0REDNIŠTV j /AR.iE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ''opoldn. ir> od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefraukirana pisma se ne ■	'•	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9’—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '30; za Nemčijo celoletno K 21*60; za : • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
St*?'? ■ ••k
Stev. 254.
V Ljubljani, v četrtek dne 11. aprila 1912.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikol ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
OPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma »e ne sprejemajo.
————	Reklamacije lista so poštnine proste.	..
Leto II.
Delegacije.
Kdaj se snidejo delegacije? Kako dolgo bo-uo zborovale? Kakšno nalogo bodo imele? Ali ^ jim predloži redni proračun ali proračunski Provizorij ?
v To so pristna avstroogrska vprašanja, kakršnih ne poznajo skoraj nikjer na svetu in katerih se je prebivalstvo že privadilo kakor pes Palice. Seveda — kako da ne bi balancirale delegacije kakor drog na žonglerjevem nosu. ko Se godi vsem parlamentarnim zastopom v monarhiji tako? Nobenega zakonodajnega zbora ni ne na tej ne na drugi strani Litve, ki bi se B,ogel pobahati z rednim delom in vse. kar se stori v naših parlamentih in z našimi parlamen-tl< te že skoraj sam slučaj. Če pa bi človek rad zvedel, zakaj je tako. se mu prikaže toliko momentov, od katerili so vsa zasedanja, vsi delovni programi, vse izvršbe odvisne, da se mu storj tema pred očmi in se mu vse zmede v Slavi.
. Zdaj je na primer zasedanje delegacij od-Vlsrfo od ogrske krize, od položaja v ogrskem Parlamentu, od Khuenovih namenov in od pnuenove sreče. Vsak stavek, ki se tiče dele-^ac*j> se začenja z besedo »če.« Če se pojavi v "Krškem parlamentu obstrukcija, če premaga ^ituenova stranka obstrukcijo, če pride bramb-» reforma na dnevni red. če dobi grof Khuen ^rute. če, če. če... Delegacije so avstro-Krska institucija, torej pravzaprav tudi neko-fivo avstrijska. In naši črnorunieni patriotje so c'o ponosni na to. da je Avstrija takorekoč ne-ovisna država. l a neodvisnost se je tužno po-azala v vprašanju argentinskega rnesa. in ta leedvisnost se kaže zopet prav klavrno v 'Prašanju delegacij. Če se vzame tako kakor je reba. brez pobarvanih naočnikov, brez samo Prevare in domišljavosti, tedaj se spozna, da \Se te neodvisnosti ni, in Avstrija v svoji glo-pozni državnosti ni veliko na boljšem kakor Kakšna provincija, ki uživa nekoliko avtonomije. Doma živi od provizorjev od danes do jl!tri. za zabavo ima nacionalne prepire, kadar 'nia obstrukcije v državnem zboru, jo ima ^K°faj v vseh deželnih zborih, kadar pa pridejo upnc zadeve na vrsto, pa hoče nastopiti s 'y0]o suvereniteto. ji odkima gospodična Majanja: »Nem! Zdaj je v moji domačiji nekaj Davskriž. P0trpi!(<
k ,.PeIegacije bi se bile morale že sklicati. O °zieu so nekaj govorili o marčnem zasedanju, •»jpozneje pa bi se bile imele sestati začetkom J. a- Ali zdaj smo že sredi aprila, pa pra-10, da ne bo nič pred koncem meseca in potem e se ne ve. kaj bo potem. Zasedanje delegacij a vpliva na zasedanje avstrijskega parlamen-' v ,z^!sti kadar se zbirajo delegacije v Budimpešti in ako je tudi naše domače zakonodajno elo odvisno od ogrskih razmer.
Avstrijski parlament zares nima toliko ča-da bi ga po nemarnem tratil. Nanj čaka to->ko dela. da se vestnemu poslancu zježe lasje a glavi, kadar sc vpraša, kdaj bo odpravljeno ifj^kar bi bilo potrebno. In neprenehoma so akšne zapreke, ki ovirajo to delo. Zdaj zopet
Negacije.
u f’o je posebno razdražljiva zapreka. Zakaj sh v.^e£acije so karikatura, ki bi že davno za-^z'la prostorček v muzeju za nenavadnosti.
Te delegacije naj bi bile nekaj kakor parlament, pa niso nič drugega kakor dvoje nenaravno spakedranih odsekov. V njih naj bi se zrcalila skupnost avstroogrske monarhije, pa je med avstrijsko in ogrsko delegacijo tudi prepad, da sc ne smeta nikdar sestati, temveč občujeta le pismeno. V njih naj bi se pa izražala tudi samostojnost Avstrije in Ogrske; učinkujeta pa ravno narobe, ker jemljeta avstrijskemu in ogrskemu parlamentu pravico sklepati in odločati o najvažnejših vprašanjih, o zunanji politiki, o militarizmu itd.
Naj se obrnejo delegacije kakorkoli, dobrega ne pade nič iz njih. Ves njih učinek je ta, da uspeva ob njih pod plaščem navideznega konstitucionalizma militaristični fevdalizem in da se dobro godi raznim kamarilam. Razvoju Avstrije so delegacije samo na poti.
Ali v delegacijah se izraža dualizem, in zato se jih krčevito oklepa vse, kar hoče, da bi ostala monarhija trajno tako urejena, kakor je sedaj. Dualizem pa je zabredel v krizo, ki postaja polagoma že smrtna, in če se bo monarhija hotela izogniti nevarnejšim potresom, se bo morala rešiti te izumetničene sestave in najti obliko, ki omogoči življenje vsem njenim narodom. Dualizem je neznosen, naj se pogleda nanj od zgoraj ali pa od spodaj. V najvišjih krogih so polagoma občutili, da ne gre s to nenaravno državno formo, demokracija pa tudi ne more trpeti oblik, v katerih je njen razvoj ukle-njen in zacokljan.
Kar ni sposobno za življenje, naj izgine. Tako nesposoben je dualizem in z njim delegacije. Mrtva trupla nimajo namena, da bi jih živi vlačili s seboj skozi življenje. Pokopati jih je treba, ali pa sežgati.
Čuvaj in delavstvo.
Zagreb, 9. aprila.
Zadnji teden sem Vam poročal, da so bili zastopniki strokovnih organizacij pri komisarju Čuvaju zaradi delavskih stavk in zaradi prvega majnika. »Zarja« je takrat imela pravilno poročilo o tej zadevi. Ali v celi vrsti časopisov. ki so prišli pred Veliko nočjo v Zagreb, je bila vsa stvar drugače opisana. (Tudi v našem »Slovencu«. Op. ured.) Vesti v meščanskem časopisju so prišle iz hrvaškega ofi-cioznega. to se pravi iz komisarjevega vira in zato si je lahko misliti, kakšne da so bile. Po njih je izgledalo, kakor da so šli socialisti k Čuvaju beračit in se mu ponujat. To bi bilo komisarju gotovo všeč; dal bi kaj za to, če bi se mogel prikupiti delavstvu. Ali hrvaški socialisti vendar niso tako neumni, da bi šli v tako past.
Z ono deputacijo je bilo tako: Kakor je znano, ie komisar sploh suspendiral vsako zboroval no pravico. Vsak javen shod je prepovedan. Po Čuvajevem ukazu nima nihče pravice. da bi dovolil kakršnokoli javno zborovanje. Po deželi je pa pravkar nekoliko stavk in delavci morajo imeti priliko, da se shajajo. Kakor na Ogrskem, tako imamo tudi pri nas za take slučaje takozvane stavkovske tabore, ki se smatrajo za javna zborovanja. Razume se, da si delavstvo na Hrvaškem na noben način ne da jemati pravice do stavke. Bila je pa nevarnost, da bi prišlo do krvavih konfliktov, če
UMILE
ZOLA:
Rim.
šal ,	*?zorie se	Je razširilo in	Pierre se je vpra-
kra’-	•	v'd'	Lev XIII. pač	onkraj Rima, on-
skih r'niskega polja, onkraj sabinskih in alban-Sti 'gora' Po vsem krščanstvu. Pred osenmaj-,uiw	!eti	se	zaprl v sv0^	^atikan in osem-
Ka*	• •	K*e^a	svet 'e skozi	okno svoje sobe.
t0‘\| v’di tam gori, kaj prihaja resničnega in gosi ,e^a 'z našil> modernih družb do njega? Vča-nisk ra venc*ar zadoneti do njegovih ušes dolgi (jv lokomotive z višave Viminala, kjer je kolo-ž /• je naša znanstvena civilizacija, zbli-vje narodov, svobodno, bodočnosti naproti o a ai°če človeštvo. Ali si
se mu samemu sanja
ta °bodi, če obrne pogled na desno in zasluti ^1 1 Preko, onkraj grobov ob Via Appia morje? Kiirf1-16 zaželel, da bi odšel, da bi zapustil Panpč1" n^egove tradicije, pa drugod ustanovil takn .tV0 nove demokracije? Pravili so, da je bi v Ja.Sen’ *ak° v globočine segajoč duh; tedaj tati » ar moral razumeti, tedaj bi moral vztrepe-t>oh >e pride do njega oddaljen šum iz gotovih So r , nih tležel ~ na Primer iz Amerike, kjer stvniV'ucionarni škofi na poti, da si osvoje Ijud-Pridp , io 11 zanj ali zase? Ali se n' bati, da sledit ali jutri do |)reioina’ če jim ne more "eh teniveč ostaja trdovratno, na vseli stra-Vatiw.Vczan z dogmami in tradicijami, vsvojem ziiair^v^ 1,1 iz daljave piha zlovešč veter, na-riannlaii°^ razkol> veje mu preko obraza in mu ie n. pluje srce z naraščajočim strahom. Postal rQ||'| ,z tega vzroka diplomat sprave; v svojih
oh V ' rad združil vse raztresene sile cerkve, urzr~ ■	■	-
koru l10sti nekaterih škofov zatiska oči, koli IjUclst pušča strpnost, pa se trudi, da bi osvoji ti Postavljajoč se na njegovo stran pro
.Ali ne spozna, da je za onimi bronastimi fonC!:..v Vatikanu zazidan v strogo katoliško
'ie-? a. monarhom. Toda bi le šel kdaj še da-
Vrat i	•
iOrn1’,% ' »‘imiiu i«iiuaii v .iuiiku rvaiuioivu
jatj m V *<atcro vklepajo stoletja? Vztra-da bi I1a tem; kratkomalo mu je nemogoče, n0st Se omejil na svojo resnično vsegamogoč-t°rit'.na to čisto duhovno moč, na moralno avto onega sveta, ki mu vklanja človeštvo
pred noge, ki povzročuje, da padajo romarske množice na kolena in da medlevajo ženske. O-pustiti Rini, odreči se posvetni oblasti, se pravi premakniti središče katoliškega sveta. Tedaj on ne bi bil več on, ne več glavar katoličanstva, temveč nekdo drugi, glavar nečesa druzega. Kakšnene mirne misli se mu morajo poditi po duhu pri tem oknu, če prinaša večerni veter včasi nejasno sliko onega druzega, strah pred novo, še neizjasnjeno vero, ki sc pripravlja v zamolklem bobnenju korakajočih narodov. In ta topot korakov prodira z vseh točk obzorja obenem do njegovih ušes.
