je bilo ravno nasprotno. Weisbord je bil deležen velike ovacije, ko je prišel včeraj na veliko zborovanje, ki se je vršilo na zemljišču župana Nelsona v Wallingtonu. Stav-karji so ga na ramah odnesli na govorniški oder: Zborovanje je bilo zelo navdušeno. Westbord in drugi govorniki, med temi Robert Dunn, zastop-ni kCi vie Liberties Union, so soglasno ugotovili, da ni bil položaj stavke še nikdar boljši kot sedaj. In-junkcija, ki kakor znano, prepoveduje vsem govoriti o stavki, jim je dala šele pravi materijal za nagovore. — Ce nas niso dosedaj prestrašile uporabljene brutalnosti, pretnje z dolgimi zapornimi kaznimi in zanikanje vseh zajamčenih pravic, nas ne more prestrašiti kos papirja, — je izjavil voditelj stavke. Zborovanje v Wallingtonu je bilo zelo navdušeno. V Passaicu je mirno. Dobri časi policijskega načelnika Zobra so za enkrat minuli! Na njegovo mesto je stopil šerif Charles Morgan iz Passaic o-kraja, ki je prišel s 1 50 pomožnimi šerifi iz Pater-i-ona, da vzdrži mir in red v stavkarskem ozemlju. Pri tem ni imel nikakih sitnosti, prav kot jih ni imela policija v Passaicu, dokler ni pričela sama kaliti miru. Serif Morgan je član strokovne organizacije ter se je naučil vsaj toliko, da ve, da imajo tudi delavci nekaj pravic. Vsled tega je takoj dovolil stav-karjem njih postavno zajamčeno pravico, da smejo postavljati pikete. Prosil jih je, naj se vzdrže bučnih demonstracij, kar je stavkarski komitej drage volje privolil z izjavo, da so le kozaške metode Zobra provocirale te demonstracije. American Civil Liberties unija, je pridobila odvetnika Sama Untermeyerja.da zastopa stvar stavkarjev pri današnji seji senatnega komiteja. Ce bi sklenil komitej vprizoriti preiskavo na lastno pest ali če bi dobil od tega avtorizacijo kongresa, bo zastopal odlični odvetnik tudi nadalje stvar stavkarjev pri vseh zaslišanjih in preiskavah. V Washingtonu bo povdarjal Untermeyer kršenja ustavnih pravic od strani policije, sodnikov in okraj nih uradnikov, posebno pa neupravičene aretacije, neupravične procese, neprimerno visoke jamščine in brutalnost policije. Senator Burton Wheeler si je v veliki meri prizadeval zainteresirati Unter-meyerja za stvar. Ravnanje pomožnih šerifov pod Morganom je predstavljalo oster kontrast napram bedastemu in brutalnemu nastopu šerifa Nimmo, ki si je že v East Paterson prizadeval pridobiti naklonjenost ►vorničarjev ter zlomiti stavko. Morgan pa je prišel v Passaic izključno le v namenu, da vrši svojo policijsko službo. Vsled tega je pustil doma vse strelno orožje, s katerim je skušal Nimmo imponi-rati stavkarjem. Njegovi pomožni šerifi so mirno patrulirali pa cestah ter pustili, da so tvorničarji sami posrebali juho, katero so si skuhali. Cim dalj traja stavka, tem bolj stoji javno mnenje, v kolikor ni odvisno od tekstilnih tvorničar-jev, na strani stavkarjev, ker so pokazali slednji ne le pogum, temveč tudi neomajen mir in treznost. Celo ljudje kot je rabinec Wise, so bili prisiljeni nastopiti proti nepostavnostim oblasti in tvorni-čarjev. Vse kaže, da bodo tvorničarji vendar popustili stavk&rji vztrajali kot en mož do prvega Mirovna pogajanja so se izjalovila. Zastopniki Francije in Španske so dali zastopnikom Abdel Krima tri dni časa, da sprejmejo ali zavrnejo mirovne pogoje. BfiRTEArX, Maroko. 19. apr. Konforenca, koje nasilen jo bil uveljaviti prem-ivjo ih«m1 Francozi. Sjianci in rii'vkiuii vstaji, se je ry«s!a po zasedanju, ki je trajalo >«•konfe-i»-neii -v«» bo vršila -»lanes. Zavt-opi liSci r it's k ili vsit&šev so odklonili '/ahtevo Fnmeo/.ov in Špancev, da sr -dovoli francoskim in šj>attskian retain napredovali srdem kilometrov ob fronti, v znak "re vero" ter so tudi tia-•protovili prfxltaigauiEm pogojem i/.menjavo jetnikov. Kpansika Lit francoska delegacija sta ojro.ji Mitiiit.i kot .temelj po-gaja-nj. Ta dolga izmenjava nazorov* je dovedla Rifee do prošnje, naj se jim dovoli takojšnji stik z rifskim plemenom. Tej prošnji so ugodili. Dovolili so jim celo potovanje v aeroj>ln-nHi. Iz dobroga vira ?e je izvedelo da niso Spanci na konferenci le zahtevali, da 'zapusti Abdel Krim Marnko, temveč. tudi stavili pogoj, da ne sme stanovati v noben' m o h amed an.-Jk j d ežeJ i. Kif -iki (ledena t je so temni odločno nasprotovali, češ, da .so te zahteve popolnoma različne od pr-jvot.nih pogojev, j Pogoji .so določno zahtevali, da se dovcvli francoskim detain na-| predovanje v globini sedmih kilometrov ob celi fronti. Ti poboji 'pa to po we m različni od onih. ka-jtere so prvotno predložili Rifcem. pred no so prisil mi konfrereneo. TafootikV Berteaux se nahaja dvajset milj severno od Taururta ter leži v francoski vojaški zoni. Ko -rt sc^jtadi d«le»gatjc, je kaKa' trpii«ner 90 stopinj Fahrenheita R lvkn. delegacija je nudila -kraj.no imipozantno sliko. Vsi 1 rije e'ajii. vi^olki po Več kot še.sr čevljev. so prišli v tabor, ne da hi zrli na desno alt levo. X jih g!a ve so bile okrašene z belimi t.ur-haui. Oblečeni so bili v bele obleke in noge so jim tičale v >;inda lah. Po formalni predstavitvi vprašal general Simon rifske delegate : — V koga imenu govorite? Sid Moliajiied Azerken, svak Abdel Krima in zunanji minister Rifcev. je položil svojo roko na M\?e. kar predstavlja nioiiamedan->ki zna-k prijateljstva in zvestobe, ter odvrnil z glasom, ki se je -tresel od gamit ja: — AlaJi je velik in Abdel Krim je moj gos.podar. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH Nemškim penzijonistom se dobro godi. Nemčija plačuje velikanske penzije. — V ta namen je v proračunu celih $388,871,000- BERLIN. Xemeija, 20. aprila. lVn./.'jK.kn li-ta novega državnega pror.reuna znaša, velikansko svojo $398,871.000, 'kot je bilo objavolitič-niin onjraniizaeijaiin ki so sovračne republiki. Mt\l iLžitkarjd je tudi prejšnji nemški kaaieelar Oiino. ki bo dobival letnih $30,000, čeprav je ob ts-teim faKu eden ravnateljev ITani-burj»-America čr«te ter priznano bogat mož. NadMjni jJučaj, ki vzbuja v javnosti neb roj neprijetnih komentarjev. tiče kancelarja Fe-hrenbacha. ki je zavzemal le malo časa ka/ieeLarski urad in kojej?'i dediči so dobili za njim penzijo. Dolga pipa najbolj zdrava. BERLIN, Nemčija; 10. aprila. V Mt rokeon List nu 4 * Ergel>nlsse der gesaimmten me malo ljudi u-činkava_ nje nikotina. kojega euia sama kapljica v te>kočem stanju klik o u'hi^e psa ali napravi človeka na smrt bolnim. Kajenje ne povzroča več nesreč raitite^a, ker postane kadilec sča soma hnuniy.iran pi-oti učinkovanju inikotlna. Prej pozneje pn se pojavijo jx«ledice %astruplje-nja z nikotinom. Profesor Kionlka pravi nadalje, da je doijra pi^Ki iboj zdrava, ali praVEaprav manj škodljiva ko! pa kratka ipipiea ali smodka in d:1, je cigareta najhujše zlo raN, As^-hija, 19. aprila. Or-i anjjleiškepra zujianjega urada so obrnjene na Bližnji iztok vspri-eo vpokli«'anja več razredov turških rezervistov in povratka ita-lijaiLskegra glavarja MiissoJinija iz Tri pn lisa.. Tlukajšjiji ofieijelni ki'o^i so bili presenečeni, vendar pa so pri-ea k oval i pojasnil ay_a, angleškega i>oslanika pri Tnrr-i ji. ki je doopel včeraj v Aiigoro. da prične s potrajanji g'le-de uravnave mosulskega vprusa-nja. V navadnem sMreaju bi smatrali delno turško mobilizacijo za pre tujo, naperjeno proti tej deželi v zvezi s podajanji, a komentarji v t.iu-škem časopisju 'kažejo. da smaitaajo Turki Italijo kot možno sovražnico. V nekaterih tukajšnjih krofih so smatrali ohrsk Muslsolinija v Tri po I i sil ikot uvod ik im-edenju italijanske hegemonije v arabsikem svetu, v katerem skuša voditelj fašistov nastopiti kot protektor Islama, to je v vlogi, kamero je skušal igrati prejšnji inemški kaj-zer. ki pa se je temeljito izjalovila. Ce bi se mu posrečila ta nakana, se glasi tukaj, bi mu poverila mogočno orožje z ozitom na Malo Azijo ter srednjo iztočno afriško obal. Turčija se ne more več obrniti na Arabce v imenu Islama in Francozi imajo -dovolj opravka, da pomirijo nezadovoljstvo v svojih lastnih arabskih kolonijah in mandantnih ozemljih. Ta položaj Klcuia oči vidno izkoristiti Italija, ki bi rada nastopila kot varuhinja interesov arabskega sveta. RIM. Italija, 19. aprila. — Kralj Viktor Emanuel, ki je «pre_ iel Mussolini ja prvič i/^za njegovega, povratika iz Tripolisa, je če-st:tal 'le"»se-se4i Italije. Ki-alj se je dalj easa razeovririal z Mussolini jem ter po-ikazal natančno ipoznavan." re.zlič n'h problemov Tripolisa. \___ Državni zber in zapleni-■e" pos?8^ev vladajočih rodbin. REFERENDUM GLEDE PIVA Referendum glede piva, katerega je sprejela poslanska zbornica državne zakonodaje v New New Yorku, se nahaja v rokah governerja Smitha. — Suhači so odločno napadali razmere v New Yorku. — Priporočili so nove odredbe. ALBANY, N. Y., 20. aprila. — Kot je bilo pričakovati, je sprejela sedaj tudi poslanska zbornica in sicer s 87 glasovi proti 62 predlogo, katera določa za prihodnjo jesen splošno ljudsko glasovanje glede vprašanja, če naj se pozove v imenu države New York, Kongres Združenih držav, naj dovoli vsaki posamezni državi določitev, katera pijača je upijančljiva in katera ne. Senat je sprejel predlog že tekom preteklega tedna in sedaj je bil izročen v podpis governerju, ki ga bo seveda takoj podpisal. Ta odločna zmaga mokračev je sledila sklepu, sprejetem s 84 glasovi proti štiri in šestdesetim, da se oprosti komitej za pravila vsakega nadaljnega j razmišljanja o predlogi. Pred tem glasovanjem se je vršila tri ure debata. V senatu je bila predloga sprejeta s 30 glasovi proti eno in dvajsetim. WASHINGTON, D. C., 20. aprila. — Z nezmanjšano silo divja pred senatnim pododsekom, ki preiskuje prohibicijsko vprašanje, boj suhačev za ohranitev, oziroma poostrenje prohibicijske postave. Včeraj je Mrs. Mabel Willebrandt, pomožna generalna pravdnica, kateri so podrejeni prohibicijski procesi, izjavila, da je izvedenje pro-hibicije mogoče. Predsednik meščanskega "komiteja tisočerih", Fred Smith, po poklicu potujoči pridigar in prodajalec asbesta, je predložil resolucijo, v kateri poživlja senat, naj se posluži vseh mogočih sredstev, a boljše namaže obstoječi stroj za izvedenje pro- bicije. Predno je prišel do besede, je imel pre- ^ranje škof Cannon, ki je tudi član vodstva An-tisalonske lige ter zavzel odločno stališče glede izvedenja prohibicije celo v newyorškem sektorju, kjer je položaj priznano najslabši. Mr. Smith je predložil spomenico, v kateri se obrazlaga znane zahteve suhačev ter daje izraza upanju, da bo izdal podkomitej v tem smis^ spomenico na narod, v kateri ga bo pozval, naj začne spoštovati postave. Senator Reed, edini modri član podkomiteja, se ie/nato lotil priče. Na njegovo vprašanje, kakšen ie njegov poklic, je rekel Smith, da pridiga po deželi ter se zavzema za izvedenje vseh postav, da pa predaja tudi asbest, kadar ima slučajno čas. Šest policistov ranjenih pri kravalu. MADRAS, Tittlija. 