56, številka.
Letnik YIL
Maribor, doe 16. julija 1915.
* —
C«k> teto leto .
Pri
Cel
K lfr— » 5-„ 2-50 . 1'—
trt teta . . Mesečno. . .
Zunaj Avstrije : -—•
Celo leto, . .	* 15-—
Posamezne številke — 10 vinarjev. —
STRAŽA
Ins er ati aU
se računajo od 6redne
popasi —
„Straža* izhaja v po»
del jek te petek popoldne, Rokopisi se ne — — ~
* Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ■z	**	'
vsak dan od 11.—'12. nre dopola
mm
BOJI OB DNJESTRU
Eusi se nanovofrazvrščajo. — Nemci zavzeli Prasznysz. — Italijani še nadalje napadajo z infanterijo in artilerijo. — Italijanski neuspehi presenetili dvosporazum. — Italijanski general Porro v Parizu. — Nemški uspehi v Argonih. — Nemci se v Južni Afriki udali.
Avstrija ugovarja zoper ameriški izvoz orožja.
Nag zunanji minister baron Burian je izročil poslaniku Združenih držav Severne Amerike noto s sledečo vsebino:
Globokosegajoči učinka, katere povzroča dejstvo, da zalagajo Združene države 'Severne Amerike že delj časa Anglijo in njene zaveznice v največji meri z vojnimi potrebščina m i, dočim je za Avstrijo in Nemčijo popolnoma zaprt ves ameriški trg, so vzbudili že koj s pričetka najresnejšo pozornost c. in kr. vlade.
Ce si dovoljuje podpisani se dotakniti te zadeve, katero je javila dose-daj ie Nemčija vladi Združenih držav, ga vodi pri tem le neodklonljiva dcLžnost, da obvaruje njemu izročene Interese pred nadaljnim težkim oškodovanjem, ki ga ustvarja ta položaj v enaki meri za Nemčijo kakor tudi za Avstro-Ogrsko.
Čeprav je avstrijsko-<ogrska vlajda popolnoma prepričana, da nima stališče, katero zavzema vlada Združenih držav v tej zadevi, nobenega drugega namena., nego ohraniti .strogo nepristranost in se tozadevno prilagoditi do zadnje črkice tozadevnim določilom mednarodnih pogodb, sp vendar vrijva vprašanje, če niso razmere, ki so se v teku vojne razvile neodvisno od volje vlade Združenih držav, takšne, da se ne morejo, kar se tiče njih učinka, spraviti v sklad z intencijami (Rameni) vlade Združenih držav. Ce se pa pritrdi temu vprašanju in ker ni po mnenju, c. in kr, vlade nobenega dvoma, da bi, se mu ne pritrdilo, potem se razvija samo ob sebi iz tega vprašanja še drugo nadaljno vprašanje, če bi ne bilo mogoče ali če bi še celo ne bilo potrebno, da bi se izdale odredbe, ki bi bile take, da bi se v polni' meri ugodilo želji via de Združenih držav, odredbe, ki bi zasigurale na-pram obema vojskujočima se strankama enako strogo nepristransko stališče.
C.	in kr. vlada si ne pomišlja, da brezpogojno pritrdi temu vprašanju. Ameriški vladi, ki je zelo odlično sodelovala na mednarodni konlerenci v Haagu, je gotovo tudi znano, da se bistvo in vsebin a nepristranosti nista dali v določilih niti pribfljižno popolnoma in natančno izčrpati.
Ce se vzamejo v poštev članki VII, XV, ozir. XIII imenovane mednarodne pogodbe, na katere se sedaj očividno opira vlada Združenih držav m kojih vsebina je taka, da nudi, kar se nikakor ne more zanikati, formalno pretvezo, da vlada Združenih držav ne zabranjuje izvoza vojnih potrebščin iz Amerike v države, ki so Avstriji nasprotne, se mora vendar po-vdarjati, da omejujejo pravice, označene v mednarodni pogodbi gllede izvoza vojnih potrebščin iz nepristranskih držav, še tudi načela mednarodnega prava, ki sicer niso določena v dotični mednarodni pogodbi, ki pa so splošno priznana.
Zadnje avstrijske ponudbe Italiji.