Ta hip pa je Pierre občutil, da drži to belo senco za zaprtimi šipami ponos in trajna gotovost zmage pokonci. Če ne bo zadostovala človeška roka, se zgodi čudež. Trdno je prepričan, da bo Rim zopet njegov; če ne njegov ,pa njegovega naslednika. Kaj nima cerkev v svoji nepo-razni življenjski sili večnosti pred seboj? In sploh — zakaj da ne bi bil Rim njegov? Ali ne premore Bog nemogočega? Če hoče Bog, mu vrne nepričakovan preokret zgodovine že jutri mesto — kljub vsem človeškim ugovorom, kljub vsej navidezni dejstveni logiki. Oj, kako bi pozdravil izgubljeno dete, čigar dvoumne pustolovščine so neprenehoma zasledovale njegove solzne očetovske oči! Kako hitro bi pozabil na pregreške, ki jih je osemnajst let opazoval vsako uro, ob vsakem letnem času! Morda sanja tudi o tem. kaj bi storil z novimi okraji, s katerimi so omadeževali Rim: Porušiti jih, ali pa pustiti, da ostanejo za dokaz usurpatorske blaznosti? Rim bi postal zopet vzvišeno, mrtvo mesto, ki prezira vse ničeinurne skrbi za snažnost in gospodarsko blaginjo in se blešči preko sveta kakor čista duša v podedovani slavi preteklih stoletij. In njegove sanje so se predle dalje; zamišljal si je, kakšno obliko bi dobilo vse, nedvomno že od jutršnjega dneva dalje. Vse je bolje od savojske dinastije, celo republika. Zakaj ne federativna republika, ki bi razkosala Italijo po stari, zdaj razveljavljeni politični razdelitvi, njemu vrnila Rim in ga izvolila za naravnega varuha tako preosnovanS države? Potem so pohiteli njegovi pogledi preko Rima, preko Ita-
bi komisarjevi komisarji prepovedali tabore in nagnali žandarje nad delavce.
To je bil razlog, da so strokovne organizacije sklenile intervenirati pri oblasti, in ker je komisar sedaj vsa oblast v deželi, je morala deputacija iti h komisarju. V deputaciji so bili tajniki strokovnih zvez Vilim Bukšeg, Juraj Bukšeg, Turkovič in Bertol. Pri komisarju so z ozirom na njegove naredbe zahtevali pojasnila o stavkovnih taborih. Čuvaj je izjavil, da se ne bo dotikal taborov, dokler ne prekoračijo naravne meje strokovnega gibanja. Zadostovalo bo za take tabore enkratno naznanilo. To pojasnilo je deputacija vzela na znanje. Potem je izjavila, da namerava organizirano delavstvo tudi letos praznovati prvi majnik v Zagrebu in po deželi in da bo tudi takrat priredilo shode. Na to je Čuvaj dejal, da bodo taki shodi dovoljeni, če bodo sklicani s pismenimi vabili in tri dni prej naznanjeni; obhodov pa je dejal, da ne bo dovolil. Deputacija je vzela tudi ta odgovor na znanje in se ni spuščala s komisarjem v nobeno kontroverzo. Zvečer to je bilo v petek — je pa poročala zastopnikom strokovnih organizacij, ki so vzeli njeno poročilo na znanje in ga odobrili.
Kakor smo dejali: V zunanjih časopisih či-tamo povsem drugačne vesti o tej deputaciji. Tendenca onih telegramov je bila zelo prozorna. Čuvaj bi rad delal reklamo zase in to je hotel doseči z onimi zasukanimi vestmi. Saj bi bilo zanj gotovo zelo prijetno, če bi se delavstvo sprijaznilo z njegovim režimom, in nedvomno bi napravil socialistom še kakšne koncesije. če bi mogel to doseči, da bi pred svetom lahko zaklical: Delavci so zadovoljni z menoj. Toda socialna demokracija ne išče nobenih privilegij, temveč zahteva le svoje pravice. katerih ne opusti, kljub absolutizmu in komisarju.. Zavedno delavstvo pa tudi ve. da ima pod banom in pod komisarjem natančno toliko pravic, kolikor si jih zna priboriti in zavarovati s svojo močjo.
Koliko prijaznosti je v razmerju med Čuvajem in socialisti, se pa vidi iz tega. da se jako resno raznaša iz uradnih krogov prihajajoča vest, da namerava Čuvaj razpustiti strokovne organizacije. Tudi to lahko poizkusi. Bili smo pod Klmenom organizirani, dasi nam ni bilo dovoljeno nobeno društvo. Ta način boja torej dobro poznamo in zato se ne bojimo groženj z Markovega trga.
Ruska sodba.
Dva meseca je trajala obravnava pred ruskim senatom proti armenski zvezi »Dašnak-tsiutiun.« To je ena izmed onih grozovitih obravnav, v kateri se na najkrutejši način kaznuje ruska revolucija. Obtoženih je bilo 146 ljudi. Sodba se glasi:	4 obtoženci, med njimi en
zdravnik, so obsojeni k prisilnemu delu od 4 do 6 let. 26 so jih poslali v pregnanstvo, med temi je en duhovnik, 21 obtožencev bo zaprtih v trdnjavi od 3 mesecev do 2 let, 1 bo sedel v ječi 3 leta, 94 so jih oprostili.
Armensko stranko »Dašnaktsiutiun« sovraži ruska vlada brezmejno. Prvič zato. ker je podpirala rusko revolucijo, drugič pa zaradi-tega. ker je močno pospešala parlamentarni razvoj na Turškem in v Perziji. Med revolucijo
so nahujskali carjevi krvniki tartarske množice na Armence in vojaki so vprizorili med Armenc naravnost mesarsko klanje. Vse to nečloveško početje so pa končno ovenčali še z neusmiljeno obsodbo stranke »Dašnaktisiu-tiun.«
V	preiskovalnem zaporu so imeli vsled tega procesa najprej 2000 oseb. od katerih so 800 oseb pridržali več časa, in od teh so zopet izločili 159 ljudi, proti katerim so naperili obtožbo. Od teh 159 oseb je presedel eden pet let v preiskovalnem zaporu, 80 po 4 leta, 30 pa po 2 leti, 48 po 1 leto, skupaj torej 433 let preiskovalnega zapora. Nekatere obtožence so izpustili nekaj mesecev pred obravnavo proti kavciji, ki je znašala 700.000 rubljev. Z dolgim preiskovalnim zaporom so nameravali obtožence napraviti malodušne in povečati njih trpljenje. Vzlic temu, da se je pravda vlekla toliko let. je sedaj dokazano, da sloni vsa obtožba na ponarejenih dokumentih. Nekaj zgledov! Dalgodšijev je bil obdolžen, da je hotel umoriti dva človeka. Obtožnica se sklicuje na izjavo napadenih, ki sta baje izjavila pri zaslišanju, da je Dalgodšijev napadalcu »precej podoben« in sta ga tudi spoznala. Fotografični posnetek protokola je pa razodel, da je bilo v protokolu prvotno napisano »nič podoben« in »nista spoznala,« ter da je tuja roka izpreinenila besedici »nič« in »ne.« V nekem drugem aktu, ki se tiče ravno tega obtoženca, je nekdo naredil iz imena »Dolgori,« ime »Dalgodšijev.« Našli so tudi ponarejen protokol, kjer je bil poleg pravega podpisa preiskovalnega sodnika Lišina, tudi ponarejen podpis prokuratorja Aleksejevčeva. Gospod Lišin je torej v uradni listini ponaredil ime svojega tovariša, samo da je spravil nedolžnega človeka na vešala.
Da bi lahko naprtil obtožencu Arakeljianu občutno kazen, je preiskovalni sodnik porabil dokument, ki govori o nekem Araveljianu. Iz-premenil je le v v k. To je vendar malenkost, kaj ne? Obtoženec bo pa le moral iti na prisilno delo! Davidjauc je bil obsojen na podlagi nekega pisma, ki je imelo datum 14. VIII. 1907. Obtoženca so pa zaprli že 11. VIII. 1907. Kako je mogel torej izvršili dejanje, h kateremu je dobil poziv tri dni po svoji aretaciji? Ali sodnik si zna pomagati! 14 izpremeni v 7, in sedaj je vse v redu. Obtoženec Savrijev je imel napisano v svoji knjižici: Muš — 5000 R. To je pomenilo, bolnišnici v mestu Muš 5000 rubljev. Muš — 5000 R pa so izprenienili takole: »Eri-van Mušegjan — 5000 R. Iz besede »Amassija« so naredili »O. Menjaš,« iz besede »Dav« pa »Davtjauc Markov,« itd. Obtoženec Danieljan je bil obtožen umora. V žepu umorjenega so baje našli pismo, ki se glasi: »Ako bom usmrčen, ni nihče drugi morilec nego Danieljan.« To pismo je bilo podlaga obtožnici. Obtoženec in njegovi prijatelji si na noben način niso znali razjasniti, kako je mogel umorjeni napisati ono pismo. Niso preje mirovali, dokler niso dobili pisem, ki jih je umorjeni pisal svoji ženi. Iz teh pisem so spoznali, da je pisava pisma, na podlagi katerega so dolžili Danieljana umora popolnoma drugačna, kakor v pismih ženi. Pismo iz umorjenega žepa je bilo torej ponarejeno in podtaknjeno.
Sodni dvor sam. ki je bil pa drugače popolnoma pod vplivom vlade, je priznal, da je
lije; sanje so se mu širile bolj in bolj, obsegle so republikansko Francijo, Španijo, ki se lahko zopet porepublikani, celo Avstrijo, ki jo bo danes ali jutri mogoče pridobiti — vse katoliške dežele, iz katerih postanejo tedaj združene države evropske, pa bodo v miru in bratstvu živele pod visokim predsedstvom potifexa maxima. In potem pride najvišji triumf, če izginejo nazadnje vse druge cerkve, če pridejo vsi drugoverni narodi k njemu, k edinemu pastirju, pa zavlada Jezus v njegovi osebi vesoljno demokracijo, cijo.
Naenkrat ie Pierra nekaj zmotilo v sanjah, ki jih je pripisoval Levu XIII.
»O, dragi moj«, je dejal Narcisse, »poglejte vendar barvo kipov tam na kolonadi.«
Dal si je prinesti kave in je koprneč kadil smodko, zopet ves vdan brigam estetičnega dlakocepca.
»Rožnati so, kajneda? In sicer tako rožnati, da prehajajo v slezasto, kakor da teče modra kri angelnov po njihovih kamnitih žilah... Dragi prijatelj, kar jim daje to nadzemeljsko življenje, je rimsko solnce; zakaj ti kipi žive, ob gotovih somračnih urah sem videl, kako so se mi smehljali in iztezali roke proti meni... Oj Rim, čudežni, krasni Rim! Človek bi tukaj živel v največji bedi, reven kakor .lob, v neprestani radosti, da diha njegov čar!«
Zdaj se je Pierre moral čuditi, ker se je spominjal na trezni glas njegovega bistrega in suhega kupčijskega duha. Potem so se njegove misli zopet vrnile na Prati del Castello, in strašna žalost mu je preplavila srce, ko je vstalo pred njegovim duhom še enkrat toliko bede in trpljenja. Zopet je videl sramotno nesnago, v katero se pogreza in pogiba toliko bitij in se domislil grozne socialne krivice, ki obsoja večino na prekleto živalsko življenje brez veselja in brez kruha. Ko so se njegovi pogledi zopet vrnili v oknom Vatikana in se mu je zazdelo, da se dviga za šipami bela roka, se je spomnil na papežev blagoslov, ki ga je podelil Lev XIII. s te višave preko Rima, preko Kampanje in preko gora vsemu krščanstvu. Ali naenkrat se mu je ta,blagoslov zazdel kakor zasmehovanje in ka-
kor da je brezmočen, ker ni mogel v tolikih stoletjih uslišati ne ene bolečine človeštva, ker se mu ni niti posrečilo, da bi bil pribavil nekoliko pravičnosti onim, ki se mučijo pod njegovimi okni.
IX.