20. aprila. Rosni krava!i, ki brli potstedica agrarnih «poro\\ so izbruhnili v ^atjamarkgul, est podili vrtov jo bilo tožko ra-iijcmh in vceje število doma-rinov so aro-tirali. Red je bil končno zopet u^a-novl>rt in obla-Jti so prepovedale zbinanje skupin, obstoječih iz ver kot štirih ljudi. BERTJX, Nemčija, 15. r.prila. Oficijdlno štetje je dognalo, da zahteva več kot dvanaijst milijonov in | o I volileev, da -s«' predloži državnemu zboru predlogo za konl'Lseiran,je -posestev prejšnjih 'nemških vladarskih rodbin. To je o>em milijonov in pol več pla>jov kot »pa je po ustfavi potrebno. dz. st> [irLsili državni zbor k temu. da zavszame stališče. Če ne 1m» di-žav.ii zJ>or sprejel predloge, treba prepustiti odločitev : splošnemu Ljudskemu glasovanju. Transfuzija krvi za Krasina. maja. Nato morajo namreč tvorničarji jamčiti dobave blaga, če nočejo izgubiti svoje jesenske trgovine. Bas v namenu so hoteli favno sedaj zlomiti stavko. Ker se jim to ni posrečilo, bodo veseli, da bodo mogli pričeti poganja za konec stavke. XICA. Francija, 16. aprila. — Leonis Krasin, ruski sovjetski poslanik v Angliji, ki je že dalj časa bolehal na .slabokrvnosti, se je podvrgel v Belvedere bolnici o-peraeiji in pretoku krvi. Poroča se, da se naliaja v stanju nevarne slabosti, vsled katere ne bo mogel vršiti svojih ofieijelnih dolžnosti tekom prihodnjega leta. Krasina so zdravili februarja v Parizu radi iste bolezni in odtam je napotil ua Rivijer , da okreva. A M DENARNA IZPLAČIL V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU D&L>ei no ccut *1 } '' JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50 Pri rakazilih. bi znašajo manj kot en fcl»o* dinarjev ratanam« fOM^el centov za poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In tzplatnj« "Pottat tekovs) ira4" ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir ........... $ 9io 500 lir ............ $21.75 300 ^ .......... $13 35 1000 lir.......... $42.50 M IS Pri naročilih, ki znašaj« nmnj ket tU Ur. ca poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte In Izptašnje LJukiJaazka kreditne t Trstu. Za požiljatve. ki presegajo rRTTI80<5 DINARJEV all pa DVATIUCW LIR dovoljujemo po mogočnosti Be poaeben popust. Vrednost Dinarjem In Liram rtedaj ni stalna, menja se večkrat ta ■ e»r» tekovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati rutanfnrr cene vnaprej računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v reke POSlUATVB PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO J NAJKRAJŠEM ČA8U TFR RAČUNAMO ZA BTROŠKE ti Denar nam je poslati aajbeO pe DiesMs Postal Misij Ordsr aH — Sew York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 12 Oortl&ndt Street Wew York. I v Tslonbocko: OonUMtt Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda9', največji slovenski dnevnik v Združenih državah« GLAS NARODA, 21. APR. 1926. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Fr^nk Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan,_New York City, N. Y. •4 G L A S NARODA" "Voice of the People" _ ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (P*r*lsn Can« lnf*rmitl*n g»r»l—. — Jmmrr lumu.) NAJBOLJŠI STRELEC NA SVETU POTREBNI KORAKI - ZA NATURALIZACIJO. Issued Every Day Eiecpt Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado...........................$6.00 Za pol leta................................$3.00 Za četrt leta ............................$1.50 Federalni jmturalizacijsfki urad je priobčil sadeči kratki ali. jako ja-jrvi izwleeeik mat urrfl kzac i j>k Lh predpisov, v>e'bujočih najnovejše . Prvi korak..— Izjava o nameri določbe: ' (prvi papir), — Da se vk»ži "izjava o nameri" (Declaration of In-Zd New York za celo leto $7.00 tent-ion). ;«li, »katopr se že pravi, da Za pol leta .............................. $3.50 vzame prva papir. zahtevajo se Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50 *Su6scrip/ion Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj 6e blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G L A S N A It O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _ Telephone: Cortlandt 2876'______ WASHINGTON IN PASSAIC Potem ko je senator Borafi nenavadno potrpežljivo čakal, če bo posvetd zvezni M-natni kom hej za fahrikate .svojo najvišjo potzor-dcm rt—oluci.j miad«-ga Minatorja La Folhtta. tikajoči se- tekstilne Slavke v Passaic in «»k<»iiei, je zahteval sedaj konečno *4takojšujo recite\ " te resolucije. Gospodje pnogresivei so }>a<'' spoznali v za^ijem trenutku. kaik-šen >.jao vtis mora i i upravi t i njih zavlačevanje v zadevah, tiikajočih se delavstva. Ta, nekoliko zakrnela akcija, pa je poKtaia. okrajno potrebna, potem ko je odgovoril predsednik (''ootid ge na vrpr&šatnje zborničnega poročevalca, naj vloži pritožbo radi domnevane storjene krivice pri pristojnem zveznem okrajnem pravdniku. Najvišji uradnik Združenih držav si je na ta način pomagal z dovtipom pretao zločinov, izvršenih od drzavn -h in okrajnih oblasti New .Terseya. Na ta izziv Coolidga ni bilo mogoče dati nobenega drugega odgovora kot z obnovi jen jem ofenzive v-v-h, v^aj količkaj napredno mislečih • ljudi. Boj.th pa ni v tem ^-lueajxi sam. Demokratični senator In militi-mibjonar Gerry iz Rhode Llanda -e ji« pridružil njegovi zahtevi, da se uvede preiskavo, Šel pa je dalje kot BoraJi. Zahteval je. naj .se preišče celo tekstilno industrijo. V zvezi s tem pa opoaoril senator na stavko predšlcev v Willinu.mtis. ki je bila poledic« desetod-stotnega amianja mezd, prav kut -tavka v Paraden in okolici. Tvor-nica sukiiiica v Comiectieuiu je dajala vsako lato deset odstotno di-videndo ter prenesla. na prihodnje poslovno leto št- cel milijon -dolarjev, — vsled čet»ar ni bilo siiti najmanjšega povoda za skrčenje plač. Senator je o pozo ml tudi na dejstvo, tla so bili predilci v \ViUi-mantic <^lam Ameriške dektv.-ke federacije in tla ni mogoče vsi cd tega dvigniti ugovora, da -o pričeli stavko v interesi komunistične propagande. v s tem jva .seveda j i i posebno kolegi jaino nastopal proti svojemu strankarskemu tovariši Edwardsu iz New Jersey, ki skuša opravičiti, kot splošno znano, vsa nasilna dejrnja, vtprioorjerai proti stav-karjem v 1'aissaicu in okoliei. Na vsak nač!\L pa je lahko -seauttor iz Rhode LsLanda opozoril na to. da treja t-tavka v \Vi Himant ie že vee Jfot eno ne da bi poiput-tili podjetniki im ne da bi ke delavci vr- nili na delo. K < močno jka je tudi ljubi hkhvards pojavil svoje mnenje. Objavil j«- namreč, da bo v par dneh zaključil svoje poročilo. Kakor-hitro >e bo to zgodilo, bo (naprosil predsednika. komiteja, /naj okliče komitej. kateremu bo predloženo poročilo. Demokrat iz New Jersey pa ne skriva, kako se lx> poročilo gla-ilo. l>ejanja policije, šerifov in drugih c^adti ik» odobril in pohvalil, a obsodi'! bo stavk ar je in prav posebno pikete. Senator je bil >ieer izvoljen z gbi^ovi de3avew, a notnmirali ro ga bosje. Zakaj pa se je senator Gerry naenkrat zavzel za preiskavo, za katero se je prej ufco tnalo brigal? Pov.-erm mirno se lahko trdi, da potuje v tem slučaju kot trobilo Tnited Textile Workers of America, katera org-aovizacija ^e boji novega naipaida .{Kxljc-tsiikov. ^V bo-do izvojevali jiuiaški možje in žen-ke Parades,. Gart'ielda in I^odi zmago, bo imtda od tega si\oje dobičke orgamizaeija ^^iwti'Krub delavcev, ki je priklupljeum Ameriški delavci federaciji. Gorje pa. če bi dovedla br*U;:inoKt podjetnikov in njih orotlij do poraba ^tav-karjev. I>ol>H in jtoJileix-ni lakaji Ameriške tlelauske federacije bi prišli pra\ ti»ko na v.nxto pri znižanju mezd. (kot neorganizirani delavci v Pafcfsaicu in drugih sosednjih krajih. I'r--d "dolwim miš!jeinjem" ne ustavi znikak iakoriščeaalee in podjetnik, kiidar je treba iztisniti kar največ dobičkov iz proleta-rijata. To je msirčm razlog nastopa senatorja Gerrv-ja. - ledeči p; «*tlp«gt»ji: iiaozemec mora biti b«vb-ir. Postopanje: mozemec na;,) -.i naj prej pr«-krbi in izprani tiskovino. Fnnn 2213. Ako je prišel v Združfiit' države pred dnem junija 1921 -na-j se Mto izpolnj^"0 tiskovino jv>tla ma sodni urad (Clerk of the Oourt) ki mu izda prvi papir. Ako je prišel dne 3. junija 1921 ali kedaj po tem dnevu, naj posije lizaeijskega urada ali pa od kakega ljndskosolskega učitelja. Ln i;: fKvlni jo skrbno. jZa ta fonnida: ni/jukake pri»stiojlmie iu natf urali-zacijrtki nra^l ali ljtid^kosolski učitelj raxl pomaga izpolniti ga. Ko je formatia.r izpolnjen, ga kan-tircLc:t jKwlje po pošti aH prinese o_ >ebno, skupaj s prvim papirjem, na orani. N«tturi»!*..«»tixvi Exammer-ja i zastopnika najuralizaeij~'ke?n urada\ katerega adre-sa je navedena v fomndarjtL Naituraizijski urad opravil pat.rubne fmdro!)-nos.tj in obvestil kadidata, kdaj iti kje se zglasi s pričama v svrb.i vložitve prošnje za natnraliza-ei jo. Tretji ali končni korak. — Sodno zaslišanje. — Pretlno piws.ilee sme priti pred sodnika v >vrbo končne reišit.ve njegove prošnje za naturalizacijo, treba da mine vsfrj devetdeset dni po vložiti prošnje, tekom katerega časa objaava n tej pix)šnjt ostane tiabinlč ni trebn. Pristojbina znaša #1.00, lic i naj se plača .le . "xlneinu klerkn. Ako inozemee n" "5 • zna pi-at;, Tirjj se podikriža'. Prvi napir velja za sedem !et od dtie-a. ko je bil izdan. Drugi korak. — Vložitev proš- SV, lisče do za /avljan^ko spričevalo (Certificate naturallzaeijo. mora inozemee olega ali afrikan-kega Tiskovine (fonns) in nadaJjne r le mena: star mora biti najmanj, informacije dobite, aiko pišete (o-21 let; njegov "prvi papir*' mo- ziroma »reisrte oneibno) na na'tu-la biti najmanj 2 leti in največ 7 ra.'i-zaeijslki urad v "Washingtonu 'et »i kandidrt ni živel v tej sami dr_ Examnner" oziroma "Disitricit Di-/.avi vso predhodno petletno do- rector of Naturalization". Obrni-bnd. an mora dokazati ^voje biva- te se na onega, katerega sedež je nje v drugih državah po 1 r.ni teh najbližji kraju, kjer vi stanujete, am i h a ti pitoni druSgih prič, ki Sctlez jinatursi^ilaciijsk.