Ker je dala Benedeta Pierru povedati, da bi rada govorila z njim, je šel tisti večer, takoj ko se je zmračilo, dol in jo je našel v malem sa-ionu v družbi Celije. Razgovarjali sta se v luči ugašajočega dneva.
»Veš, videla sem Vašo Pierino«, je mlado dekle pravkar vzkliknilo, ko je vstopil. »Da, da, pa še z Darijem. To se pravi, morala je pač prežati nanj; opazil jo je, ko je čakala nanj v nekem drevoredu na Pinciju, pa se ji je nasmehnil. Takoj sem razumela... O, kakšna lepota je to!«
Benedeta se je mirno smehljala ob tej navdušenosti. Ali okrog ust se ji je pojavila nekoliko bolestna, otožna guba. Kajti dasi je bila zelo razumna, je naposled vendar trpela zaradi te strasti, o kateri je čutila ,da je zelo naivna in zelo močna. Razumela je, da si Dario preganja čas, ker se mu ona odreka in ker je mlad, pa ne menih. Ali to nesrečno dekle ga preveč ljubi, in zbala se je, da bi se utegnil spozabiti; taka velika lepota opravičuje vse. Izdala je tajnost svoje ga srca s tem, da je zasukala razgovor na drugo stran.
»Sedite, gospod abbč ... Vidite, prav pri zabavljanju srno. Mojega ubogega Darija obtožujejo, da peha vse rimske lepotice v nesrečo. Pripovedujejo tudi, da je njega treba smatrati za srečnega darovatelja belih rožnih šopkov, ki jih vozi Tonietta že štirinajst dni po korzu na izprehod.«
Čilija se je takoj razvnela.
»Ali draga moja, to je vendar pribito! Začetkoma so dvomili; govorili so o malem Pon-tecorovu in o lajtnantu Moretti. Lahko si misliš, kaj so vse klepetali. Danes ve ves svet, da ni Toniettin ljubček nihče drugi kakor Dario. Sicer pa jo je obiskal tudi v njeni loži v Con« stanzi.«
več kot 70 aktov ponarejenih, katere je potem tudi izločil. Koliko je pa bilo ponaredb, ki se niso priznale? Obravnava, pri kateri je bila javnost izključena, se je namreč tako vodila, da je bilo zagovornikom nemogoče prodreti s svojimi predlogi. Koliko ponaredb se sploh ni moglo dognati pri tem obsežnem procesu. Ponarejanje je bilo lažje, kakor razkrivanje ponaredb. Zagovorniki niso imeli niti toliko časa, niti toliko denarja, kakor carjevi uradniki, ki so uporabljali vsa sredstva, da so zavezali gordijski vozel obtožnice. Obtožnica obsega 400 tiskanih pol. vsaka pola z dvema kolonoma. Akti obsegajo 135 zvezkov s 44.000 polami. Ravno ta velikanski obseg procesa je dajal ponarejal-cem drzen pogum. Še celo uradna poročila politične žandarmerije so potvarjali. Obtoženec Hašak. katerega je označila žandarmerija za »glavnega teoretika« stranke, je nastopil v obtožnici kot »glavni terorist.« Organizacije, ki niso nikdar in nikjer živele, so kar na lepem iznašli. Tako n. pr. je porodila fantazija sodnikov »poizvedovalni biro,« potem neko skrivnostno »grozilno komisijo,« katere načelnik je bil. seveda po obtožnici, armenski pesnik Aha-roniauc. Carjeva vlada je v tem procesu delovala s pomočjo goljufov iz poklica, rojenih zločincev, samo da je spredla tem strahovitejše laži. iaži. Goljufe in zločince je seveda car odlikoval.
Pogumni možje, navdušeni voditelji ljudstva. misleci in pesniki so bili v tem procesu obsojeni, kakor se sodijo največji zločinci. Žrtve carjeve vlade padajo nemaščevane pred vsem civiliziranim svetom!
NOVICE.
* Požar v izseljeniških barakah. Na izseljeniškem kolodvoru Ruhleben pri Berolinu je izbruhnil požar, ki je upepelil več barak. 138 oseb, ki so bile rešene, so morali med tem nastaniti v železniških vozovih.
* Železniška nezgoda pri Mosbachu. Iz Mosbacha na Badenskem poročajo: Tik pred Mosbachom je na prosti progi skočil s tira vlak stranske železnice Mosbach Mudau. Lokomo-iva, voz za prtljago in prvi osebni voz so se prevrnili. Kurjač je mrtev, strojevedja smrtnonevarno poškodovan, 10 do 15 oseb pa je zadobilo lahke poškodbe.
* Nezgoda kornega komandanta. Iz Zagreba poročajo: Komandant 13. zbora, general infanterije Rajmund Gerba je na nekem avtorno-bilnem izletu v Bosno ponesrečil. V bližini Jajca je zadel avtomobil ob brzojavni drog. Gerba je zadobil več poškodb.
* Cenzura v spomladnem salonu „Societe Natlonale". Iz Pariza poročajo, da so razen Rech-bergovega dela odstranili iz salona .Societe Na-tionale“ še dvoje drugih del, in s cer neko skupino španskega kiparja Briano „Rastite in množite se“ in majhno podobo „Mcssalina\ delo Francoza Dutheila. „Messalina“ je gola figura. V umetniškem oziru pa pokazuje njena plastika veliko spretnost.
* Čedne razmere v blaznici. Blaznica v Kvartu pri Genovi je imela v oskrbi dve leti neko damo, ne da bi o tem obvestila njeno družino. Sedaj je bilo vodstvo blaznice obsojeno, da poravna vso škodo, ki je narasla družini iz tega prikrivanja. Poplačati bo moralo materialno škodo; če bodo pa izvedenci konstatirali, da je dama vsled tega tudi duševno trpela, bo treba tudi zato odškodnine. Stroški bodo ogromni, ker je mož te dame porabil polovico premoženja, ko je iskal svojo ženo, ki se ni vrnila s potovanja v Evropi.
* Zloraba vere. Na Dunaju je bil obsojen deželni uradnik Ludvig Weber, pristen krščanski socialist, na teden strogega zapora. Weber je zelo pobožen, rad hodi v cerkev. Ampak s kakšnim namenom! Oženjen je sicer, a to ga ni prav nič motilo, da je precej časa opazoval v cerkvi neko žensko, jo nagovoril na cesti s pretvezo, da se bo poročil z njo, tudi zapeljal in onečastil. V pomenkih in pismih je zatrjeval svo-
Nekaj časa je že, kar se je začelo tudi na Slovenskem knjigotrštvo živahneje razvijati; pomnožila se je izvirna produkcija, pa tudi prevodna literatura se je nekoliko obogatela. Iz raznih založb prihaja vedno več knjig na trg in po tem sc da sklepati, da se je želja po čtivu med Slovenci vendar precej okrepčala. Samo po sebi je to gotovo dobro znamenje. Vendar pa z množino knjig ni vse opravljeno. Med kvantiteto in kvaliteto je velika razlika, o kateri se je pač tudi pri nas že govorilo, vendar pa še ne toliko, da bi se opazil potrebni učinek.
Razume se, da je bogastvo naše literature le relativno. Nikomur ne bo prišlo na misel, da bi jo primerjal z literaturo kateregakoli kulturnega naroda, in če bi kdo'to po nepotrebnem storil, bi ne bil račun nič posebno ugoden za nas, Le v svojem lastnem okvirju lahko primerjamo: Kako je bilo in kako je. Tedaj je rezultat tak. da še ni treba obupavati. Napredek je sicer precej počasen, ali nekaj napredka je le.
Vprašanje pa je, če se ne bi dal ta napredek. ki je za kulturo naroda nedvomno potreben. pospešiti in če se ne bi dala korist literature povečati. Kajti o tem ni treba dandanes več govriti, da je književnost lahko zelo koristna. pa tudi zelo kvarljiva. Do tega spoznanja so že davno prišli drugod, in povsod se razvija boj proti takozvani šundliteraturi. ki je vzcvetela pri večjih narodih še veliko bolj kakor pri nas. Ta boj se študira in organizira, podpirajo ga javne korporacije, učni in književni zavoda, razna društva, in zanj se porabljajo velike svote denarja, in to je zelo potrebno, zakaj škoda, ki jo povzroča ta vrsta literature, je ogromna.
Pri nas ni treba misliti ravno na izrazito šundliteraturo; če se vzamejo le naše splošne književne in kulturne razmere v poštev, se mora spoznati, da je tukaj veliko pomanjkljivega. Ker smo majhni in ker se ne more v slovenski
ji nevesti, da mu je zato tako všeč, ker sta se seznanila v cerkvi in ker oba tako iskreno častita mater božjo. Pregovoril jo je tudi, da je zapustila svojo službo. Seveda je vrli in pobožni mož pred sodiščem vse tajil. Čudno je, da je dobil tako nizko kazen. Najbrž so upoštevali pobožnost krščansko socialnega uradnika kot olajšavo.
* Orožnik je zaklal orožnika. Iz Karlo-baga poročajo, da sta se v soboto sprla orežnik Tedečko in postajevodja orožnik Pijevac. Orožnik Pijtvac je zagrabil puško in šel nad Tedečka, ki je s Pijevačeve puške strgal bodalo in ga zasadil Pijevacu v prsa. Pijevac je bil takoj mrtev,
* Smotke finančnega ravnatelja. V Szeg-zardu zbujajo veliko pozornost okoliščine, vsled katerih je bil prisiljen voditelj finančne direkcije Koloman Fink nastopiti daljši dopust, iz katerega se najbrže ne bo več vrnil na svoje mesto. Finka so namreč zasačili, ko je v trafiki ki je bila last soproge gimnazijskega profesorja Szaboja, vtaknil v žep vedno več smotk, nego jih plačal. To je trajalo več let. V zadnjem času so ga pričeli natančneje opazovati. Dva tovariša gimnazijskega profesorja in še neka tretja priča so se pri teh opazovanjih trdno prepričali, da si Fink resnično prilasti več smotk, kakor jih plača. Finka so zasačili pri dejanju in takoj je bil pripravljen plačati 600 K odškodnine. Na priče tatvine so pritiskali, naj priobčijo izjavo, s katero bi bila vsa zadeva na lep načn poravnana. Tretja priča, čevljarski mojster Iiorvath, pa se je branil podpisati izjavo. Zadeva je prišla v javnost. Finku so namignili. naj ne zahaja več v družbo. Odložiti je moral odborniško mesto v kazini. Dobil je dalje obvestilo, da se mu dovoli drage volje daljši dopust. Govori se, da je Fink zelo bogat in da ima v bližini Košič lepo posestvo.
* Bosenske šege. Iz Sarajeva poročajo: Zveza bosensko-hercegovinskih železničarjev je sklicala za 8. oktober 1911 železničarski shod na postaji Podlugovi. Načelnik zveze iz Sarajeva bi moral poročati na tem shodu. Slučajno je pa poročevalec zamudil jutranji vlak. Shod se je zato pričel šele tri ure pozneje. Vlada je poslala kot svojega zastopnika nekega adjunk-ta. ki je imel en četrt ure vožnje do kraja, kjer je bil shod. Ker pa ni bilo poročevalca ob določeni uri, se je zastopnik vlade takoj zopet odpeljal v svoje okrajno mesto Visoko. Adjunkt pa je zaračunal svoje »delo« prav pošteno. Di-jete so znašale 9 K 48 vin. Okrajni urad je po-slol železniškemu ravnateljstvu v Sarajevu račun svojega uradnika z naročilom, da morajo plačati stroške za zastopnika vlade pri shodu, sklicatelji shoda. In glej! Več mesecev so študirali in študirali akte in uspeh teh študij je bil, da morajo trije železniški uslužbenci plačati stroške za vladnega zastopnika, ker so bili podpisani kot sklicatelji shoda. Nihče jih ni vprašal za njih mnenje, nikomur ni prišlo na misel, da bi te uslužbence zaslišal — ampak pri plači za april so vsakemu odtegnili 3 K 16 vin.! Jasno je kot beli dan. da je tako postopanje nezakonito. Sklicatelji shoda naj plačujejo diete vladnega zastopnika. Gospod pl. Bilinski naj malo pogleda, kako se zlorablja uradna oblast v Bosni!
* Prazgodovinski gozd. Močni vetrovi povzročajo ob morski obali dostikrat prav temeljite izpremembe. To kaže slučaj, ki ga so opazovali na Angleškem. Ob kanalu sv. Jurija v juž-nozahodnem delu okraja Wales je kraj Freshvva-ter, kjer se je pojavila koncem marca velika plima v zvezi z močnim viharjem. Vsled tega so se veliki skladi peska in blata premaknili in pokazali so se ostanki pragozda, o katerem doslej ni nihče ničesar vedel. Brezdvomno je ta gozd iz prazgodovinske dobe, ker so štori, vkorenin-jeni v črnkastem peščencu, čez čevelj visoko pokriti s plastjo šote. Pozneje je ves gozd pokrilo morje, razburkani valovi in silni morski toki so ga pa pokrili s peskom in blatom. Nobeno izročilo ne omenja gozda na tem delu angleške obali, zato sedaj opravičeno trdijo, da je izginil gozd preden se je začela zgodovinska doba človeštva. Sledov človeškega dela niso našli na
besedi tiskati vse, kar bi zaslužilo črnila, bi morala biti izbera posebno pazna. Seveda bi moralo biti nekoliko različno merilo za izvirno pa za prevodno literaturo. Na domačem polju smo še vedno siromaki; pač ne taki. da bi se moralo natisniti kar vse, kar se napiše slo-venskega, take bogatije ni, da bi se moglo odklanjati kratkomalo vse, kar ni naravnost vzorno. V takem prijetnem položaju niso niti veliko večji narodi. Iz tega se ne sme izvajati, da je treba tolerirati vsak diletantizem, če je le slovenski. Kritična izbera je tudi tukaj potrebna. in kjer sploh ni talenta, tam ni treba nič olepšavanja in nič tolažbe. Nikjer ni zapisano, da mora biti vsak človek pisatelj, če le pozna abecedo in nekoliko slovnice. Tudi izven literature je treba sposobnih ljudi.
Najstrožji eklekticizem pa bi moral veljati za prevodno literaturo. V tem oziru je vsak greli neodpusten. zakaj svetovna književnost je tako bagata. mi pa smo tako majhni, da najbrže še v par stoletjih ne bomo imeli vseli resnično dobrih tujih del. niti vseh onih, ki so skoro neizogibna za omiko, v slovenščini. Zaradi tega bi se moral opustiti prevod vsake knjige, ki ni toliko vredna, da je njeno poznavanje uvrstiti med kulturne potrebe. Vsak tak prevod jemlje prostor boljšemu delu in je prav tako škodljiv kakor pačenje hrane. Špekulacija ne opravičuje mlekarja, ki meša mleko z vodo; špekulacija ne opravičuje založnika, ki izdaja slabe knjige, češ da «ljudje radi bero take reči.«
Na moji mizi se je nabral precejšen kupček knjig, prav raznovrstnih. Vse bi rade prišle med ljudi, in vsak založnik bi rad, da se najbolj pohvali njegova izdaja. Nekateri imajo lepo navado. da pošiljajo urednikom kar sami ocene, češ da jim prihranijo delo. Poročanje o knjigah je res delo. ali tako olajšavo bi moralo vsako uredništvo odkloniti, tako da bi se vsi izdajatelji odvadili te šege. ki spominja na pregovor o ciganu, hvalečem svojo malho. Knjige niso samo predmet kupčije; če ima založnik željo, da proda čimveč knjig, je to stremljenje prav hvalevredno, ne le v interesu ljudske izobraz-
tem mestu, vendar so dosedanje preiskave dokazale, da so ti skladi iz mlajše kamenite dobe. Čudno je zato, da je les štorov še tako dobro ohranjen. Mestoma se je sicer že začel izpremin-jati v premog, na drugih krajih je pa le malo potemnel ter je trd in prožen. Večina debel ima trdo plast peščenca, ki jih je najbrže varoval razpada. V eni izmed peščenčevih plasti, v katerih je tudi mnogo železnega kršca, so našli kost, ki je dolga 4 čevlje, debela 20 cm in je še zelo dobro ohranjena. Kost izvira najbrže iz kitove lobanje. Slični utopljeni gozdovi so se našli tudi ob severonemški obali.
Knjige.
Ljubljanski občinski svet.
(Nadaljevanje seje z dne 2. aprila.)
Ljubljana. 10. aprila.
Župan dr. Tavčar otvarjn sejo ob 6. zveče,. in konstatira sklepčnost.
Volitev v obrtni kuratorij.
Za zastopnike mestne občine v kuratorij zavoda za pospeševanje obrti se je izvolil obč. svetnik Franchetti, za njegovega namestnika obč. svetnik Černe; dobila sta po dvajset glasov.
Samostalni predlogi.
Na županov predlog se odkažejo vsi sa-mostalni predlogi brez utemeljevanja kompetentnim odsekom. Saino občinska svetnika Rothi in Jakob Smole sta utemeljevala svojo predlogo.
Občinski svetnik Rothi želi z ozirom na važnost zadeve, da se utemeljujejo njegovi stanovanjski predlogi na javni seji. Zadnji stanovanjski kongres na Dunaju je že podal marsi-kako važno misel z ozirom na higijeno stanovanj. V zadnjem času je mesto Pariz sklenilo 200 miljonsko posojilo za zgradbo malih stanovanj. ki bodo odgovarjale higijeničnim zahtevam. Poročevalec je nato utemeljeval posamične predloge. Predlaga, da skliče mestni magistrat konferenco, ki se bo posvetovala o pre-uredbi stavbnega reda zlasti z ozirom na zgradbo eno- in dvodružinskih ter delavskih hiš; da se ustanovi poseben stanovanjski odbor in stanovanjski referat oziroma stanovanjsko nadzorstvo; da se odstopijo cenena stavbišča za zgradbo hiš z malimi stanovanji; da se o-proste malostanovanjske hiše od obč. ter dež. doklad, kateri zakon naj bi veljal do 1. 1916.
Predlogi so se odkazali posamičnim odsekom.
Glede na prepoved kopanja na Pasjem brodu utemeljuje svoj predlog obč. svetnik Jakob Smole in želi, da se prepove kopanje iz nravnostnih ozirov.
Nujna predloga.
Obč. svetnik Tomaž Novak nujno predlaga, da se uvede za mestne delavce službena pragmatika, bolniško, starostno in nezgodno zavarovanje.
Nujnost se odkloni. Predlog se odkaže finančnemu odseku.
Obč. svetnik Marinko nujno predlaga, da se pomaknejo magistratih nižji uradniki v višji razred od 1. januarja 1911 dalje. Predlog se na poročevalčevo željo odkaže finančnemu odseku.
Vprašanja.
Obč. svetnik Novak želi, da se iztrebi ob Zeleni poti jarek. Zupan odgovarja, da stavi na prihodnji seji primerne nasvete.
Obč. svetnik Jeglič izreka željo glede na pobiranje smeti.
Zupan odgovarja, da je občinski svet že sklenil nabavo modernih smetnišničnih vozov, a doslej ni bilo pokritja. Obč. svetnik .Jeglič se pritožuje zaradi odkladanja blata pred trgom Taborjem. dalje izraža željo glede na uravnavo Vrhovčeve ulice, pritožuje se radi neeste-tičnih in nehigijeničnih razmer vsled stranišča ob južni železnici. vObč. svetnik Franchetti:	Neki	ljubljanski
be; ali opravičena je ta želja le tedaj, če so knjige dobre, da jih je mogoče z mirno vestjo priporočiti. Bolj kakor vsako drugo bi se moralo slovensko knjigotrštvo zavedati, da nima le trgovine, temveč da ima vršiti važno kulturno nalogo.
Primer, kakšne knjige se ne bi smele izdajati. je v Bečičevi povesti »Zaobljuba,« ki jo je izdal Andrej Gabršček v svoji »Slovanski knjižnici«. Ni davno, kar jc izšla ta reč v drugi izdaji, in založba se je s tem pobahala, češ zadeli smo, kar je našemu ljudstvu všeč. Ta »Zaobljuba« je zmašilo. ki ne bi bilo smelo sploh nikoli uzreti luč sveta, najmanj povoda pa je bilo za slovenski prevod, in Gabrščkovi založbi štejem naravnost v greli, da je sploh izdalaa to literarno spako najslabše kvalitete.
Kaj pripoveduje Bačič v svoji »povesti?« Nekje nad Karlopagom se je bogat fant zaljubil v siromašno pastarico, in kakor po navadi nočejo starši nič slišati o taki beraški ljubezni. Zgodi se pa. da priplava mimo francoska ladja. Njen mladi lastnik je podedoval mnogo denarja, precejšen kupček ga je zaslužil s pomorsko trgovino in zdaj jadra domov, da bo na Francoskem mirno užival svojo bogatijo. Tudi oženil se bo. ne bo pa gledal na to, da bi imela nevesta bogato doto. Samo ljubezen bo iskal. Naenkrat, prav ob tem premišljevanju, zatuli burja, morje premetava ladjo, mladi Francoz pa se zaobljubi materi božji, da vzame v njegovo slavo (!) prvo žensko bitje, katero na suhem zagleda.
Na tej čudoviti trapariji je gospod Bečič zgradil svojo »povest.« Valovje trešči ladjo ob skale pod Velel) itom in vrže pobožnega Francoza nezavestnega na suho. Tam ga najdeta omenjena pastarica in njen fant; z drgnenjem ga oživita, mlado dekle mu streže v bolezni, on se spomni na svojo obljubo in se po predpisih zaljubi v punco, pa jo vzame za ženo in jo odpelje na Francosko. Njenega Ivana pa med poroko zapro. da ne bi storil kakšne neumnosti. Ali fant se odpelje za mladim parom. Nekaj bo storil; ali bo Francoza zaklal ali pa ustrelil, potem pa se odpravi še sam na drugi svet. Toda
dnevnik prinaša poročila o odsekovih sejah, ki bi morale biti tajne. Vpraša župana, ali hoče to preprečiti.
Zupan pravi, da lahko tozadevno ukrene odsek, on sam pa ne more ničesar storiti.
Obč. svetnik Marinko se pritožuje, zaradi zanemarjene ceste od Metelkove do Martinove ulice.
Obč. svetnik Novak izraža željo zaradi Koiizejske ulice.
Obč. svetnik Jeglič želi, da dobivajo pol'" cijski stražniki še nadalje doklado.
Obč. svetnik Štefe vpraša, zakaj se načrt električne zveze z Vičem ne more izvesti.
Zupan odgovarja, da tramvajska družba še ni predložila tozadevnega predloga.
Obč. svetnik Štefe želi, da se šetališča bolje tirede. Priporoča posebno tozadevno anketo.
Župan vzame vprašanje na znanje.
Konec seje ob 7. zvečer.
Lfjubgatia m Kranjsko.
— Seja izvrševalnega odbora danes zvečer ob 6. zvečer (točno) v redakciji »Zarje«-Seja bo kratka.