^i i/pra'-nnj o-selnvo prideta na sodišče, r;1! sevr4 Xas-ka naturaslizaci.jskega urada (Xa- sail Street, Tribune Building^, ♦nralization Examiner), predno fst. T/Ouits (Custom House) in v -e vloži prošnja. Prosrlec mora Post Office Building -ledevib lastnorot-.no podpisati prošnjo. Za- most: Birmingham (Ala.), Boston, bteva se, da ena govoriti angile- Kuffailb, Cincinaia^fi. Clovelanxl, "ki, razusn a.ko to ne more radi te- Deaiever, Detroit, Foi-th Worth 'esne hibe ai!i ako ima homestead (Texa>), Kansas City (Mo.). Los •tr. javnem zomiljištut. Pristojbina Angeles Newark, New Haven, ^a'sa $4, -ki maj se plača sodnemu New Orileaius, Omaha. Phila-•Iclerku. de^j^iie,, PPt.tf-.burgh. Portfand Po topanje: Najprej pre krb; (Ore.). fVt. Paul. Salt Lake City, -i stfiskovino Pwm 2214, bodisi Saji Francisco, SeattV in T'tiea od sodnega klerka ali od natura- (N. Y.). Naša vložna knjižica je vaš kapital. Nabavite si jo. Vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT t I obrestujemo po 4 % pričensi s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., : : New York, N. Y. Nova Evropa. Razcepljenost v delavskem gibanju .se zlasti opaža v balkanskih deželah in preprečuje izvedbo akcij, ki bi bile v interesu dela v.stva neobhodno potrebne. Enotnost delavstva bi zato bilo pozdraviti, vprašanje pa je, če je enotnost, ki bi povzroeila .>ogla>-no delovanje, sploh mogcea. Xazori " Amsterdameev" in IVIoskoveanov'*. da rabimo la dva izraza, o nalogah .strokovnih organizacij se globoko razlikujejo Za "Maskov«'ane" so strokovne organizacije v prvi vrsti privesek političnega gibanja in imajo le v njih boju podpirati; svojo taktiko morajo prilagoditi potrebam polit ienega gibanja, to je komuni-stiene stranke, in se morajo po-polnoma odreči lastnim ciljem in lastnim potem. V interesu svetovne revolucije morajo tudi tedaj voditi boj. čeprav je že naprej jasno, tla bo ta boj brezuspešen in da ne bo položaja delavstva poboljšal. temveč poslabšal. Sicer je ta nazor obstojal preje tudi v drugih deželah, ki pa so kasneje svoj«* mišljenje spremenile. Preobrat v mišljenju je nastal povečini v dobi, ko niso mogle strokovne organizacije samo postaviti svojih zahtev, temveč jih tudi izvesti. " Am.sler lainei " vidijo v strokovnih organizacijah sredstvo, katerim bi m our 1 i dvigniti -»tanje delavcev v sedanjem gospodarskem redu in jim priboriti . več pravic in več socialne zaščite. Ne vodijo stavke zaradi stavke. Če je tu možnost, da se doseže kaka zahteva tudi brez stavke, potem smatrajo, da je to boljše kakor pa da bi bil delavec iztrgan iz svojega slnžbanega razmerja. Ce pa vse prilike kažejo, da ne bo stavka dobro končala, potem v več in i slučajev mislijo, da je bolje, če se .sploh ne prične, temveč se počaka ugodnejša prilika. Pri tem pa nikakor ni treba odreči se podpiranju stremljenj političnih strank po dosežen ju boljšega gospodarskega reda in to se dogaja tudi povsod, kjer cul-loča Amstredani in Moskva. Ta nasprotna naziranje je zelo tudi z 1 ruže val n i poskusi v raznih balkanskih deželah. Iniciativo so dale vedno komunistično orientirane skupine, pri čemur pa je treba konstatirati. da je bilo geslo "enotna fronta" samo taktičen manever, da bi se spravilo delavsko gibanje v komunistične vo_ de. Da niso nasedli oni. ki stoje na amsterdamskem stališču, tem dostikrat silno prozornim manevrom. je samoposebi razumljivo. Kadar bi se spoznalo, da hočejo pristaši Moskve resnično neodvisno strokovno gibanje, tedaj se more govorili tudi o poizkusih v.a enotno fronto. Zaenkrat pa .s«' strokovne organizacije, ki so na amsterdamskem stališču in te tako usposobi, da resno delajo za zboljšanje položaja delavstva. (V se od komunistične strani o-JOS. M.'PSIiA — April 19th. — značuje program "Amsterdameev" kot malenkosten, reformisti-čen in ozkosrčt-n in z njim primerja moskovski program "svetovne revolucije"* in "boja na nož", potem bo pa«*- vsakdo sam hitro uvidel, katere strani se je največ storilo in bo doseglo v inte-re.su delavstva. STEKLINA V RUSIJI Nedavno je izšla prekrasna knjiga franc, piablichfta Raymonds Recoiuilllta. 'kd se bavd z "Novo Evropo", kakršna je po vojni. Pisatelj, ki se ozira pred vsem na fraticoske razmere, primerja povojne aGjprememibe z onimi po paeki in mesarije. Zadostuje jim štiri leta trgovskega udej<4tvorvanja, da se potegnejo v |>oikoj in živijo na otbre-ti. Prej, pred vojno je bilo to mogoče le po 20—30 letnem >na-pcnnem deVj. Ob enem narašča nezadovoJjpstvo hi ozlovoljena-t med buržuasaiinii izobraženci. To pa je voda na milra komunistov. "Držaji se ni bito treba bati komunističnih. po večini inozemskih delavcev. FVanconkii rzobražertci p« bi prinesli i stranki možgane, vo-diteljske zmožnoKti in to je vprašanje nedoglednih posledic". Sedanji bogati kmetje in štaeunarji l>odo potrebovali de^et in deset let, da tse dvignejo duševno in iz-«po polnijo sedanjo vrzeo ti>n»" ljudi na mesec- Samo leta 1925. se je zglasilo v zavodu nad 1(),chh) okla nih ljudi. Obvezani kmetje iz rajzanske gubernije so žrtev besnih mačk. Nekega starega pastirja je ugriznila celo besna krava (žrtev pobesnelega volka). Več otrok v vladimirski guber-ni je bilo napadenih od puranov, katere je ugriznil stekel pes. Psi povzročajo seveda največ slučajev stekline — približno 87 odstotkov. Ljudje zdihujejo pri spominu na lakoto 1. 1921. Takrat ni bilo nobenega psa in mačke, zdaj pa jih je preveč, in tudi volkovi so .sr težko spraviti v sklad, čeprav se1 zaredili. V Moskvi |>a prenjačijo to v praksi zgodi dostikrat sa- podgane. Ena je zadnjič okužila moodsebe. Tudi delavcu, ki pri- 27 otrok na dvorišču velike delav-sega na Moskvo, mora končno ske hiše. presedati, vse svoje nade staviti na bodočnost in pri tem zamudi- Drugače pa je v Moskvi sami do 60,(>00 psov brez gospodarja, a na ti priliko, da bi si že sedaj iz- deželi so jih cela krdela. Hranijo se boljšal svoje stanje, posebno pa tedaj, kadar je še v daljni bodočnosti in ko sedanje delo ne zazida poti k dalj njemu cilju. Preje, po smetiščih in trgih, tekajo okrog in napravijo deset in desettisoče kilometrov poti od enega mesta do drugega. Grizejo se tudi z volkovi. , mnogokrat naglašeno mnenje, da Lani je obtekel besen volk štiri va- je tisti delavec, kateremu se najslabše godi, tudi najboljši bojevnik, to mnenje že davno premagano. Da je težko spraviti vse to različne nazore v sklad, so dokazali jj Številni, vec jih je -tudi izgubilo no tudi po jprojpadanija umetno- sti. Nekdanje drame in opere so nadomestili " musiahailliklovni, gole "device", plesalke v nojevem perju in (podobno. Predolga kruta vojne je odnesla /la vselej predvojno Flraincoako z njenim breadarbnim življenjem. kuHiuro, umetnostjo. Novi družabni razredi bodo vpostavili sčaisom soeijalno ravnotežje, a to bodo že dniige moči". si, napadel je več desetin ljudi in psov. Bolniki, ki dospejo v zavod pre|x>zno, se pošiljajo le v izolacijsko sobo. kjer umrejo v strašnih mukah. Lani je bilo 27 takih ne-srečnežev. NARAŠČANJE KRIMINALITETE V ANGLIJI Iz uradne kriminalne statistike Anglije je razvidno, da je bilo leta 1925 zagrešenih 112,574 zločinov, kar je rekord, ki ni bil dosežen v vseh 68 letih, odkar se vodi ta statistika. Sodi5eu*je bilo r«li'kreipki kloftrti. zločinov izročenih 57,374 oseb. Lz Chieaga. poročajo, da je služila v ndkenn tamošsijem restav-ra.nt.u dajseit-letna deklica, ki si je pri šrolbanju in ribanju tzpahni la roko. Že naslednji dan je dobrla nad trideset ženitnih ponudb. M •alo prezgodaj sem bil oz nami ponvi ad. Včeraj je bil tak mraz, da me je do ikosti pretreslo. Vslediega popravil jami svoje poročilo takole: — Za ljubljene i naj se le Se nekaj shnjnjo jk> tnv>oklvn -^kih v. xah. eilinole na zvonce .se jim ni trehji na^lancjnrti. te dni >em slišal slednjo zanimivo zgodbo: Živel je lahkoživcc. za katerim šle žen -ke »kot nnu ke za klo bllho. Bil je ve^el m po-taven fant. to^ebno medeni — je začel prej " nje življenje: popiv«*i. veseijačiti ter se podati z ženskami. Njegova žena pa ni nikdar izvedela za to. Ker je priženil do^ti denarja, jo je lahko nalagal, da vrši v -o-sednjean niest.^ ngledjjo ^hižbo. To so tudi njegovi .prijatelji potrdili, iker jih je vsak večer napajal in jih s prevajal od kleti do kleti. Najmanj dvajset Ijuibic je imel: poročenih žen>k. neizkušenih devic. z eno l>esedo, — ves žf.i-ki svet je bil vanj 'zanorjen. Naipram ženi je hil q>a izredno ljubek in prijazen. KadarkoJi je bil slučajno doma. jo je na migljaj uboga1! in ji izpolnil vsako željo, po naj mu je še tako presedala. liil je ve-eljaik o. Tudi njegova smrt je biki >po-dobna njegovemu življenju. Ponoči je sltšiila žena rabe! stok. Sik Ion i la -se je ik .njemu in vsa preplašena vpi-aža-Ia : — Kaj ti je. neskončno ljubljeni? — o, nič, — je odvrnil ter se še v smnt.nem boju •smehljal. —-Nič, le j>otolaiži se. i'mii-am . , . Dvakrat je -ttresel ter nnirl. MaJo je manjkalo, da se ni vdova v ^olziili utopila. Dragemu ranjkemn je naročila sijajen pogreb. Ko je ležal na mrtvaškem odru je hodila kot senca naokrog. Tisti d^n predno so ga jvokopa-li. je pa opazila na njegovi pisalni mizi zapečateno pismo, naslovljeno nanjo. lila-i no je pretrgala ovoj. Iz ovoja je padel majhen kijuček in pisemce naslednje vsebine; Moja dr.uga in najdražja: iFh1. boš vtnlela, kaiko rad sem te imel. otikar sva bila poročena. Od^pri s ključkoni spodnji prwlal moje mize ter vse dobro preglej. Tvoj nepozabni in vedno te ljubeči mož. Vsa je drgetala, ko je odpirala »predal. Odprla, ga je Ln videla v njem : Vse polno fotografij najratzlič-nejših ženi ik. na kupe 1'jubavnih močno parfumiranib pisem, na stotine pikantnih .sipam ink o v in drtige take robe, ki jo dajejo ženske moškim za opomin. V nji je zavrelo. Debele pene so ji srlile in svkala je kot 'kača. Visoko se je vtzratvnaJa, obraz ji je bil nagoiban kot -izžeti limoni. Strele in blrdci So švigali iz njenih oči. Dostojanstveno kot feMvebelj je st(^>ila k mrtvaškemu odru. Njen mož se je se v smititi porogljivo smehljal. — O. ti pro^clettd. baraba, — je siknila skozi zobe ter'— čof — cof — prboiMa pc^oojbenui dve - • . GLAS NTARODA, 51. APR. 1928. Amundsen o svojem poletu. Poskusi z Amttndsenovo zračno ladjo "Xorge" so bili pri kraju. Raziskovalce severnega tečaja je dal povelje, naj polkovnik Xobile z ladjo odrine iz Rima proti Piliti a mu. Poskusni polet, ki ga j** podvzel poveljnik ladje "Xorge" polkovnik Xobile iz Rima v Xa-]K>li, se je popolnoma obneseL Lahko :.e reče, da je ladja dokazala naravnost izvrstno konstrukcijo in da je moštvo na nji dobro jn zanesljivo. Amundsen in Ellsworth bosta na "Xorgi" pa<* lahko dosegla svoj cilj. Polkovnik Xobile ugotavlja, da bo morala ladja in njena jtosadka v glavnem premagati dve velikanski oviri, ki se ji stavite na |>ot. Prva je klimatičnega značaja. Popadka bo morala kljubovati mrazu, vetrovom in snegu, meuii in družni možnostim. Druga težkoča obstoji v tem' da je "Xorge" navezana na svojem poletu na severni tečaj izključno na j p rezu, da led ekspedk-ije ne po- i . , gubi. Radi tega sem se lani uve-j ril, da je potovanje na severni te-gov tovariš Ellsworth. Glede mo-' z aeroplanom sila rlskantno, rebitnega pretanka na zemlji jej »ravnost nemogoče, sklenil polkovnik Xobile ukreniti Oo lan>k'* ekspedicije sem mo-tako, da bo v slučaju jmtrebe za-!tri1 led z mornarja, ki se sidral zračno ladjo v velikih plo-I mu zdl' da Je Wena l>last ravna" ščah ledu. V primeru potrebe bo Va razpokltne m na grebene v ledenih ma.sah nisem niti pomislil. A haš te raz]»okline in ti grebeni Xa ta način upa. da'bo obdržal I s0 ki !ahko Prinesejo .smrt avija-lahko ladjo blizu zemlje- tikl1- ^roplan se ne more spusti- Posadka *4Xorge'' bo štela šest-: brez ^varnosti na tla. Tudi če najst mož. To število je v primeri * Ied raven' ne *mem0 iz^lbiTi ladje naravnost i Pr da * varljiv ker dal naložiti led v velikanske vre-če. ki hf>do vlekle ladjo k tlom pokoplje led letalo pod seboj. Lani smo bili že tik pred eiljera. t, ogromnostjo --------------, __•, i» - i-.