— Kako ravnajo z delavci. Dne 10. marca
t. 1. je zaslišal mestni stražnik iz Mestnega 1°' ga klice na pomoč. Šel je v smeri, odkoder s0 prihajali klici ter našel blizu Doberletove šuPe v jarku rešetarja Franca Arkota iz Vinice. Ar' ko je pripovedoval, da so ga napadli tuji neznani ljudje, ga pobili na tla in mu vzeli 50 kron denarja. Arko je bil v Zidovski ulici skupaj s ključavničarskim pomočnikom Alojzijem Štrukljem, strojnikom Jakobom Kotnikom in čevljarjem Jakobom Zobaričem. Ti trije delavci so ga bili v Zidovski ulici slučajno došli in ker so bili vsi skupaj precej glasni, jih je stražnik zapisal. Policija je takoj hotela vedeti, da so ime' novani trije delavci bili roparji. Aretirali so vse tri in jih odvedli na stražnico, kamor so pripf' Ijali tudi Arkota. Dasi je Arko izjavil, da ti tru® delavci niso bili napadalci jih je gospod Topi1: kar takoj nahrulil, češ kar priznajte. Delavk seveda niso mogli priznati, ker se napada niso bili udeležili. Kljub temu pa so jih bili izročil1 sodišču. Po zaslugi gosp. Toplikarja so jih^°' pisovali za ničvredne postopače in delomrzne osebe, dasi so ti delavci vedno delali. In tak° so sedeli čisto po nedolžnem mesec dni v Pre' iskovalnem zaporu. Šele v torek 9. t. m. zjutraj so jih izpustili, ko je preiskava dognala, da so popolnoma nedolžni. Arko je pri zaslišanju ponovno izpovedal, da ti trije delavci niso bn> napadalci, prav tako so tudi priče nepobitno dokazale, da so bili delavci ob času napada, ki se je izvršil po štirih zjutraj, na drugem kraju. *0 slučajnem sestanku v Zidovski ulici so se nartt' reč delavci izgubili od Arkota in se končno tud' sami razpršili. Prav tako tudi imenovani delavci v kavarni »Merkur« niso bili skupaj z Arko-tom, kakor je bil poročal neki ljubljanski dnevnik, ampak ga je bil kavarnar že preje postavi* na zrak, ker ni imel s čem plačati. Mesec so torej morali delavci presedeti v preiskoval' nem zaporu po nedolžnem. Ne glede na materialno škodo imajo še večjo moralno škodo. Za' kaj dotični ljubljanski dnevnik je vso stvar iia dolgo in široko opisoval ter postavil delavce v luč pravcatih lopovov. Ko je torej preiskava dognala njih popolno nedolžnost, so predvse»l hoteli dobiti nazaj izgubljeno čast. Šli so na Policijo, da bi se jim dalo zadoščenje, ta pa jih >e. poslala v uredništvo »Slovenskega Naroda«. je bil z veliko vnemo in prav obširno priobči* to neresnično šerlokholmijado, češ da bo J‘s popravil neresnično poročilo. Ali glejte, pri »Sl?' venskem Narodu« so jih kratkomalo odslov'11 z utemeljitvijo, da bo to napravilo — sodiŠce: Vprašamo: Ali je to pošteno, da se ne popra''1 neresnično poročilo, ki je kradlo čast in Poštenje ključavničarskemu pomočniku Alojzij1 Štruklju, strojniku Jakobu Kotniku in čevlja^ Jakobu Zobariču? Seveda če bi šlo za gladke£a buržvazijca, tedaj bi »Slovenski Narod« prinf' sel kar kilometerski uredniški popravek, če 1
če bi se to izvršilo, bi bil povesti prekmalu kO' nec. Zato mora vse priti drugače. Z angeli0 dobroto razorožita Francoz in njegova žen3 divjega Hrvata; tega pa pregovori neki gene' ral. da se vpiše v tujsko lego in odide v Alze' rijo. Razume se, da uganja tam hrabrost, ka' kršne še ni videl svet, in vsled tega avanzir3’ da noben Napoleonov maršal ne tako. Naenkra je lajtnant, še bolj naenkrat stotnik, in kortjj” da ima dobrih trideset let, pa je že polkovnih' Pri vsem tem je le malenkost, da opisuje £°' spod Bečič življenje pri tujski legiji kakor biva' nje v raju.
Da pride stvar do kraja, je moral FraHc^ med tem umreti, in zdaj gospod colonel upa. ^ dobi vsaj zdaj njegovo ženico, k pa se je tlej razvila že v precej debelo ženo. Pismeno J ponudi svojo skoraj generalsko roko; pism^V ga oni prosi, naj malo potrpi, obenem pa nanj ' guje, da je tudi sama bolehna. Mrvaškofra^' ski obrst res potrpi, a preden poteče rok čakanja, dobi vest, da je njegova lepa nevesta liI’' la. Zdaj se vrne na Hrvaško. Tam je baje P? -a pana v kapelici, katero si je dala zgraditi svoj grob. Tukaj šele opazi polkovnik Iva,1-|a podobi, kako se je njegova ljubica izpreinern ■ A ko se obrne, stoji ona nenadoma pred nji ’ mlada in krasna kakor takrat. Hvala boS11^. ni to kakšen čudež, ampak le hči njegove rice. katert) je mamica od vsega začetka yz‘Lj jala v ljubezni do njega. Kako da se ne bi z [a še on zaljubil vanjo in kako da se ne bi 'zV,rve, velika in bogata svatba. In tukaj, ko so vsi seli. siti in napiti, se naenkrat odpro vrat^’za-stopi v sobo debela Marica, živa in zdrava, kaj njena smrt je bila le švindel, upriz*?n zato, da dobi njena punčka njenega	v
izza mladih let. In tako se konča ta istorU tridesetem poglavju.	„	^
Ta abotna vsebina pove dovolj. Ali oSt je še opomniti, da je slog v izvirniku narav . grozen in da prevod ni prav nič boljši. I a demo do zaključka, da nam takih knjig ru i ^ ba. Kdor svari pred njimi, stori dobro in k ^ no delo.	®*
gospodom mučno prinašati popravek, iz katerega je razvidna policijska in njihova last blamaža, naj pa bodo v bodoče previdnejši. Delavci pa se iz tega lahko uče, da nimajo od bur-žvazije pričakovati prav nič in da jim pripomore do pravice le njih lastna moč.
—Še nekaj o ljubljanski pošti. Naročnik nam Piše: Gospod urednik! V včerajšnji »Zarji« ste priobčili pritožbo poštnih uslužbencev, češ da so pismonoši preobremenjeni in da se v obče razmere na pošti slabšajo, odkar vlada novi o-skrbnik g. Štrukelj. Zdi se, da gosp. oskrbnik res ne uvidi, kake uboge pare so pismonoše, ki komaj zmagujejo obilno delo. Pa kako zmagujejo to delo! Naj zve cela Ljubljana to-le: Pretečeni četrtek zvečer po 7. sem oddal na glavni pošti Pismo na sorodnico, stanujočo v Ljubljani na Mestnem trgu. Naslovnica je pismo srečno prejela v torek dopoldne, torej čez 5 dni. Zdaj mi Piše, da se povabilu ni mogla odzvati in me obiskati za praznike, ker je pismo pač šele po Praznikih dobila. Gospod urednik, da ne bodete dvomili o resničnosti te trditve, Vam pošiljam kuvert predmetnega pisma, da se na poštnih pečatih prepričate o tem. — Takšne razmere je treba javno bičati, V glavnem mestu dežele ro-tt}a pismo na naslovnika skoro 5 dni. Če že roma Pismo iz Ljubljane v Šiško dva dni in na Jesenice 10 dni, kakor se mi je že v zadnjem času pripetijo, kar Vam tudi lahko dokažem, bi se pač takšni prometni škandali ne smeli dogajati v Ljubljani. — Morda bo gospod oskrbnik po tem sprevidel, da je pismonošev veliko premalo. Če noče, da zaslovi doba njegovega oskrbovanja takih razmerah, bo poskrbel, da pristojne obisti uslužbijo dovolj pismonoš.
—	Predavanje. Poijansko-šolska podruž-
»Vzajemnosti0 priredi na belo nedeljo, dne
t. m. v podružničnih prostorih, Poljanska 'Cčsta št. 19 (Bončarjeva gostilna) prvo mesečno predavanje. O predmetu rModerni delavski boji" bo predav’ai sodrug Peterlin. Predavanje se prične točno ob 10 dopoldne, pa opozarjamo vse člane, da se poslužijo lepe prilike in se udeleže zmi-nuvega predavanja, pa pripeljejo tudi svoje družinske člane in druge tovariše s seboj.
— Mesina ljudska kopelj v Ljubljani je nima Najbrž para po vsem civiliziranem svetu. Edina kopelj v mestu je v takem stanju, da se moraš Presneto previdno obračati, da jo ne zapustiš bolj umazan, kakor si pa šel vanjo. Pršne iz-b]ce so namreč sila tesne. Pa to bi še bilo, da bi ne bile stene umazane. Platnena vhodna zagrinjala v kopelj so že za prst na debelo plesnji-va, pluvalniki so najrazličnejših barv, med katerimi prevladuje umazano črna, le bela se ti redko pokaže. Ko sem včeraj vstopil v kabino, nie ie duh po plesnobi hotel naravnost vznak ^reči. Naj zadostujejo ti migljaji, da se uprava kopališča bolj pobriga za snažnost in zračenje; kajti kopelj naj ne bo obiskovalcem higijenično nevarna. Stranišče že kar nevarno postaja obiskovalcem. Mestni zdravniki naj bi si napravo °gledali in vsaj tedensko nadzirali kopelj!
— Nogometni odsek „Vzajemnosti-. Vse sodruge, ki so se prijavili, oziroma bi se še radi prijavili k nogometnemu odseku (foot bali), opozarjamo, da se vrši v soboto v tej zadevi ob 8. Zvečer sestanek v društvenih prostorih (Šelenbur-govo ulica 6, II. nadstr.)
— Prvi majnik v Ljubljani se bo praznoval po sledečem redu: Dupoldan ob 10. v areni ■Narodnega doma" shod z dnevnim redom: Dejstvo in Prvi majnik. Popoldan izlet v okolico. ^večer cb 8. v areni koncert s sodelovanjem Pevske podružnice ter moščanskega tamburaškega zbora »Vzajemnosti". Vstopnina na koncert 30 v.
— V policijski stražnici streljal. V soboto Popoldne je bil kontorist Avgust Rumoel pri-Veden v osrednjo policijsko stražnico v svrho zaganja zaradi neke tatvine. Imeli so ga zapitega
v	stražnici. Kmalu nato je šla mimo procesija in stražniki so razun enega morali na službo. To Pnliko je Rumpel porabil in pobegnil iz straž-!llce. Kmalu nato je bil na cesti zopet aretiran.
nm je bilo povedano, da bode moral v za-!)°r. je potegnil iz žepa samokres ter z njim *j3trelil, ne da bi zadel samega sebe ali koga rugega. Pri aretirancu so našli tri ostro nabasane
samokrese.
. "7 Podružnica »Vzajemnosti0 v Postojni Poredi društven shod v nedeljo dne 14 t. m. ob
•	Popoldne. — Po shodu se vrši društvena ve-iCn- na kateri sodeluje podružnični o.kester.
.— Odbor poljanskošolske podružnice " 'zajemnostr ima v petek, 12. t m. ob 8. zve-‘•r sejo v podružničnih prostorih (Končarjeva se •’ Pol!anska cesta 19)- Vsi člani odbora Prosijo, da se točno udeleže seje.
,. , Naši liberalci in velikonočno blagoslav-j. ,le_ Jedil. (Dopis iz Ilirske Bistrice.) Na veli-^n°čno soboto si bil v Bistrici lahko priča *ve Pravcate revolucije, to se pravi, ne nasil-revolucije, temveč duševne revolucije bistri-(/'. liberalnih duhov. Naši liberalci se namreč
*vcr
ske rat*' I)0bahajo, da so ne samo na Notranj-jjj -ln’ an>Pakmed krašovci sploh najbolj napred-te ’n svobodomiselni možje. Za boga, kdo ne bi nek , ?raiž‘irjem tega verjel, saj so skoro od stri • volili napredno. No, naprednjaštvu Bi-st .^nov pa ni verjeti: nod ko/o so nnmreč hi-
ko
‘lekda iča
iški ______________________
Zalj*.e~c^alski farski, kakor njih žene. Poka-
strisi-- ”' ixi n‘ verjeti; P°d kožo so namreč bi-i. 'ki možaki od nekdaj in tudi danes ravno ta-
Pohp ° *° lia vel. soboto. Gospod trnovski dekan Po h'1-6 ,namreč še v teku tedna od Bistričanov
«ohnt	in	ob!jllbi'	da	Pride	za	to na vel.
. 'stričanom ob 3. popoldne v cerkev hren velikonočne šunke, potice, piruhe, Že " ltu- 1 ako bi moral tudi letos storiti, ker je ozn-.n-i ^dnom pobral po hišah za sc piruhe in dne t Naslavljanje za soboto ob 3. popol-doio(x Vsellv naprednjaških hiš so priromale ob Cerk/110111 žasu velikonočne košare jestvin v treh	'dirja,	dekana	ni bilo ob
^11 Tl« U £	uvivuuci lil U1IU UL
'e so { * stirih in spIoh Ile- Naprednjaške dekana „■ Kli,ale v čakaniu do 7- zvečer; ker le de-^ukn n -i °’ pa je IZ eerkvenega kora mladi °sram^S opi1 z vodo 1)0 cerkvi in spodil u*ko 3ey s‘ .Cene dekle domov. Liberalnih gospodarski n!Lle Polotila silna jeza: kako bi neki bistri-PovejrP' * *ak l^ovžil piruh in šunko brez deka-Po tih egna- Slišali smo, da so zato nekateri TrIl0v^n! ^esli svoje jestvine k farni cerkvi v k blagoslovu. — Dekan pa je baje zato
potegnil bistriške liberalce, da bi jih s tem spametoval in prisilil, da se obrnejo na farško stran, ker brez »žegna« vendar pravi bistriški liberalec noče in ne bo ostal. — Mi smo pač vse to že prej vedeli. Pravzaprav vemo še več. Kako je namreč sedanji bistriški župan v pondeljek v farovžu dekanu nekam lezel, o tem bomo prihodnjič govorili.
—	Umrla je v Odjeku operetna pevka gospa Vida pl. Zachova, rojena Kočevarjeva. Pokojnica je bila Ljubljančanka in je svojo umetniško ka-rijero začela na našem gledališču.
— S trebuhom za kruhiom. V torek se je z južnega kolodvora odpdjao v Ameriko 62 Slovencev in 40 Hrvatov, nazaj ie prišlo pa 80 Hrvatov in Makedoncev. 20 Hrvatov je šlo v Inomost, 25 pa v Bolcan. 150 Italijanov je šlo na Dolenjsko, 400 na Dunaj in v Gradec, 400 pa v Budimpešto in Zagreb.
— Umrli so v Ljubljani: Marijan Humek, sin deželnega sadjarejskega učitelja, 16 dni. — Magdalena Fischer, zasebnica 79 let. — Elizabeta Mehle, gostija, 65 lt t.
— Brv pri prislini delavnici. Ker se je utrgal na Ljubljanici čoln in trčil v brv pri prisilni delavnici, je do preklica prepovedano hoditi čez brv.
— Smrt v Gradaščici. Ženska, o kateri smo včeraj poročali, da je padla v Gradaščico, je 65-letna vdova Elizabeta Mehletova, doma iz Šent V:da pri Zatičmi. Policijska komisija je dognala, da je žensko zadela srčna kap in da se je mrtva zvalila v vodo. Trupio so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
— Navihani služkinji Pri neki uradniški vdovi, ki se sodai mudi v Opatiji, je služila 21 letna Marijana Bogataj. Ker ji je bilo dolgčas, je vzela k sebi brezposelno Frančiško Hafner, s katero sta uživaii vse sladkosti življenja. Na vdovino imo sta jemali po trgovinah mleko, kruh, kolače, špecerijsko blago in obleko. Da je bilo še prijetnejše sta dovolili, da ju je posečal tudi neki vojak. Tako so čednima dekletoma tekle vesale urice, dokler ju ni prijela policija in izročila sodišču
—	Izgubljeno in najdeno. Ga. Ana Šiškova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in nekimi računi. — Dijak Rudolf Eckert je izgubil srebrno žepno uro z verižico. — G. Anton Ogrin ie izgubil šolsko spričevalo. — Gdč Ivanka Jagrova je izgubila baržunasto ročno torbico, v kateri je imela denarnico z 8 K. — Posestnikov sin Mihael Jevnikar je izgubil zavitek špecerijskega blaga — G. A. A tman je našel neki načrt. — Ga. Helena Poljakova je našla srednjo vsoto denarja, katerega dobi lastnik nazaj pri mijditeljici na Dolenjski cesti štev. 20.
Kinematograf »Ideal«. Samo še danes se predvaja umetniški film »Klic po življenski sreči«. Jutri velikanska privlačnost »Strah puščave«, krasni film z levi. V soboto senzacio-nelna detektivska zgodba Zigomar II, nadaljevanje prvega dela. Drugi teden »S kapitanom Scottom na južni tečaj.«
Kaj lahko ustvari delavska požrtvovalnost.
Kaj lahko ustvari delavska požrtvovalnost, za to imamo lep zgled v strankinem domu v Gradcu, ki so si ga naši sodrugi postavili iz lastne delavske moči. Kakšen velikanski napredek pomeni to za štajerske delavce, to si lahko šele predstavljamo, ako pogledamo kakih dvajset let nazaj v tisto mračno luknjo v Gradcu, v kateri je naš bratski list »Arbeiterwille« leta 1390. zagledal luč sveta. V enem in istem prostoru so se nahajali uredništvo, upravništvo in ekspedicija in pa stanovanje urednika, upravitelja in ekspeditorja sodruga Resla, ki je vse te funkcije združeval v svoji osebi za borne štiri goldinarje na teden ... »Arbeitervville« je izhajal takrat vsakih 14 dni.
Danes je »Arbeiter\ville« eden naj večjih in najrazširjenejših časopisov v Avstriji. In kar je pri delavskem časopisu prav posebne važnosti: ni odvisen od milosti kakega privatnega tiskar-niškega podjetja, kajti list ima danes svojo tiskarno in se tiska v lastnem strankinem domu. Strankin dom je danes ena najlepših in arhitek-tonično najmodernejših stavb v Gradcu, in kar je vsekakor glavna stvar, ne daje okrilja samo strankinemu glasilu, temveč tvori v pravem pomenu besede dom vseh delavskih organizacij.
Strankin dom v Gradcu je trdnjava štajerskega in koroškega delavstva, ki bodo zaman butali ob njo vsi sovražni valovi. 510.000 kron je veljalo poslopje in zemljišče; gotovo je, da ostane na hiši dolg, toda dosedanja požrtvovalnost štajerskih in koroških sodrugov nam je porok, da ne bo predolgo, pa bodo vsi dolgo-
vi	amortizirani. Ta prepotrebna stavba bo pač za zmerom glasna priča delavske požrtvovalnosti.
Nad vse imenitno je v tem strankinem domu urejena tiskarna, v kateri se tiska »Arbei-ter\vi!le«. V tiskarni je zaposlenih povprečno 50 oseb. List se tiska na rotacijskem stroju, ki lahko 12.000 izvodov z 32 stranmi, ali 24.000 izvodov s 24 stranmi ali pa 48.000 izvodov z 8 stranmi, po potrebi tudi 90.000 izvodov s štirimi stranmi natiska v eni uri! Vse je skozinskoz moderno urejeno. S tem je dana »Arbeitervvil-Inu«, možnost najsilnejšega razvoja, ki bo v čast in korist štajerskega in koroškega socialno demokratičnega delavstva.
AH se tega napredka naših nemških sodrugov iz srca veselimo; njih napredek je naš napredek. Toda nehote se nas vkljub temu polasti žalost, če se ob pogledu na to graško trdnjavo zavednega delavstva spomnimo noših nadvse skromnih razmer. Kdaj bodo za nas prišli časi, ko se bomo preselili v svoj dom? Kdaj bomo našim organizacijam lahko dali potrebnega o-krilja! ? Morijo nas danes druge vsakdanje skrbi, ki so jih drugod že davno premagali. Imeti nam je skrb predvsem za to, kar je slovenskemu delavstvu najvažnejše, skrb za naš dnevni tisk, skrb za našo »Zarjo«. Pripomagati, da postane »Zarja«aktivna, pripomagati, da bi prej ali slej imela lastno tiskarno, to bodi danes prva skrb slehernega slovenskega sodruga! Če so naši štajerski in koroški sodrgi na tako sijajen način pokazali, kaj vse zmore zavedno delavstvo tu-
di s svojimi sredstvi samo ako hoče, potem tudi slovenski delavci ne smemo zaostati.
Ne občudujmo drugih, samo. posnemajmo jih! Vsak sodrug bodi naročnik »Zarje«, vsak sodrug naj vzame vsaj eno obveznico, vsak sodrug naj se pa tudi tu in tam spomni našega mi-lionskega sklada! Najprej si zasigurajmo obstanek dnevnika, potem bomo tudi mi lahko mislili na to, da bomo kdaj v svoji hiši svoji gospodarji. Požrtvovalnost štajerskih in koroških sodrugov nam bodi v bodrilen zgled!
Štajersko
— Z dežja pod kap. Moriborski mestni šolski svet hoče prisiliti Fr. Kaiserbergerja, da bi pošiljal svojega otroka proti svoji volji in prepričanju k t. zv. verskem vajam. Oče se je proti odloku mestnega šolskega sveta pritožil na deželni šolski svet, ki bo imel priliko dokazati, da korporacije s svobodomiselno večino niso dekle klerikalcev. Ampak kdor le malo pozna »svobodomiselnost« nemških nacionalcev, maje z rokami in pravi: Kaiserberger je šel z dežja pod kap!
— Zaradi konkurza je bil pred mariborski n sodiščem obsojen bivši trgovec pri Sv. Tomažu pri Ptuju Jožef Kukovec na dva meseca ječe.
— Umrl je v Mariboru nadsprevodnik drž. železnice Karel Koč^n.
Koroško.
— Prazniki na Koroškem. Kakor naznanja škofijski uradni list, ostanejo prazniki v celovški škofiji še nadalje v veljavi. Ljudski odpor in nejevolja, ki se je vzdignila zoper cerkveni atentat na praznike, je izmodrila cerkvene mogočnjake. Tudi škofje znajo upoštevati ljudsko voljo, če jim ljudstvo pokaže zobe!
— Konec stanovanjske tragedije. V celovški bolnici je umrla žena krojaškega mojstra Terezija Finkova iz Beljaka, o kateri smo včeraj poročali, da se je zastrupila, ker je bilo njej in njeni družini odpovedano stanovanje in vsled velikega števila otrok ni mogla dobiti novega stanovanja. Ob grobu matere žaluje dvanajst nepreskrbljenih otrok!
— Aretacija. V Zgor. Dravogradu so aretirali brusača Ulrika Morocuttija iz italijanskega Vidma, ker je na sumu, da je lansko leto nekega delavca zaklal in zavlekel v jarek, kjer so ga našli s prerezanim vratom. Aretiranec je hodil vedno po Kranjskem in Koroškem s svojim brusom.