- - s<* premika. Vsako minnto lahko majhno. Pomisliti je treba samo 1 na to, tla se obeta moštvu najmanj ."»O do bOurna nepretrgana služba. _ , . , - „ . • „ Se malo. in bi dosegli tečaj. Toda .Med tem ea.som ho sest najstorica ® J nikjer nismo mogli spustiti na zemljo in tako smo se odločili za j)ovratek. Borili .smo se z nadčio-, veško inočjo. Eno letalo je bilo za nas toliko kakor izgubljeno in prav malo je manjkalo, da nismo pogi- deloma pri krmilu, deloma pri radiu. pri strojih in drugih pripravah. Ostali kolikor jih ne bo na straži. IkhIo lahko kako minuto po- ' čivali. če se jim ho hotelo. Koai-fort na ladji "Xorge** pa je toliko kakor izključen, zakaj ladja je v prvi vrsti namenjena znanstvenim s vrha m in je temu žrtvovala vso udobnost, s katero bi se bila eks]>e- C-., pomoč posadke. X a j pride karkoli .moštvo bo moralo storiti vse, ulicija lahko opremila, da pri|H>more k uspehu Amund- Roald Amundsen je napisal o una in Ells wort ha. ki vodita eks_ pretlstoji*čera poletu velezanimiv j »edicijo in sta v ta namen žrtvo- članek, v katerem pravi, da pri-vala ogromne denarne vsote. čakuje od letošnjega poleta veli- Dolgost proge, ki jo mora pro- kili rezultatov. Xadeja se, da bo ta leteti "Xorge" .se ne smatra za [vožnja znatno lažja od lanske, ker tehnieno oviro, niti za resno tež- je ckspedieija skrbnejša priprav-kočo. Važno pa je, da vzame ladja ljena. Radi tega je tudi skoraj s seboj na pot dovolj bencina, izključeno, da bi prišli člani eks. Vode "Xorge" ne bo natovorila. pedicije v življenjsko nevarnost, ker se zaloga vode, ki služi v slič- , Prepričan je, da bo letošnja eks-nili slučajih ,na poletu, lahko za- pedieija dospela v take kraje, na menja z drugim inaterijalom. kamere še ni -»topila človeška no-Poglavitna skrb vodstva "Xorge" 'ga. je torej, da se ladjo dovolj založi ■ Da bivajo na daljnem severu še 7 bencinom. Samo na ta način bo nove dežele, katere nam niso zna-dana ladji možnost krožiti nad n«'- ne — pravi Amundsen — se tem predglednimi polji, ki se razteza- ! lahko sigurno računamo. Polarne jo med Svalbardom in Aljaško. ! »trujc in kretanje ledenikov nas Amundsen pa bo lahko opazoval v tem potrjujejo. Ogromne lede-Vse pojave, ki so teh krajih do- ne mase morajo imeti neko trdno ina. oporišče. Morda ima to oporišče "Xorge" je opremljena z vse. obliko otoka, mogoče je to zemlja mi potrebnimi pripomočki, da se : večjih dimenzij, obdana od neiz-polet posreči. Poveljniška kabina merilih ledenih poljan, svet, ki sestoji na takem mestu, da itna po_ veda verjetno ni obljuden, na ka-veljnik prost razgled na levo in tereni pa bi lahko živela človeška desno, naprej in nazaj, nič manj : bitja. Glede tega se skladajo z kakor 105 m v dolžino. Okolu in j menoj mnogi učenjaki, ki so pro-okolu ladje se nahaja hodnik, ki je j učevali polarno življenje, sicer samo en čevelj ši/ok, pa ven- ! Xa našem zadnjem potovanju dar zadošča za prehod okoli in o- | smo srečali tri ptice, ki so letele v koli trupa. Xavigacijska kabina je smeri proti severnemu tečaju. Jaz /vezana z ostalimi prostori na la. d ji potom posebnih lestev iz alu-niunija. Ce bi se med poletom |>o_ niti najmanj ne dvomim, da so ta bitja letela na kopno, njihov eilj pa najbrže ni bila niti Sibiri- kazala potreba, da se skida sneg. i .ia niti Alaska. Verjetno je, da se z gornjega dela ladjinega trupa, nahaja tam okoli severnega tečaja se bo dalo Isto izvesti. Moštvo bo košček zemlje, ki ni zableležena lahko splezalo na na gornji del še na nobeni zeu.lj oisni karti, ladje in opravilo svoje delo. ! Poglavitna naloga • moje ekspedi- Velikanskc brige bo dajalo k«n- j eiJe Jer odkriti to zemljo, ki bi lali-strukterjem ladje vprašanje vo- to služila za postajališče med Ev_ dika med poletom. Tehnični atro- j ™po in Ameriko, kod trdna zveza kovnjaki so storili v.se. kar je bi- med Ameriko. Azijo in Evropo, lo v njihovi moči, da so odstranili Temperatura na tečaju je po nevarnost ognja radi uhajanja! mojem ugodna- Kolikor morem plina, ki bi se utegnil nabrati na j domnevati, znaša toplota meseca prezračnikih ter ogrožati maši- junija in julija kvečjemu 9 sto norijo. Tudi stroji so z vsemi mogoč -čirai sredstvi zavarovani pred mrazom. V tem oziru so inženjerji uporabili vsa izkustva, katera si pinj Celzija pod ničlo. Xaš polet z zračno ladjo'ho lažji letos tudi radi tega. ker bo letela "Xorge" počasneje kot areoplan. Xajbolj nas plaši led. ki se nepre- je pridobil na lanskem poletu na sta no premika in potuje kakor ga severni tečaj Amundsen in nje- < nese struja. Treba je biti na Amundse nov cilj. FINSKE ŽENSKE nili vsi. kar nas je bilo še na drugem. Radi tega sva z Ellswortliom sklenila, da zgradiva tak tip zračne ladje, ki nam daje sigurnost da se lahko .spuščamo in ustavljamo po mili volji. Z Mussolinijevim posredovanjem se nam je posrečilo doUiti italijanski zrakoplov potrebne vrste. Zrakoplov je prav za prav zračna ladja, meri po dolgem 105 metrov, ima tri strope tipa Maj bach in obsega 18 tisoč kubičnih metrov. Kabine na zračni ladji smo izpremenili v velikansko dvorano, drugi prostor pa služi za kidiinjo. Ladja je skoraj popolnoma ognjavama, radi nizke temperature pa je tudi ekspanzija plina malenkostna. Ladja nam bo omogočila, da rešimo važne naloge, ki nas čakajo. Z vrvmi se bomo spuščali na zemljo in hodili sem in tja ter študirali stvari, ki nas zanimajo. Z "Xorge" smo odstranili vse, kar bi nam lahko bilo v napotje. Obdržali smo 'le najpotrebnejše. V veliki kabini smo pustili samo mize in 12 stolov. Kabine na ladji, ki je bila prej urejena za italijanskega kralja ter je bila razkošno opremljena, smo razdrli, da vzamemo s seboj na pot čimveč priprav in zalogo hrane, ki nam bo nadvse potrebnfc. Kdor bo hotel počivati leže, bo moral ležati na zabojih ali na vrečah. Za vse to bo odškodovan samo z lepim razgledom: lahko bo fotografiral in opazoval pojave, ki jih drugod ni videti. Razume se, da bomo vzeli na pot tudi sani, čolne in druge take priprave, s katerimi bi v slučaju nesreče ali česa slične-ga lahko potovali peš do cilja. Ladja "Xorge" je opremljena z radiom. Lani nam ni bilo mogoče pošiljati poročil, letos pa bo to drugače, boljše. Imeli bomo Ves ča« zvezo s svetom in bomo tudi sprejemali vesti, ki jih bodo postaje oddajale na naš naslov. Hrane mislimo naložiti za šest mesecev. Založili se foomo predvsem s suhim mesom, biskvitom, čokolado in kondenziranim mlekom. To je po dosedanjih izkustvih najboljša hrana. Seveda hočemo skrbeti, da se ne sestradamo. Lani smo bili na koncu. Xaše racije so se znižale že na 250 gr. dnevno. Ko smo se vrnili med ljudi, smo bili mršavi ko trske. Letos upam, da bo drugače. Poleg hrane se bomo dobro oborožili s puškami in naboji, čeprav na severnem tečaju ne bo priložnosti za lov. Tam se le po-redkoma sreča žival, toda kdo ve, v kakšnem oziru nam lahko postane orožje koristno. Dobro je, da se človek preskrbi za vse slučaje. Odpotovali bomo koncem maja, v času, ko minejo nevarne pomladanske nevihte in se megle zred-čijo. Ves čas bomo natančno zasledovali -vremenske izpremembe, ki bodo za nas izredno važne. Vreme bomo sami težko predvidevali, zato pa bomo stalno v zvezi z me. teorolškimi postajami na kontinen. tu. Kakor je znano, smo se lani z vremenom vrezali, zato pa letos ne bomo lahkoverni. Mislili smo, da bomo imeli lepe dneve, pa je bilo baš nasportno. Še nikoli se nisem pripravljal na polet z lepšimi n aria mi kakor sedaj. Xadeja m se, da se mi posreči premeriti pot od Špicbergov do Alaske v dveh dneh in da bom v tem času zasadil našo zastavo v doelej neznani deželi. -JI^B __________i__ Vedno ista, neoporečna kakovost, - kaj drugega more tako hitro prispevati k slovesu ter ga tako varno vzdržati? Chesterfiel Chesterfields izdeljuje Liggett & Myers Tobacco Company ZANIMIV IN NEVAREN ZLOČINEC * Zanimivega in nevarnega zločinca je prijela te dni pariška policija. Ukradel je neki gospe dvajset tisoč frankov. Ko so mu to dokazali, so ga pridržali v zaporu in začeli preiskovati njegovo življenje. Tedaj se je šele začelo ocf-krivati, kakšen lKjak se je vjel. Vedno je izpreminjal bivališče in ime. Doslej iina policija zbranih 36 različnih imen za eno in isto Malokdo ve, zakaj se rodi na Finskem več slovitih žensk kakor drugje po svetu, ako se oziroma na obseg te dežele. Znajo si pomagati, so energične, podjetne in si ustvarjajo pot do vsega brez vidnega napora. Kdor je bil kdaj na Finskem, se je čudil njih nenavadni sili, samostojnosti in čilosti. Ko so vdrli boljševiki v deželo, so seza svobodo borile enako srčno kakor moški in se često v težkih dneh izborno obnesle. V deželi '"tisoč jezer" ni dela, da bi ga GOSPODARSKO PRODIRANJE ITALIJE ime. Xi pa mogoče dognati, katero ime je pravo, zločinec sam pafimola. fin*ka ŽPn*ka za ponižeral-tudi ne pove. Zločince je zelo iz- no- bonske služijo za sprevodni-obražen. V njegovem stanovanju ke na tramvaju, pometajo ceste, so našli 120 knjig. Sam ujetnik! pokrivajo hiše. so strojnice, inže-trdi, da ima diplome treh franco-|nirko- stavbenice. zdravnice, zobne skih visokih šol. Kje je študiral,«tehnice, pravnice itd. ga potega pa ne pove. Dalje so našli vikUca ne P°sla- katerega bi ne ob-stanovanju 14 različnih njegovih vladale. Po uradih je polno žensk, krstnih listov in drugih listin, ki samo "komanda" jim manjka jifi je potreboval pri raznih goljufijah. Imel je celo ročno tiskarno, samo za ponarejanje spriče-cal in listin. Policija je našla v njegovi sobi tudi cele kupe različnih ženskih fotograf j in zapisnik s točnim popisom šest pariških žena, ki so neznano kam izginile. Poleg tega je imel zločinec pri sebi tudi sliko lastnika javne hiše v Alžiru. Po vseh teh znamenjih, sodi policija, da je dobila v roke strašnega zločinca, ki