Goriško
— Gorica. V nedeljo 14. t. m. seja skupnega odbora in kontrole deželne organizacije ob 10. predpoldriem v prostorih »Delavskega doma“.
— Šmarje pri Ajdovščini. Okrajna organizacija ajdovska priredi v nedeljo 21. aprila ob 3. popoldne v prostorih Josipa Cigoja pri Guštinih javen shod s predavanjem sodruga drja. M. Tuma: Kmet, delavec in socializem. Sodrugi ajdovskega okraja se vabijo na obilno ude-, ležbo.
— Trnovo pri Gorici. Javen shod dne 31. marca t .l.je zapustil za seboj živahno gibanje. »Zarja«, ki je poročala o shodu, se je razširila hitro ter je posebno mladina vneta za delo. Po drugi strani besne pristaši krščanske socialne stranke in ker si ne morejo pomagati proti re-stranke in ker si ne morejo pomagati proti res-dom so nabili ob poti proti Trnovem grožnjo sodrugu drju. Tuma, ki je prihajal mimo: »Naj ne hodi na Trnovo, ker imajo Trnovci trde pesti!« Znani dolgi Rijavec pa je po shodu grozil, da jo je za sedaj sodrug dr. Tuma sicer brez škode odnesel, prihodnjič pa pojde drugače. Kakor se vidi pristno katoliška stranka sega po zadnjem sredstvu: grožnjah in šuntanju k pretepu. »Novi Cas«, ta vzoren list goriških kristjanov, je nedavno šuntal Nabrežince, naj vzamejo, ako se drugače ne iznebe socialistov, preklje. Sad krščanskih naukov »Novega Časa« na Trnovem pa je zavest »trdih pesti«. Res neverjetno je, kako daleč se izpozabljajo katoliški agitatorji. Kaj jih ni prav nič sram tako nizko padati!? Kaj ne najdejo duhovni gospodi, ki vodijo »Novi Čas,« nobene lepe besede, da bi ljudstvo poučili in klicali na resnejše delo?! Trnovci imajo nujno potrebo po gospodarski organizaciji, nujno potrebo po političnem poduku. Ako se je delavska stranka resno lotila gospodarskega in političnega dela med kmeti in delavci, ali duhovna gospoda nima drugega sredstva proti temu, da hujska ljudstvo na dejanske napade?! Kolikor je probujenih trnovskih poljedelcev in delavcev, se pač ne bodo dali ostrašiti podivjanim klerikalnim agitatorjem, morda je tako surovo počenjanje najboljši dokaz za vso lažnjivost klerikalne stranke in za potrebo resne delavsko-kmečke stranke na Goriškem.
— Vohanje za vohuni ni le avstrijska specialiteta, ampak je razvit šport vesoljnega militarizma. V Kobaridu imajo navado, da se peljejo na Veliko noč v Italijo do Podbonesca ali pa še dalje. Z neko kobaridsko družino se je peljal tudi neki gospod z Bavarskega, ki je v Kobaridu že tri tedne na oddihu S seboj je vzel fotografski aparat, in ko je sedela družba dobre volje v krčmi, jih je gospod fotograf.ral. To je pa zapazil italijanski finančni stražnik in javil važno do-godovščino v nebrzdani službeni vnemi svojemu predstojniku. Za tujca se je začela dolga in mučna procedura: povabili so ga najprvo v finančno vojašnico, ga tam nekaj časa obdržali in potem odvedli v St. Peter. Zdaj je mož zaprt, ker je osumljen vohunstva. Take bedaste šikane so prav primerne v času, ko vse gori — za povzdigo tujskega prometa.
— Za ljudske šole ni denarja. V zadnji seji dež. šolskega sveta je bilo odpravljeno peto mesto na mešani ljudski šoli v Komnu; odpravo utemeljujejo tudi s slabim stanjem okrajnega šolskega zaloga. Obenem se je odbila prošnja iz Ivanigrada pri Komnu za lastno ljudsko šolo, češ, da ni utemeljena v zakonu. — Ljudstvo hoče šol, ali težkoč in ovir proti šoli je vse polno na vseh koncih in krajih.
— Novo gimnazijsko poslopje v Gorici bodo gradili na nekdanjem Formentimjevem zemljišču nasproti mestnemu vrtu vrtu. Kupna pred-
pogodba med sedanjim lastnikom grofom Coro-ninijem in državnim erarjem je že podpisana. Z zgradbo začno prihodnjo jesen ali najkasneje prihodnje leto. Obstoječo Formentinijevo palačo bopo rabili že od prihodnjega šoskega leta naprej za šolske namene.
— Pri streljanju se je ponesrečil. (Dopis iz Ročinja.) Po naših krajih je silno razširjena nevarna razvada, da vsako cerkveno slavnost praznujejo — z možnarji. Neštevilne nesreče, ki se dogajajo cb takih prilikah, ne izuče ljudi, vsled tega bi morala politična oblast streljanje iz mož-narjev najstrožje prepovedati. — Na veliko soboto so pri nas med procesijo streljali iz mož-narjev. Pri streljanju je težko ponesrečil dvajsetletni fant A. Grbec, ki mu je izlilo desno oko in desno roko poškodovalo. Nesrečnega mladeniča so prepeljali v deželno bolnico.
— Tombola v Solkanu. Za velikonočni ponedeljek je bila napovedana javna tombola in se je nabralo mnogo igralskega občinstva. Ko je bilo ob 6 naznanjeno, da tombola — izostane, se je zbranega ljudstva polotila huda nejevolja in se je z ogorčenimi vzkliki razšlo.
— Ogenj v Sv. Križu. Na velikonočni pou-deljek je gorelo v Sv. Križu pri Tomaju; zgorel je senik pesestnika Ant. Starca. Starec se je pri gašenju močno opekel in so ga prepeljali v tržaško bolnico.
Trst.
— Izdajalsko delo narodnih krumirjev. Poročali smo že o brutalnem mesreglovanju petih socialističnih delavcev v tržaški čistilnici riža, k so izirčali iz mlina na cesto samo zato, ker so se poslužili svoje koalicijske svobode in hoteli organizirati svoje sotovariše v čvrsti strokovni organizaciji, ki bi napravila konec strašnemu trpinčenju in izkoriščanju delavstva v našem zavodu. Danes lahko postrežemo z detajlom, ki mora matadorjem okoli N. D. O. pognati kri v glavo, če so si v svojem hudodelskem početju ohranili le še iskrico sramu. Socialisti so sklicali tri shode za delavstvo v čistilnici riža. Podla narodnjaška duša, ki se je teh shodov udeležila, pa je vse, kar je slišala nesla gorko na uho voditelju mlina g. Fr. Glaviču, ki je eden glavnih stebrov N. D. O. (To ga seveda prav nič ne moti, da na najustudnejši način šikanira ravno slovenske delavce: če oboli delavec ali je vsled nujnega opravka zadržan, da ne pride na delo, takoj ga veliki narodnjak kaznuje z globo ene ali dveh kron.) Podla denuncijacija je bila zanj mastni ocvirek in zaželjena priložnost, da pokaže svojo oblast nad delavci. Takoj je teke! na centralo in izposloval odpust petih delavcev, češ da socialisti puntajo delavstvo in ga hujskajo, da zahteva boljše mezde. Moža, ki je zagrešil tako podlost nad delavci, je zdaj seveda sram lastnega dejanja, ki zbuja v vseh krogih največje ogorčenje in zaničevanje. Ampak vse skrivanje in tajenje mu ne bo nič pomagalo, ker so nam vsi zakulisni dogodki natanko znani. Na svidenje, g. Glavič!
Umetnost in književnoht
Pri koncertu, ki se vrši v soboto, t. j. 13. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. bo izvajala slov. Filharmonija še sledeči orkestralni skladbi A Dvofaka: Slovanski plesi št. 1. Naše občinstvo je imelo že pogosto priliko, slišati instrumentalna dela češkega skladatelja Dvofaka. Eno najpopularnejših njegovih del so gotovo »Slovanski plesi«, katerih prvega igra »Slov. Filharmonija« pri omenjenem koncertu. Ta ples se odlikuje po izrednem veselem in živahnem značaju. Nadaljna orkestralna točka je: Fr. Liszt: Ogrska rapsodija št. 2. Največji in najženijalnejši klavirski virtuoz Liszt, čigar lOOletnico smo praznovali v ravnokar minulem letu, je posebno rad študiral bistvo svoje domače ogrske glasbe, ki je zlasti pri ciganih doma. V to svrho je cele mesece prebival pri njih. da se v to posebno glasbo popolnoma u-živi in sad teh njegovih študij so njegove rapsodije. Stari grški rapsodi so v svojih rapsodijah opevali junaške čine svojih slavnih pradedov. V analogiji s tem je tudi Liszt imenoval svojeskladbe rapsodije, ki predučujejo dušo ciganskega naroda na Ogrskem. Druga rapsodija spada k najlepšim in najpriljubljenejšim. O-grski značaj glasbe vseskozi.
V	vokalnem delu nam je omeniti dva bisera sloveske glasbene literature t. j. Anton La-jevičeva solospeva Serenada in Mi! Serenada se je dosedaj izvajala le s spremljevanjem klavirja. To pot pa se izvaja tako kot jo je Lajovic ustvaril t. j. s spremljevanjem orkestra. Urednik Novih akordov dr. Gojmir Krek piše o Serenadi: »Ta pesem je tako čudovito lepa, da bi jo mogel imenovati vnebohod zemske ljubezni...« Lajovic je sicer kot skladatelj v vsakem oziru na svojem mestu, vendar tako k srcu nam morda še nikoli ni govoril, kakor s to svojo Serenado. Ta kos je uspel tem bolj, ker se ogiblje skladatelj njemu lastni masivnosti instrumentalne podlage in harmonski pre-obtoženosti spremljevanja. To je enkrat skladba. ki ne zapušča niti ene želje, in vsaka beseda je odveč. — Druga Lajovičeva pesem »Hi!« je povsem kontrerna »Serenadi!« 2e v tempu se razlikujeta, prva je počasna druga živahna. Po vsebini pa toliko bolj. Iz Serenade veje neka svetost iz Hi! pa veselje nad mladostjo. Besedilo obeh pesmi je Zupančičevo in ni mi znana pesem v kateri bi se skladba z besedilom tako ujemala kakor ravno pri Hi! Hi je še v manuskriptu. — Vstopnice za koncert se že dobivajo pri zlatarju g. Černetu v Wolfovi ulici. Cene so zato tako nizke, da se omogoči obisk najširši masi.
ZADNJE VESTI.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Šleva grof Pejačevič.
Zagreb. 11. aprila. Kakor smo včeraj poročali. je Pinterovič pozval grofa Pejačeviča, naj skliče klub hrvaških poslancev v budim-peštanskein državnem zboru. Grof Pejačevič nekdanji »narodni ban«, je odgovoril drju. Pin-teroviču, da »ne more« izpolniti njegove želje.
tla pa skliče klubsko konferenco sam. čim bo absolutno gotovo, da bo imela akcija hrvaških delegatov uspeli, (irof Pcjačevič je imel daljšo konferenco s Čuvajem, in tako je razumeti, odkod veter piha. Pinterovič skliče zdaj sporazumno s hrvaško-srbsko koalicijo in z neodvisnim središnjim klubom sam konferenco.
Konec dijaškega štrajka.
Zagreb. 11. aprila. Vse srednje šole. ki so se zadnji mesec zaprle vsled dijaškega štrajka, so se včeraj zopet odprle. Vsem dijakom se je zaradi stavke izrekla graja. Drugih posledic nima ta štrajk. ki je povzročil Čuvaju toliko skrbi in jeze kakor kakšna revolucija.
Časopisje.
Osijek, 11. aprila. Tukajšnje socialno demokratično glasilo je prenehalo izhajati, ker se ne izplača polagati kavcijo za list. ki ne sme pisati nič druzega kakor to. kar dovoljuje policija.
Zemun, 11. aprila. Tukajšnji in rumunski lokalni listi so zaradi preventivne cenzure nehali izhajati.
Varaždin. 11. aprila. List »Naše Pravice« je ustavil izhajanje zaradi cenzurnih šikan.
Izgnan žurnalist.
Zagreb. 11. aprila. Časnikarja Bergsteina, ki je v tukajšnjem »Neues Tagblatt« objavil več protimadjarskih člankov, preden je bila vpeljana preventivna cenzura, je policija izgnala na tri leta iz dežele. ( Tri leta ne bo Čuvaj komisar.)
Hrvaško-slovenski klub.
Dunaj. 11. aprila. Hrvaško-slovenski klub je za prihodnjo sredo sklican na sejo, da zavzame stališče napram dogodkom na Hrvaškem. Do ministra za zunanje zadeve in do skupnega finančnega ministra se vlože v delegacijah interpelacije.
HRVAŠKI DIJAKI V SRBIJI.
Belgrad, 11. aprila. Dne 19. aprila ima priti okrog 200 dijakov z zagrebškega vseučilišča v Belgrad. Tukaj se delajo velike priprave za njih sprejem. Priredc se Hrvatom v čast tudi razne slavnosti. Najbrže pride pri tej priliki tudi do demonstracij proti režimu na Hrvaškem.
CESAR NA DUNAJU.
Dunaj, 11. aprila. Cesar se je sinoči vrnil iz Wallsceja.
AUFFENBERG.
Budimpešta, 11. aprila. Iz krogov vladne stranke prihaja čudna vest, da se bo kriza vojnega ministra rešila kakor komedija. Auffen-berg baje poda svojo demisijo, namesto njega bo prvi oddelni predstojnik zastopal v delegacijah vojno upravo, in ko bo zasedanje delegacij končano, bo Auftenberg zopet imenovan za vojnega ministra.
DELEGACIJE.
Dunaj, 11. aprila. Grof Khuen pride prihodnje dni zaradi sklicanja delegacij na Dunaj. Na kratko dva ali tridnevno zasedanje se ne misli. Delegacije bodo sklicane 22. ali 23. apr., in predloži se jim redni proračun. Ker pa poteče zadnji proračunski provizorij že koncem meseca, se ima skleniti čisto kratek provizorij, med tem pa naj bi se vodila razprava o rednem proračunu.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 11. aprila. Grof Khuen pride danes iz Hedervara nazaj v Budimpešto in bo še danes ministrski svet, ki ima sklepati o nastopu vlade v parlamentu in v delegacijah.
GIBANJE V RUDNIŠKEM OKROŽJU MORAVSKA OSTROVA.
Kritična situacija.
Moravska Ostrova, 11. aprila. Včeraj se je zopet sešel poravnalni urad. Zastopniki rudniških podjetnikov so izjavili, da priznajo višino zahtevanh povprečnih mezd. iziinši nekaj malenkosti. Vpletli pa so dostavek, da odklanjajo temelje, po katerih bi ne smel noben rudar zaslužiti pod 3 krone nad pet odstotkov ne pod štiri krone in nad 3 odstotki ne pod povprečno mezdo. Ta omejitev jemlje izboljšanjem vso vrednost, ter so delavci izročeni potemtakem na milost in nemilost rudniškim kapitalistom, ki jih lahko poljubno slabo izplačujejo. Danes poravnalni urad nadaljuje s posvetovanji. Ako se v bližnjih dneh podjetniška trma ne uklone, ni izključeno, da izbruhne v moravsko - ostrovskem rudniškem okrožju velika
^ |*j y
BOSANSKA UPRAVA.
Zakon o delokrogu deželnega šefa.
Sarajevo, 11 aprila. Zakonski in upravni list je včeraj priobčil s sklepom od 1. aprila t. 1. odobreno odločbo skupnega finančnega ministra o delokrogu deželnega šefa za Bosno in Hercegovino in njega namestnika.
ZARADI ŠPIONAŽE.
Krakov, 11. aprila. Tukajšnje vojno sodišče je obsodi o feldvebla Bogumila Kuszeja, kije bil obtožen, da je vohunil za Rusijo, na tri leta ječe.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Zagreb. 11. aprila. Pri Vrbovški je budim-peštansko - zagrebški brzovlak skočil s tira. Materialne škode je precej, osebne nesreče pa ni nobene.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Posredovanje.
Carigrad, 10. aprila. Na porti sodijo, da pri-čno velevlasti z inciativo za mir proti koncu tedna. Inciativa bo informativnega značaja.
j ^ Razpoloženje med italijanskimi vojaG.
Ala, 10 amil*. „Avant.“ je cbjavil s 3. apri-j ioni Uaurano pismo svojega tripoliškega kores-! pondenta Guarina, ki piše, da je med vojaki letnika 1886 zelo nebojevito razpoloženje. Povelja izvršujejo namenoma zelo počasi ali celo napačno. Častniki trpe razpoloženje vojakov, ker ga dobro umevajo. Vojaki so šest mesecev na bojišču in zahtevajo povratek. Na deblih palm in trdnjavskih zdovjih je napisano: »Letnik 1888 hoče domov “. Veliko je bilo razočaranje, ko sta dobila 2. aprila 23. in 27. polk povelje, da se vkrcata in odpeljeta na neznano morsko (balo. Vojaki so razgrajali, preklinjali in peli divje pesmi. Častniki so bili brez moči. Guarino opominja italijansko vlado, da odpokliče letnik 1888.
Ital Janško izkrcanje.
Rim, 11. aprila. Agenzia Stefani poroča: Več bojnih ladij je izvedlo predvčerajšnjem blizu Cvare navidezni manever, da zbudi v sovražniku misel na izkrcanje. Ko so se ladje bližale obali, so se postavili močni arabski oddelki v bojno vrsto. Ladje so streljale nanje z velikim uspehom. Navidezni manever je omogočil iz Italije došlim transportnim ladjam, da so izkrcale vojake, ki so zasedli važno, že prej določeno točko na libijski obali Na naši strani ni bilo nobene izgube. Operacije za izKrcanje čet in potrebščin se nadaljujejo.
VOLITVE V TURŠKI PARLAMENT.
Zmaga mladoturkov.
Carigrad, 11. aprila. Pri volitvah iz druge carigrajske kurije so zmagali doslej izključno mladoturki. Med mladoturki in pristaši liberalne zveze je prišlo ponekod do pretepov; liberalci se pritožujejo o volilnih sleparstvih in so sklenili, da se ponekod volitev ne udeleže. Čeprav volitve še niso pri kraju, vendar je gotovo, da bodo zmagali mladoturki na vsej črti.
FRANCOSKI PRORAČUN.
Pariz, 11. aprila. Ministrski svet je odobril proračun za leto 1913. Izdatki znašajo 4665 mi-Ijoitov frankov, za 175 tniljonov več kakor letos. Izdatki za socialne naprave se zvišajo za 20 miljonov. Proračun se pokrije, ne da bi bilo treba uvesti kakšen nov davek.
NOVA VLADA NA RUMUNSKEM.
Bukarešt, 11. aprila. Ministrski predsednik Carp, notranji minister Margiloman, vojni minister Filipescu in minister za javna dela Vranca so demisionirali. Nova vlada je sestavljena iz sledečih članov: Predsedstvo in zunanje zadeve Majorescu, nauk in notranje zadeve Arion, finance Rosetti, vojno general Argetojanu, dela Pangratti, jroljedelstvo Lahovari, trgovino Ne-nicescu, justico Cantacuzeno.
GROF FESTETIES V ZAPORU.
Berlin, 11. aprila. Iz Londona javljajo, da j policija včeraj po noči prijela mladega grofa Festeties de Tolna, ko je zapuščal neki nočni lokal. Osumljen je velikih sleparij. Njegovo ime je znano tudi iz Metternichovega procesa. Fe-stetiesov oče je bil svoj čas ogrski poljedelski minister.
NESREČA NA NILU,
Kairo, 11. aprila. V pondeljek ob pol 7. uri zvečer je parnik »Aslan" zadel ob drugo ladjo in se tako poškodoval, da se je v kratkih minutah pogreznil. Na njem je bilo 300 potnikov, večinoma Egipčanov. Prve vesti so javljale, da je utonilo 200 oseb, med njimi 50 Evropejcev raznih narodnosti. Potapljači so preiskali reko in so doslej našli trupla 5 evropskih žen, Nesreča se je povečala, ker je bila tema. Na pomoč je prišel neki remonker in več arabskih bark. Za sedemdeset oseb se ve, da so se rešile. Približnega števila žrtev še ni bilo mogoče dognati.
VOLITEV PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV.
Prodiranje Roosevelta.
Čikago, 11. aprila. Pri predvčerajšnji prvi volitvi predsednika Združenih držav je Roosevelt porazil dosedanjega predsednika Tafta v razmerju 2'/» proti 1. Nad ostalimi kandidati obeh strank je zmagal demokrat Cbampclark.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Vroči boji.
Novi Jork, 11. aprila. Iz Mehike poročajo, da je zavzel general Zabata mesto Jojutlo v državi Morelos. Vladne čete so napravile protina-skok. Bijejo se vroči boji.
Poraz vstašev?
Mehiko, 11. aprila. Notranji minister objavlja vest, da je doletel vstaše pri Jojutli popolen poraz Njih izgube so na stotine mrtvih, na vladni strani je padlo in bilo ranjenih 40 mož in trije častniki.
POVODENJ V AMERIKI.
Memfis. 11. aprila. Pri Goldenlakeju je voda predrla nasip, vsled česar je Missisipi poplavil 2000 kvadratnih milj zemlje. Mnogo mest je pod vodo in vse zveze so pretrgane.
Odgovorni ureetnm Fran B a r 11 Iidaja in lalaga lalolha Zarje Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Dr. Pečnik
(Petschnigg)
Trst, via S. Caterina št. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: od 8 do 9 in od 2. do 3. in špecljalist za kožne in -- vodne (spolne) bolezni: od 11 Vs do 1. --
»NARODNA KAVARNA".
Danes in vsak dan
dunajski damski orkester.
Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Sladni čaj
tovarniška znamka
Sladin
17n]f	dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze,
sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d. — P'j° »SLADIN", to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju V š?sP°dinjstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. LiUl aVjC. Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri PIA0!	ntillP^nlzo t trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno
|0	pt 1III dlllia. sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-
»7£»i-f-¥»lr? koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vlil, Josefuad-j	ZiCtJlIH.	terstrasse 25; III.. Radeckyp!atz 4; V., Schčnbrunner-
—	strasse	109; v Gradcu: Sackstrasse 3.	---------------------------
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikinn“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
EoMumno društvo za Ljubljano
aa "tt: s  in OllOliCO	S3r
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta ŠL 1
lastno pekarijo
v kateri se bo izdelovalo pecivo vseh vrst
Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub-ljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulica, na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem.
B9M:
na
Izdelki solidni.
M
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . •. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
D
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovie, Dunajska cesta.
Puchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Sllbic, Miklošičeva cesta.
Senk, ltesljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
K ušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Šešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska bredita a banka vLjubljan:
Ntritarjeva ulica štev. a, ((a«tua hišu).
Rez. fond nad H K 800.000.
Fcd-TAJLŽr^ic© v Sploetru., CeloTrcuL, Trstui.,	Ocrlcl in. Col _
SKIC" Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje ocl dne vloge po čistih 4 'kV -‘3BK3
n