ni le kradel, ampak tudi moril in prodajal človeško meso na debelo. Finska je izmed najnaprednejših dežel na svetu,-4'ženskega vprašanja" tem sploh ne poznajo. Xa Finskem so si moški in ženske popolnoma enakopravni. Xazor, ki se zrcali že v finskem narodnem > eposu "Kalevali". Ako še pripomnimo, da 'je finska dežela ab_ stinentna, je značaj te zemlje v gla vrlem opisan. Smntna kosa. Premitmil je 44-letoi Franc Si- nvonic, veleposestnik v Ivaoijikov- kic med peskom, ki ga morajo »lično izpirati, kakor ka. dar nabirajo zlata zrnca- Da je delo pri tem zelo utrudljivo, *c vidi iz tega, ker pride na vsakih 1000 kg peska komaj 2 do 5 gramov platine. Letna produkcije je znašala v Rusiji pred vojno 5 do 6 tisoč kg. platine, pri čemer je bilo 20.000 ljudi zaposlenih. Uporaba platine je v tehniki raznovrstna. V kemični industriji služijo plat i nov i aparati za končen, t racijo žveplene kisline. Da se do. seže poleg kemične še večja me. hanika odpornost, mešajo platino z iridijem. ki je tudi jako redka snov. Ta zmes obstoji iz 90 delov platine in 10 delov iridija. Ten. ljiva je mnogo bolj nego zlato in »o v stanu delati liste, ki so tanke do ene stotinke milimetra. Žica ae da iz platine tako tanka izvle. da je .skoraj nevidna. Posrečilo se jim je izgotoviti že tako s premerom 0.025 milimetra. W platine izdelujejo nadalje najfinejše brizgalke, z jako tankimi cevčicami, potem skalpele, pincc-te, lancete za različna cepljenja in druge zdravniške inštrumente. Vsa ta orodja obstoje iz zmesi 70 d«»lov platine in 30 delov iri-dija, radi česar itua zmes pravo f VMSWA POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI : : IGRE : RAZNE POVESTI ROMANI IN KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. s I ___________ __________ ^ MOLITVENIKI: 1 Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................1.00 ▼ usnje vezano ..............1.50 t fino usnje.vezano............ 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ............................1.00 v fino platno vezano...........1.10 ▼ usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez..............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje veeano................1.50 v fino u»nje v*eano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela ..........1.20 Oče naš, slonokost rjava.......... 1.20 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) .30 jekleno trdoto. Juvelirji rabijo'Key of Heaven: Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 v najfinejše nanje vezano.... 1.20 platino za vddavanje pravih de-mantov. ker je platina zelo draga. prihaja na trg večinoma kot "pla. {JJl ODRASLE) tinovo srebro" (zmes ene tretjine platine in dveh tretjin srebra). Key Heaven: ki ima sicer enak sijaj, ni pa tako trpežno kot čista platina. Pla-titiovo srebro ali kakor ga Angleži imenujejo "dentallollov", *e uporablja zlasti v zobarski tehniki, kjer se izdelujejo kroncc, most ički, umetna zobovja in drugo. Pozabljeno truplo. v fino usnje vezano Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano POUČNE KNJIGE: 1.50 1.30 Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po-lj6 «30 Voščilna knjižica..................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem, trdo vez................ 1.80 Vinarstvo...................... 2.00 Veliki Vsevedež...................80 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina 8. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Boccacio dekameron ............ 1.60 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser .....m...........35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska.......... .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 fiurska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .....„____ .25 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavi jice in pušice — Ježa na Parnaa — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi, trd. vez............90 Poezije, trd. vez.................90 LJUDSKA KNJIŽNICA: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana .................. 1.00 a. zm. Darovana. Zgodovinka povest ........................50 3. zv. Jernač Zmagovae. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj" ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, Povest o sedmih obešenih ...........70 (Brencelj)...................601 Stritarjeva Antliologija trda vez 1.40 Na Švedskem se je primeril te dni originalen slučaj. V Lands-iknona je umrla neka starejša gospa, ki je pripadala taonošnji judovski Občini. Pokopati ho jo nameravali ua nekem bližnjem kraju. V ta namen je bil, naročen avtomobil, ki nag bi preskrbel transport tTTtpl*. V vorhiianioo mesta Land-vkrona, kjer je gospa ume-la, «*> ob 4crsti opravili mrtvaške otorede, nato «pa so »krsto odnesli na avtomobil. Ko pa je bil avtomobil ie na poti, je pribit d vratar dot i ene boiroce in javil, da leži truplo nmrLe go-?pe «e v aortva£-niei. Nameščenci pogrebnega zavoda so pozabili truplo dejati v testo. To odkritje* je napravilo »pri vseh mučen vtis. Posrečilo se j«' nato tel efo nično obvestiti šoferja o dogodku, naikar se je ta vrnil ts pramoo Jkrsto. Poaneje so o-ipravnli še enkrat mrtvaške obrede, toda pred larrto, v kateri je ležalo tropk>. VžigaHčne škatljice. Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Boj nadezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez.............1.— Domači živinozdravnik ........... 1.25 Domači zdravnik po Knajpu ..... 1.25 Govedoreja .75 Gospodinjstvo ..................1.— Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po metergki meri ......................75j Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Xjabavna in snubilna pisma ...... ..50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ............ .60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob .................... 1.40 Podobe iz sanj. t. v.......... broširano ................. Romantične duše trda vez .. Zbornik trd. v............. Mimo življenja v......... broširano ................. 1.— .75 .90 1.20 1,— .80 .30 Vžigalrčne škatljice je zbiral 25 let Dunajčan Ivan Peternel, jih končno mvbrai de«et tisoč in iz njih zgradil graščin i eo, ki jo (razkazuje »po dunajskih gorttrtnah. Ime doni preveč slovensko, da bi ga mogli imeti za pristnega Du-najčana nemškega kova. Bik. je •železničar ter ae vr^el na abiran-$e »kartjie Od vžtfca«e, kakor abi-' •rajo drugi znarafce, denar, posode; alike afi druge -stvari. Pobiral jih je zdasrti po" železniških knvpc-jik. Njegova strast ga je qpetyi-la pa tudi po svetu. Za škatljica-ml je šel v tuje dežele in v Hamburgu, Bremenu in drugih pomor-mestih je našel na ladjah ekatljiee iz prekomorskih dežel m jih (kot posdbse mnimivosti nvr-»tH v svojo zbirko. Zdaj oživa sa-t. 49. Tarzanov sin...............90 št. 50. Slika De Graye............ 1 20 St. 51. Slov. balade in romance.....80 št. 52. Sanin .................... i.5( Št. 54. V metežu ................ 1._ št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 Št. 57. Tarzanova mladost.........90 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: Sisto Sestc, povc3t iz Abrucev Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- .80 JSB .60 .40 man .......... Sveta Notburga ____ Sredozimci. trd. vez. broš......... SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez........ ..........90 Machbet, broširana................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA t MID A: .30 .30 .30 .30 .35 .75 .60 .35 .50 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš..................40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema sto-loma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano .. \................ .75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano.....................30 Kazaki, povest is Ruskega........ .70 Kralj zlate reke in črna brata.....45 Križev pot, trdo vezan............1.— Krvna osveta .................... .35 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman «..................40 Lis jakova hči ...... .... ....... 30 Lucifer .........................1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................00 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... -35 Babica .......................... — Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje .......................... .35 Beatin dnevnik ...................80 Grška Mytologija ................ 100 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine .<,...... .35 Božja kazen .....................3b Napoleon L .....................75 Zaroka v polnoči..................35 Emanuel, lovčen sin................35 ObiskL (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. .v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo ves. .......... .70 Prigodbe čebelice Maj« trda vas... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pnriški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v. .............90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joane* tr. vez. ..........1.— Pod krivo jelko. Povest is časov Bo- kovnjačev na Kranjiksn..... M Poslednji IffpWkaKi ........... .30 Pravljice H. Majar............... 1. zv. Poznava Boga........ 7. zv. Jagnje .............. .8. zv. Pirhi ................ 13. zv. Sveti večer.......... 14. zv. Povcdenj...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, IGA str., broš. 0.35 £t. 2. Rado Muraik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčisici: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I./72 str., br. 0.25 št. 6. Ladislav Novak: Ljubosum nost, veseloigra v sem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., bro«..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .......0r " £t. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., bro«...........' .35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodns pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. tun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, naroda o. gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verna duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloi- • gra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš..........50 Št. 20. JuL Zeyer: Gompači in Komnraaaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Pran Bradač, 154 str., bros..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš..........................25 £t 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ..........•............>. .80 zv. Maron. krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 zv. Praški judek.................25 zv. Tri Indijanske povesti........30 iv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega............30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz rlkde Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. z v Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovir« kanadske .. .30 5. zv. Angelj sužnj??. Braziljska povest ....................... .25 16. zv Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjav.........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tik za fronto......................70 Tunel ...........................1— Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Tri novele, tr. v..................90 bros..........................70 Turki pred Dnnajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva r^patica 'Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tapore irdo vezano.................75 broš ........................ .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmi3el smrti ......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni, ...........65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in koncc gospodične Pavle .35 Zflrod o vinske anekdoti .............30 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike ............. 35 >. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ....................... 66 ZBRANI SPISI ZA MLADINO (GANGL): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- «« • • • • •••• 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vaebnje 8. pove- sti .......................... .50 .50 .50 .50 Naročilom je priložiti denar, bodisi V j gotovini. Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re_ komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" \ SLOVSNlC PUBLISHING CO. 82 CtartXft&dt St, ■ ■ It.: - ' • ' nriirMl sir HOIfPiwi ULA.S NARODA, 21. APR. 193J LA BOHEME Slik« is življenja ciganov. (Nadaljevanj«.) RaXsojevahM pa, ki so bili osna žili dne očala na okraskih s\«>)e 7. is*Lhoiimi palmami. nj^o človek pomisli, da je tu .notri za sto tolarjev barv in iza milijon žmija, ^da ne račtmam «voge i« pe mladosti, ki je poKtala plešasta kot moj kdobuk. To je re-no delo, ki odgrinja sdikaj*itvu nova obzorja. Toda niso ga imeli zadnjikrat. Do svojega po*lednjegn v>dihai jim bora pošiljal to sliko. Hočem, da Kt' jm vtiistio v spomni. — To je najzanesjjivejži način, da jo vti-neš, — je rekel Colline / jokajo-im glasotn; in -sam ipri «ebi je pri.sia\Til: — Ta je zelo dobra. zek> drbia. . . pomovrl jo bom v družbi. Kinailu nato je obiskal Marcela oče Medici*. Tajko so imenovali v krožku Žida. k mu je bilo ime Salomon in ki so ga tisti čas vsi n-nietniški in literarni cigani ,prav dobro poznali; brl je ž njimi lie-•pre-itafno v razmerju. Oče MedJeis je t r nova! z vsemi mogočimi vr-wtami blaga. Prodajal je jn>p<>lna l>ohiAtva od dvanaj-t do ti>o£ tolarjev. Kupoval je vse in znal z r«*lajalua je bila čairohon kraj. kjer si dobil vse. če-sar si si poze-Je|. 17 yseh pritlel/kov narave, iz Vseh tvore v in umetnosti, iz vse-ga. kar prihaja iz globine zemlje, i/. človrMkegm genija, je napravil Med ieU predmet Icuijičije. Xjego-va trgrovina je ob^egula vse, kar biva, k**peeval je celo s pojmi. — MadšcU j« kirpm-al ideje, da jih je izrabljal ^aun ali pa zopet prodaja'. Ker so ga pognali vsi literati in vsi umetniki, ker je -bil intimen s paleto in drvmae pri tintni-ku, je b;.l Aismokli umetnosti. — Prodal t« je cigare za načrt pod-li>?ka, oqpate za sonet, «veže ov. trige za para*lokv; pogovarjal se je na uro z novinarji, ki so ddbili nalog, da pripovedujejo po časopisih krotiiko škandalov; pri-ftr-bel ti j« \*Ktopnieo na tribuno v parlameartiu in v&hila na privatne \W-erje; (prenočeval je potujoče ^ikarnke ikčenee ca t »vien ali za mesec bile z»nj *kriv®o*. Priskrbel je, Javnih mae, ce4o nepomembnih. Ce (prepišemo par strani iz nje ffovofra meglenega fcmrj i jk>vodstva. bo mogel oiUtelj dobiti jasnejši pojem o univerza Krio.<.io"ip?ev o njenih r.branih delih, za 2o0 fr. In takoise je vleklo židovo knjigovodstvo v nedogled. Ko je priš<'l Žid k ciganom z inteligentnim ' brazom. ki ga je odlikoval, je uganil, da je prišel v r.sodm-m tr eno liku. Zares so 'bili vsj štirje prijatelji zbriini v tem :»»'nork*i v posvet ter so pori pred--ed^xirvm je sj»ut-til v naslonjač in se je že hotel pritožiti, da je trd, ko -se je spomnil, da ga. je bil nekoč vam dal Collineu v zameno tza javen govor, ki ga je bil v-rodat posiaiucu, kateri ni znal -nikati besede. Ko je Medicis sedel, je eaz\*enel iz nijegovrh žepkov srebrn glas in ta ubrana simfonija je zatzibala štiri cigane v -anje, polne o]adkf»sti. — Crospod Marce!, — je dejal Medicis, — priŠ«'l sem eno-tav-no zato, da vtis osrečim, to je, prišel sem, da vam ponudim imenitno priliko, da stoipiite med a-metnike. Poglejte, prospod Marcel umetnost je trn jeva pot. tnjenn slava je oaza. — Oče Medicis. — je nestrpno rekel Maireel, ko hi sedel na žerjavici, — v imenu vašega patrona. govorite »kratko! — Da, je re4tel Colline, — od-režite se kratiko kot kralj Pip in, ki se je ^anaj odrezati kot vi. — Stvar je sledeča, — je po-\'7jA Med i c is. — Bo^alf amater, ki abira galerijo, iki naj bi napim-vila port, po Evropi, mi je dal nalog, naj mu pre*knbim serijo i-•nenirtuih del. Prišel sem. da vam ixmudim vstop v ta muzej. Z e-no besodo. prišel sem, da ikupfm vašo sliko "Prethod čez Rdeče morje". — Plaeate v gotovem denarju? — je vprašal Marcel. — V j-rotoveni. — je odgovoril Medicis ter zaigral orkester v svojih žepili. — Si zadovoljen? — je rekel Colline. Žid je položil na mizo 50 tolarjev v novem lepem srebru. — Potem! — je rekel Marcel. — to je ipredsftraza. — Gospod Marcel. — je rrtket Medicis. — dobno veste, da je moja iprva beseda vedno tudi zadnja. Pridelal ne bom nič: premislite: 50 (tolarjev, to je 150 fr. Lepa vsota! — Majhna \Tsota. — je povzel umetnik. — Samo v obleti mojega faraona je za 50 tolarjev kobalta. Plačajte mi vsaj delo, izenačite kupdke, zaokrožite vsoto in imenoval vas (boen Leona X. — To je moja zadnja beseda. — je prestavil Medicis; — ne pridani niti jrroša več; povabim pa ■se na obed, da.1 boim ra-ztičnih vin, kolikor 1*> kdo hotel in pri de sea-tu bom plačal v zlatu. — Kaj ne reče nitoče besedice? — je zatulil CoTline in udaril tri- krat s peaty o ipo mizi. — Veija! — Dobro, — je rekel Marcel. — dogovoijeno. — Jutri bom [xxslal ix> sliko. — pravi MeOi,cLs. — Pojdimo, gospodje. miza je pojrmjtsia. -Stoje prijatelji so šli po s-top-uieah in 7>eli iz Hugeiicrtov: — K mizi. 'k miizi! Medicis je -prav na sijajen 'način pogostil cigane. Dal jim je mnogo «tvari, ki so bile zanje doteda^koro i-meJa hande poslodiee za Mareela, ki je še-1 ob dve nm bili še rvi)in;:k in rmenoi\*a4 se je "Pri pristanišču v Marseilleu." Ko so odkrili s-lifeo, so radovedneži gnali la-kave ovacije. Taiko >e je Marcel vznadoščen ori izredmo literarnem delu, ki so ga bili pii njem naročili; — , mladi Mimi je bilo po^bno na tem Jila ga dovrši. Sa>j ji je bil dal pe.s-| uik upanje, da ji s sadovi svojega J t ruda -kupi .pomladansko obleJco, , k« jo jo bila nekega dne zapazila i "Pri dveh opicah prodaj a lini • uknivith novost i, pml 'katero je : Mimi pogosto prihajala, da je občudovala izložbo. Odkar je bilo toi-ej zadc-vno delo začeito, je Mi-' mi prav nestrpno imela vedno v j mislih, kako nafpredmje. Večkrat (jc stopila ik Rmdolfu, ko je pisal, se mu z glavo sklonila čez rame m ga resno viprašala,: — N'o, ali naipredAije moja obleka ? — En roikav je že, bodi mirna! — je odgovoril Rudolf. Ko je Mimi neikeg-a dne slišala, 'kako je Rudolf tlesknil s -prsti, kar je navadno (pomenilo, da je zadovoljen z delom, se je naglo vzdrigiula na postelji, pomolila glavo skozi eastore ter \-aklDtni-— Je moja obleka »končana? — Glej. — je odgovoril Rudolf in poka Kal štiri velike strani, pokrite z gostimi čdkami, — pravkar sem končal život. — Kuka isreča! — je dejala Mimi ; — napraviti je treba le še krilo. Koliko je treba ta kili strani, da se napravi krilo? — Kakor je; ker pa nisi velika, boš dobila z desetimi stranmi po petdeset vrst s tridesetimi čipkami dostojno krilo. — Res je, da nisem velika. — je resno odgovorila. Mimi; — ali vendar se ne bi smelo videti, da ie nama bilo žal »blaga: sedaj nosijo zelo ohlapne obleke in rada bi imela lepe gube, da bo šumelo, k bom hodila. — Dobro, — je resno odgovoril Rudolf, — dal bom v vsako vrsto deset čnk več, pa bo šumelo. In Mimi je fcopet srečna zaspa- 'a. Spomini na Brusibva. orih^niie ROJAKI. NA206AJTE SS IVA "OLAS KAB0DA". NAJVEČJI WLOYEKSKI bnEVŠlK ti ZDRUŽENIH ----- I3t>slej se je smatrala katastrofalna "Brusilova ofenziva" izza leta 1916 kor Bra-ilov glavni u peh v svetovni vojni. Temu pa ni tako. Brusilov jc storil šc nuiogo več. Brusilov je iz-vojeval že prve dni po izbruhu vojne zmago, ki prekaša po taktični in strategu-ni važnosti daleč predor pri Luehu. To njegovo zmago se .sme označiti brez pretiravanja kot "odločitev" na vzhodni fronti. Da .se takrat, zaeetkom leta 1914 v Rusiji o tem ni smelo pisati, je razumljivo. Kriva temu je bila ljubosumnost ?eneralisi_ ma Nikolaja Xikolajeviea. Xilco-laj Nikolajevič je namreč zahteval ob izbruhu vojne v kronskem p vetu, da se izvrši glavna ruska ofenziva na vsak način ob obeh straneh reke Buga od severa proti jugu. To .svojo zahtevo je utemeljeval .s tem, da bi bila v sluC-a-ju, da se sunek posreči, odrezana R tem avxtro-ogrski armadi življenjska žila — glavna železniška proga Krakov — Lvov, v.sled če-.sar bi padla vzhodna Galicija z deželnim glavnim mestom Rusom brez nadaljnega kot zrelo jabolko v naročje. Zoper ta predlog je nastopil — kot piše .sedaj, ob priliki Bru-silove Smrti so v jut ska "Rosija" — z vso energijo Brusilov. To je bila spričo generalisimovega kole-ričnega temeperamenta. ki ni prenesel nobenega ugovora za navaxl-nega generala, zelo riskirana •stvar. Brusilov je povdarjal, da bo prodiral po njegovih zanesljivih informacijah grom avstrij. vojske meti VLslo in Bugom proti severu, medtem ko ~bo varovala mnogo slabotnejša avstrijska vzhodno fronta prostor i>re:l Lvovorn. Če bi torej prodirala tudi ruska vojska na obeh *traneli Buga in Visle proti jugu, bi prišlo do velike izgube in katerih končni izid bi bil negotov, to pa tembolj, ker bi imela ruska armada pri teh operacijah opraviti neprestano na strani in za hrbtom z nemško vojsko. Brusilov je dejal, da se mu zdi uspeh mnogo bolj siguren, če izvrši ruska armija glavni sunek od vzhoda proti zahodu proti prostoru pred Lvovom. Pri tem bi imela ruska armada opraviti z večjo fronto ter ne bi bila izpostavljena nadlegovanju od strani nemških čet za hrbtom. Pri nadaljnem prodiranju bi prišla ruska vojska av>*trijski, ki prodira iz .srednje Galicije proti severu, takoj vzdolž železniške proge Lvov — Krakov za hrbet, kar bi pomenilo popolni polom avstrijske severne ofenzive. Brusilova izvajanja .so vplivala celo na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča prepričevalno->>amo poveljnik artnadne skupine zoper vzhodno Prusko in prejšnji šef generalnega štaba Žilinski se je zavzemal še zaman za prejšnji načrt. Tako se je zgodilo, da .sta bili dirigirani od štirih armad skupine na južnozahodni fronti dve močnejši, tretja m osma ocl vzhoda k zahodnem sunku na Lvov. Brusilov je poveljeval tretji armadi. Da se je zgodilo že začetkom meseca septembra vse tako. kot je napovedal Brusilov, je znano. Ponesrečena napadalna operacija je povzročila vojski podonavske monarhije težke in nena- Idomestljive izgube, "se je glasila ' poznejša sodba dunajskega vojnega arhiva. "Najboljša armada, i ka r jih je postavila stara Avstrija tekom stoletij zoper sovražnika — iu to jc bila. kljub vsem svojim slabostim, armade iz leta 1914 — je bila uničena. Cvet oficirskega staleža in najboljše moštvo jc obležalo na bojnem polju. Velik del itak skromne artiljerije je bil izgubljen. Rusi so takrat poročali: "Okrog 250,000 Avstrijcev je padlo, ravno toliko je ranjenih, več kot 1(X).000 je ujetih, nad 400 topov zaplenjenih." C. in kr. vojska je bila omajana. Da pa se ta za a vst ro-ogrsko vojsko tako usodepolna misel ni porodila v glavi velikega kneza, temveč v Brusilov i, se je izvedelo ; v širših krogih šele sedaj, po smrti velikega vojskovodje. Gledališce-Glasba-Kino V KRALJESTVU PALČKOV, jznantm. ki je mebko, in ki se ta- --ko neaivo in «bla«go dotrka njego- SloveiLSka mladinska, šo- vega srca. Vile s,o razumele ujela v Clevelamdu. Ohio, igra govo 'bol, tesnoljo njegovega srca. na večer 28. aprila bajno njegovo jikrivuostno ki tiho že-igro "V Kraljestvu Palč- Ije. Pripeljejo mu trelado deklico •kov". Sledi slovensko na- menila ji je ime Anica, ki je kra«-rodno ženitovarrje. na in mlada ^evojeica. diven čar m .. - „ , ... vse. ki so v kraljestvi! pail*"'- Ble^ieecas toda umirajoča ve- j , 1 - _ , kov. tfiavar sam začuti mir v svo- <-ema zarja onroblja ostrme «»or l- .,. , ti.-, T, . . " l<,Tn *rcu, pnl^jubi se mu zala skill vHhkanov. Prameni zlatega' ... . , .. , , ... pimcka, in sprejme jo v sre , . - , .. 1J'1^ "»oraljslva«. Čuvajo jo vile in le oblaike v i^injih višavah. Svetli . i l* -- , , , • , ... paitiici. kraljevo oko-ne miruje To m dRkhkvi pomlai iltkL' l^i' cn na -r » . n j vleče jo nazaj k njeni dobri nti- Iz moskovskih jej. "ltulj" piše, 1-ne prcHtLsoAijetskčh "hetmancev". v MorSik vi saj n j pa srena»ix>ljije-i:iih. Za'to >o priredili postibno še-sto liišr) za zaprte duhovnike. Njrii Število znaiša v Moskvi kakih 500 ljudi in so vsi zapisani v "evi-denco (}. p. P." Seveda, sem ni--) všteti .katznjenei po drugih mestih evropske in aiaijske Rusije. naprej, dokler se ne vrne z žare eo jutranjo zarjo. Pod goro po- • - . . , •- , . , . 1 r»iioi Pa se vprašurjejo v kraJie- m^ui mrak. plah m negotov, pa1 ... , . . \ - vem grad cji. kaj je mama ali pomane medle oei ter "leda1 , , J . i maimer, to»la noben te^ra ne ?.nn prot i vzhodu, kjer nehote zaaeha , , rp , .tolmačiti. Takrat pa pravi dr^kli. ponia.'luna. lomu se ne zadostu-' Ar 1 i- ... , ,ca: Mamica je — mamica . ma- je. Ko pa mu poniesakue zvezda . . ,. , ma ie weea. nubezrtn i*i 7iktirt veeern ca, in ko rani-na poljani i" . -i- J Tl - . .. KraJj posije norčka, palčke in •preiko jezera razgrne s\*oj pajčo- ,. . ' j 1,1 ! - . . , . spremlim'alce v sVet. da prrne^eji lan c.rna sestra — takrat — p!a- , , - » .. , 1 1 , , - , . ' detohci >rreeo. ljubezen In zaklad ne nI n h i nnral- Ot-nn nn," Vo_ ^ J ivjum. Dolgo jih. ni nazaj, čas je že p-vte ne plahi mrak v črno noč ... Na-!-imeje se poobledela liuia. njena rebrno-mt hka svetloba umiva čr-! tu> noč. Od luninega .svita Ti- ke!. gledajo in igledajo, nikjer ./ui še ni, pa če vidijo tudi'čez de\v- . 4 . . , . Tr' krtino. Vendar prid o jo. pozni meri tam na jezeru ozko-vetla bo- • . , . ' ;, »i- ,- u - m Satovi, da so usi>o\ni> kraljevo la ec-ita. ki -pelje v earobne m u - ,. . , J , - , . .. .. . P rine j>h p-n - > čudne stva- »bavne kraje -majhnih moKicev in niajhn'h si je velika, neznosna, grad je ovit v čnri o]>Jk igre '-\r kraljestvu pah"-kovDobro delo. zahteva mojstrske seenerije, dobrih otrok, ki morejo to iz\-esti na odru. V- -nam je zagotovlje.no. učitelj šole -Mr. Ed vin Primožič je prevzel režišetvjt vo. igrajo dedki in ,b-kli-ee Slovenske -mladiti-tke šole. Nastopi okoli 30 učencev in učenik Po ■igri tse pod ve še bolj okle-nil a roke svojega moža. — Ti gic* lahko 2 nama. Sigrid, — je rekel, obrnjen proti njej. ■— Kam gremo? — je vprašala, obotavljaje. — Tja, koi N\"e.ti ideea kie. — se jo g'Lawil njegov odgovor in Sigrid je sledila paru, ko» da jo vleče magnet. * gg Ko mi vrata zr„ turško prerogo v veei zojp«t zaprla za nji-4iu. ona vraaa, >kozi katera so je prikradel Spini v oni viharni uoei \ staro krilo gradu in ko no prišli po zavitih, ozkih stfopnjicah na hoogo;sto me je v sanjah «"ma /.<a je šla SigrjoJ radovedaia. h5koai žare«ze je -padala mre je n.-t-aviil pred omn.ro. v katero je kaginil služabnik v oni viharni noči brez *dedu. v veliko jezo Sipini ja. — Ali se čutiti s d(*jti močno. Iris? — Pri tebi in s tdborj gotovo. — se je glavil hitri in veseli ort-govor, eefxav ji je'bilo tesno pri >trcu. — Jac. te ne vpia.>«mt zaman, Iris, — je (ponovil. — Po vedel te i»o»n v grolmieo. Iris se je -ula ter >e še temneje o klonila mjegove "nVke. — Kamor me ipoved« š bo dobro. — je odvrnila z onim lepim zaupanjem, ki jo podlaga srečo. Sigrid pa. j«' namrdnila ustniei k smehljaju, ki naj bi bil porogljiv. — Zakaj som morala priti t,udi jaiz .semkaj? — jo vprašata. — Kaj me brigajo grooniee Višjogradskih? ^Zdi se mi. da sem tukaj p boš drugače soditi o stvareh kot pa si -odda dosedaj. Mogoče boš tudi za ta izprehod odškodovana z ugotovitvijo skri\HV0otne iti eve luči. ki je zasninmia tvojega duševnega prijatelja Kprnija tiuko. da je presegel pravice, dano gostom. Pa naj :><> ko; hoče, — tukaj, na tem pragu ukazujem mir. Ve g«r ne znaš ohr.initj ter brzdati svojega jecaka, se obrni. •V-ji nI jo šinila rtlečioa v 'iee in topila jo korak naprej. — bi-tro je dihala ter odprla .ustni. — Mir, — je ukazal knez s ttak* okirun>- M« v [tMlfli, ki j<- najbrž služil v prejšmjdi vojnili ča-*ih ik«.| zakladnica. Kn. /. je tjilno iprijel Iris za roko. jo povedel v notranjost omaro ter Otip,! nato /eleoma vrata. Sredi prostora, katerega je osvetljevala sol rum a luc, prihajajoča *Jc- u jxwlmo široko ziwrezo. je brlela rdeča h*č. Takozvana v. .-na »vnUka */. srebra je v'ksela na verižicah k sftv>pa. nad ipr'hpro--!im. maji nun sikarj^n Nad altarjem -pa je visela stara, čudovita »iMisiid »»lika Ma.fcone, ki se jt- milo smehljaja, dočim jo božje de:e v iijenein n^iot-jn fatfcMŠo obe majhni ročici, kot da hoče pri&ku* celi Kvot na nvojo s.-ee Odiešitelja. Poleg aharja. je stad molilni sto! n na drugi Miani stojalo /. duhovniškim omatoni kot. ga predpisuje s-loiiska c.rkve za inaše-zadušnisce. Na sredi O/dkega prostora pa je, Mal predmet, zvrnjen z dragoceno baižunaMO odejo, sličen kr->ti. Na ailtarju pa bile vaze jiapolnj-eni « svežimi cvetkami. .Varcel, /aš<-petala Iri-v, ki se je obotavljala pri vratih. — M.uv..l, ka«n me vo»I«š Kdo -pi tukaj? Kdo j^ Okrasil ta prostor, mogoče še daat-H. kajti cvetke -o t»veže — Pojdi. — je ri-kel ter jo wlv• stop la Ui/je. ^ vid^a. da jo stala ^tain črna skrinjica s čudovito svet luni lasmi, z robeem m ovenolimi rožama. Lotila se je je lutnja in m« -iuje je morala oprijeti mko Marcela, da ni omahnila uu kolena. P _ K»ie<7 J M je odgimi] oe jt- ra bina, — majhna, nizka krsta. zil)ka iz erno pohnr-Vtimh desk. krsta kot jih okopati države, kr-,la. oli k rje -poghski »zgine o««ub!K*st ter nai^olni sive člov«*ka gloiMfka ponižnost. Na dr-foi, ki je tvorila poikrov kr>te. pa je bil pritrjen purgainent. j>o»l|visaji s črkami. — < — je reikel kneK LrLs. — Slednja se je skJoilflJa ter či-»rfla to. kw.r je nu|ii->ala roka njenega moža : — Tiuiaj jKH-ivii. ko; sinemo uparti. v Bogn, Marija. Jv.Tronica ItavenUjerika. rojem, gioiica Vrbska, potem ko je zadostita posveti o ptaviei. dne 23. «ktr*bra 1869. v pet in dva>o*etn letu svojci življenja. — Obt lajajo me bolerinc smrti . . . Vrni se. duša moja, v s ve i mir, kajiJ go^i ti je dobro Moril. Ffcaim, 114, 3 Vn 7. BIVŠI BOLGARSKI KRALJ NA LOVU J HfHHV MILCCn. WAIN. O. C. Rivši li-r^gar-ki kralj Ferdinand živi v prognanstvu v Koiburgu na Niimškc*m. Ker nima drugega dela, se peča z lovom. Nič ni boljšega PAlN-EXPELLfeR Vanmu lumlu Kr*. L". S. Pat. Off. *z vdrgucnje v slučaju revmatičnih bolečin, trganja ▼ hrbtu, okorelega vratu, nevraigije in ohromelosti. Pain-Expeller pre-g-aja bolečine izra časa, ko je bil stari oče že otrok! 35c. in 70c. v lekarnah. Pravi ima varstveno znamko SIDRO. P. AD. RICHTER * CO. BROOKLYN. K. Y. — Moja mal.i, — jo relkla I ni—, ko jo prečiitaia. — AK počiva moja mati tukaj? — Tvoja mati. — je ponovil kneiz roaio in nežno rer |>ovedel Iris k moj rbvon orni u f4t\olu. kjer je podaleknila. — In tuiKaj. v spričo zadnjega pociva4as»ača tvoje matere, spričo uboge, bedne krste, ki vsebuje ostanke 3'ekoč v lepoti i»i blesku cvetočo, 'boš izvedela, zakaj je moraQa nmričiva tukaj in zaikaj -sem prišel šotcni ko mi jo tvoj krušni oče povedal, da. si njeno dete. SAMO 6 DNI PREKO * ocromnlml pmrnlU na, olj« FRANCE — 24. aprila PARIS 30. aprila. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretje«* raareda * umivalniki In tekočo voda za 2, 4 ali « o««t> Francoska kuhinja ln plJaCa. efreneh J&ia 1« STATE ST.. NEW YORH all lokalni afentj«. Hretanje pamikov - Shipping News fcr'Ul —S (Dalje prihodu jnč.) Apaške metode v Ljubljani. Ljubljana, 27. mar»-i. V leseni lopi na nekeui dvorišču v Komenskega ulici .so se zbirali že več tednov sumljivi brezposelni elementi, ki .-.o s»: tamkaj pii'.etovali, kako hi svoje življenje kolikor mogoče komodno n-ravnali. Bratci, ki so bili spočetka drug napram drugemu precej nezaupljivi, so se naposled spoznali do dobra in niso prav nič skrivali, da je končno še nujholj pametno, če se preživljajo z 'lojni in tatvinami. Rečeno storjeno. Dočim je bil pr \je nekaj ča^a v Ljubljav.' j»reu vlomilci precejšen mir so >--daj kar naenkrat pričele pokati deske pri laznili. na samotnih eestih stoječih branjevskih stojnicah, mne-ži'i so se nezaželjeni obiski v t»;.,a stanovanja, tatvine po raznih dvoriščih in manjši vlomi v razne lokale V noči na pretekli praznik pa je prt sonet i 1 večji vlom v rdcncin-gorjev vinotoč, kjer so svedrovci to.nfIjitejše pogospodarili. I'obci-ja je že sumila, dfl bodo imeli tudi skrivači v lopi i n lile vi h v Ko-iienskega ulici nekaj vlomov na vtsri, vendar jc ]»reje čai:aia in .-kušala po svojih agentih priti stvari počasi v okom. To se j: je v'era j tudi posrečilo. V gostilni "Pri Krofu" na Sv. "etra cesti je bilo v četrtek zvečer izredno živahno. Za mizo je sedelo sedem raztrganih in zanemarjenih mlajših moških, ki so si pridno točili v kozarce težkega dalmatinea. Čim več je bilo pijače na mizi in v želodcih, tem hrupnejša je postajala zabava, dokler se ni razvnela v prepir. Cule so se večkrat besede kot : klobasa. salami, šunka- sir. liker itd. Ostalim gostom se je zdel pogovor sedmoriee vrlo sumljiv in nekdo je o zadevi obvestil stražnika. Ta si je inf&rmacijo dobro zapomnil in obvestil o stvari direkcijo. V petek zjutraj, okrog pol C. se je pojavilo v Komenskega ulici nenadoma več stražnikov in policijskih agentov, ki so odšli na Turkovo dvorišče in zadaj za hišo na drugem dvorišču nenadoma obkolili lopo, o kateri so znali, da se zadržujejo pivci iz gostilne "Pri krofu". Nato so odprli vrata in našli gnezdo polno. Ko so zaspani ptički začuli glasove, so planili pokonci in skušali ubežati, kar pa se je posrečilo le enemu, ki je menda že prej opazil bližajočo se nesrečo. Kot bi trenil so bili vsi lopovi — Sest po številu — potegnjeni iz slsme in uklenjeni Najbolj presenečena sta bila brata 21 letni France in 10 letni Josip Centa, doma iz Zelimelj, katerima kar ni šlo v glavo, da je sedaj konec njihovega apaškemu življenju in da bo treba delati pokoro v luknji. Bolj mehak se je zdel 23Ietni Martin Ribič iz Jablaniee, olletni Janez Markun iz Naklega pa se je zdel že manj zadovoljen in je gledal tako črno, da mu je stražnik moral "struno" nekoliko priviti. Lesjak iv. Dol Sole pri Novem metu in Cotar Ludvik, to videč, sta se nato tudi raje umirila in cela drušT-ina je odšla na policijsko rav nateljstvo, kjer je nadzornik Mat-ko Močnik takoj prijel z zasliševanjem. Temeljita pieiskava ležišča vlomilske tolpe je pokazala, da se ji nikakor ni godilo .slabo. Med slamo so našli celo več stodinarskih bankovcev, več k asov mesa, nekaj izpraznjenih steklenic, več škatelj bonbonov, nekaj žepnih svetiljk in več kozarcev za konzerviranje sadja. Čakalo pa je policijske or. gane še drugo presenečenje. Kajti v kotu lope so izkopali slame cele baterije steklenic likerjev in sko-ro vso zalogo mesnine, ukradene iz Mencingerjevega vinotoča. Na policiji .so aretovanci nekaj časa oklevali, naj li priznajo svojo krivdo, vendar so takoj uvideli, da jo napametnejo, ako izpovedo vse lepo po vrsti. Valili so sicer krivdo drug na drugega, končno pa so našteli vse vlome ,ki so jih izvršili tekom njihovega skupnega delovanja v razne stojnice, stanovanja in trgovine, ki jih seveda ni malo. Cela družba je bila v soboto dopoldne že prodana sodišču. Kakor zgoraj omenjena tatinska družba, je prišel v roke pravice te dni tudi nevarni goljuf, 37 letni Anton Rihar, doma iz Mengša. Rihar je živel do predzadnjega časa v Gradcu v Avstriji, kjer ima tudi ženo. Pred tedni pa se je naenkrat pojavil doma v Mengšu in odšel nato v Ljubljano, toda n sam: marveč v prijetni družbi Marije Breznik, s katero se je seznani] v neki gostilni v okolici'Mengša Rihar in Breznikova sta odšla, prišedši v Ljubljano, najprej v Rožno dolino, kjer sta se zglasila pri družini Luke Špruka, ki sta ga prosila za stanovanje. Tam je Rihar takoj pričel pripovedovati, da ima na prodaj večjo množino špecerijskega blaga, katero je pripravljen »prodati, ker potrebuje aenar, tudi pod ceno. Spruk se mu je lakoj ponudil, da mu dobi kupce. Naslednjega dne je Spruk res dobil konja m voz pri Končanu v Rožni dolini .nakar sta odšla Rihar ter Špruk v mesto. Tu se je zglasil Rihar najprej v Jclačinovi trgovini ter vzel na ime svojega očeta, ki je trgovec v Mengšu in v omenjeni trgovini stalen odjemalec. štiri zaboje sladkorja v kockah, 15 kg pražene kave ter dva zaboja slanine. Špruk je blago naložil, nakar so ga razprodali ni (Jineah raznim trgovcem seveda mnogo pod ceno. Blago je bilo namreč vredno 6856 dinarjev, prodali pa so je za 4572 Din. Nekaj dni nato je Rihar napravil isto-tako zopet pri trgovcu Perdanu, kjer je vzel za 4200 Din blaga, ki ga je pa prodal že v mestu nekemu trgovcu na Yidovan.ski cesti za 1200 Din. Pri prodajanju na ta način od trgovcev izvobljenega blaga pa so poskušali vsi trije poštenjakoviči ogoljufat še drug drugega. Rihar, ki je imel naposled v žepu celih 1000 Din, se je hotel odpeljati v Avstrijo, toda prišel je samo do Maribora, nakar se je vrnil zopet v Ljubljano. Za zadevo pa je med tem zvedela policija in lepo trojico Riharja, Breznikovo in Špru-ka v stanovanju zadnjega aretirala in spravila pod ključ. 24. aprila: Majestic. Cherbourg; Franc«, Hav-r«. 28. aprila: Muuretania, Cherbourg: America, Bremen, Republic. Kremen. 29. aprila: Berlin, Bremen: Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 30. aprila: I.evilathan, Cherbourg; Homeric. Cherbourg. 1. maja: Taris, Havre. 5. maja: Aquitania, Cherhourg; Pres. Harding, Cherbourg, Kremen; Orca. Hamburg. 6. maja: Westphalia. Hamburg; Muenchen. Bremen. 8. maja: Olympic, Cherbourg. 12. maja: Berengarla, Cherbourg: De Crasse, Havre: George Washington. Cherbourg, Bremen. 13. maja: Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 15. maja: Majestic. Cherbourg: France. Havre; Sierra Ventana. Bremen. 18. maja: Columbus. Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 19. maja; Mauritania, Cherbourg: Pres. P.oo-aevelt. Cherbourg. Kremen. 20. maja: Thuringla, Hamburg. 22. maja: PARIS. HAVRE; SKUPNI IZLET. 25. maja: Leviathan. Cherbourg. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja^ Aquitania, Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen. 27. maja< Stuttgart, Cherbourg. Eremen; Dentschland, Cherbourg. Hamburg. 29. maja: Olympic^ Cherbourg. 22. JuntJa: MARTHA WASHINGTON, TRST: SKUPNI IZLET. •. julija: PRESIDENT® W1L80N. DRUGI SKUPNI IZLET. TRST; y JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — *198.50 dc $210.50 Veliki paraiki za vas,— vključno Majestic "največji pttrnlk na sv<»tu". Olympic. Homeric, Belgen. land, Lap'and. Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter ar vrnetn v Združene države x ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra- lalt« poobUi^«iie r.gente ali WHITE STAR LINI RED STAR LINE 1 BROADWAY NEW YORK NAZNANILO. ZAKONSKI DEZERTERJI Število zakoncev, bega j oči h od /ene in obitelji, se je zadnje čase posebno v velikih mestih strašno povečalo. Angleški statistiki so ne_ davno dognali, da je v Veliki Britaniji bretf sledu izgubljenih" okolu 30.000 zakonskih mož, ki jih oblasti iščejo. In ker se ve, da številni zapuščene žene ne prijavijo pobeglih mož, se lahko smatra, da število zakonskih dezertere vsa-nio v Angliji izna.ša okrog 50,000. Razloge za te vznemirjujoče zakonske razmere, ki naravno niso omejene samo na Veliko Britanijo, skuša v neki londonski reviji pojasniti sociolog T. W. Wilkinson- Navaja, da je mod zakonskimi dezeterji cela vrsta tako zva. nih sezonskih beguncev, ki po dolgih zimskih mesecih ne morejo odoleti želji po potovanju in mikavnostim potepuštva po belem svetu. Begunstvo je tekom zakonskim vagabundom na Angleškem posebno omogočeno s številnimi azili in prenočeval išči, ki jih je uredil človekoljub Browton. Njegovi azili so žal v veliki meri izgubili prvotni namen in ljudstvo jih že kratko medlo označuje kot zatočišča zakonskih dezerterjev, ki so se naveličali ozkega domovanja. ostavili ženo in otroke, in si kjerkoli v azilu poiskali tovari-šjo "sotrpinov Pretežni del krivde na zakonskem begunstvu nosi tudi vojna z vsemi svojimi posledicami. Potovalni instinkt moških, njihova želja po avanturah in duševna razdvojenost so po dolgotrajnem opasnem življenju v strelskih jarkih ali pa taboriščih umljive danes bolj kakor kdajkoli prej. Enoličnost zakonskega življenja jim včasi postane mučno dolgočasna. In ni treba, da so ravno obdarjeni z brezvestno lahkomiselnostjo. Lepega dne jih premaga želja po begunstvu. Izginejo in se potepajo cele tedne. Zapravijo denar, se na-užijejo "zlate svobode" in se končno dvojno skesani vrnejo pod domačo streho, z edino tolažilno zavestjo, da dezerterjev, ki se prostovoljno vrnejo, ne doseže — smrtna kazen •.. (Velikanske malverzacije v ham-burški Inki. j Carin&flca oMa^t v Ham/burg u je prišla na sled obsežnim goljufijam s earino na sJadkor. V afero je i zapletenih tiad 30 oseb, od katerih I je večina pod ključem. Država je I oškodovala ea 1,000.000 mark davkov. j Abdel Krim se je poročil. j Vodja upomidkih Rifcev Abdel K.'rim se je v vasi Targiš poročii. Za ženo je vzel hčenko glavarja Išebala-ipdcanoiui, ki se je dosedaj bojevalo na špamski «t rajni. Abdel Krim upa. s to politično zakons-ko (zvezo najmočnejše marokansko pleme pridobiti za interese RiT-. cev. Hoja kom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi ▼ Cleve-landu vršiti isto delo za nas list, ki ga je tako nspeano Trail v India na pol isn. Mr. Rudman je moi poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Varoda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko. Uprava "Glasa Naroda". Alois Gregorin KNJIGOVEZ 1816 Centre Street Brooklyn, N. V. Rojakom se priporočam za vsa dela, ki spadajo v posel knjigoveza. ADVERTISE in GLAS NARODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je nameujen potoniti v stari kraj, je potrelH>. tla je natančno iK>uT-en o letnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vaui jih zamorenio dati vsle«l nafie dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. zamorejo tudi nedržavljanl dohiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselnički komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred odpotovanjem, ter se poSlje prosih-u v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, aU svojce Iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpusčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 18L'4 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene* ln otroke do IS. leta brez, da bi bili Stetl v kvoto. Sta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost v kvoti. PiSite po pojasnila. Prodajamo vozne lis-te za vse proge; tudi preko Tmta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK fi CORTLANDT ST« NEW YORK ADVERTISE in GLAS NARODA Pozor rojaki! ^ V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjig* je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Ooitaaadt Stmt Rtw York. M. Y.