Aivstrijska vlada je izdala ,,‘Rudečo kn&go“, v kjateri je na podlagi diplomaitičnih spisov, brzojavk, obvestil in odlokov zunanjega, ministrstva našemu rimskemu poslaniku, in njegovih sporočil na Dunaj, dokazano zahrbtno postopanje italijanske vlade in verolomnost Italijanov. „(Rudeča knjiga“ dokazuje,
kako je Avstro-Ogrska skušala ugoditi italijanskim zahtevam in tako rešiti mir in obvarovati, svojo bivšo zaveznico pred verolomnostjo.
Glede odstopa avstrijskega ozemlja Italiji poroča „Rudeča knjiga“ v glavnem sledeče: Italija s prvimi avstrijskimi ponudbami ni bila zadovoljna. I-talijanske zahteve glede odstopa ozemlja, ki jih je i-talijanski vladni zastopnik dne 11. aprila predložil na Dunaju, so se posebno odlikovale po izredni nezmernosti in so bile za Avstro-ÓgrSko popolnoma nesprejemljive. Tedaj je sestavil avstrijski poslanik pri italijanski vladi, baron Macchio, nov predlog, katerega je dne 1.5. maja brzojavno sporočil na Dunaj. Italijanske zahteve glede odstopa otokov se v tem predlogu več ne omenjajo. Vlada, je pooblastila baron Macchio, da lahko Italijanom pri pogajanjih ponudi otok P e 1 a g o z a. A tega naš zastopnik niti ni storil, ker ni bilo za to nobene potrebe več.
Glavne točke Macchio-voga predloga so bile sledeče: Na (Tirolskem bi naj bodoča meja šla tak)o-le: Dd sedanje t i rolsko-i talij an sJte meje bi se na zahodni strani južnih Tirol pri gorskem vrhu Zullal-spitze odcepila in bi šla ob meji okraja Cles na eni in okrajev Schlanders in Meran na drugi strani, o-zironfa po razvodju med rekama Noce in Adižo do gore Ulmenspifze. Od tam bi se zaobrnila meja proti zahodu, proti kraju Proveis in 'bi ta občina še tudi nadalje ostala v avstrijski posesti. Nato bi tekla meja od iTorente do Pescare (južno-zahodno od Bolcar na) in bi šla po dolini, ki se razteza od tam doli do izliva potoka Pescare v reko Noce. Meja bi nato sledila reki Noce do južne strani potoka Tajo, kjer bi šla proti izhodu in se povspela na goro Corno di Pres in bi nato siedila severni meji OKraja. Mezzo-lombardo ter bi južno od kraja Salurn dosegla reko Adižo. Od tod bi se povspela meja na goro Gliers-berg (južno-izhodno od Bolcana) ter bi sledila razvodju med dolinama potoka Avisio in reke Adiže. Zatem bi tekla obmejna črtlai mimo gore Castion in se obrnila na vrh Hornspitze in dalje izhodno proti gori Comp, Od tam bi se umaknila malo proti jugu in napravila polkrog, tako da bi občina Altrei pripadala še nadalje avstrijskim Tirolam. Od tam bi šla pa meja zopet kvišku do vrhunca gore San Lugiano. Nato bi meja sledila okrajni meji med okrajema Bolcan in Cavalese, oziroma med razvodjem potoka Avisio, in doline reke Adiže. Od tam bi se zasukala čez višino Cima di Rocca in goro Grimm joch do kraja La-ternar. Z gore Carmon bi šla meja navzdol proti potoku Avisio, bi istega prekoračila med krajema Moe-na in Forno ter bi se povspela zopet krišku do razvodja med dolino San Pelegrino na severu in dolino Travignolo na jugu. Na izhodu bi dosegla sedanjo tirolsko-Italijansldo mejo pri gorskem vrhu Cima di Bocce (izhodno od Bolcana).
Ob Koroškem br ostala stara meja.
Ob So č i pa bi odstopila Avstrija Italiji one dele goriš k e dežele na zahodnem bregu, kjer prebiva prebivalstvo italijanske narodno -s t i. Od juga bi šla meja od izliva Soče mimo Gradiške in bi nad Gradiško zapustila tok Soče in bi šla v severozahodni smeri čez kraj Medea (zahodno od Kormina) do Indrije (dosedanja obmejna reka med Goriško in Italijo) in dalje ob Tndriji proti severu do koroške meje.
Trst bi dobil naslov „cesarsko svobodno mesto“ ; v Trstu bi se ustanovilo vseučilišče ter bi se dalo mostu nov Statut s popolno avtonomijo.
To so bile v glavnem točke odstopa avstrijskega ozemlja Italiji. Italija je zahtevala takojšen odstop zahtevanega ozemlja, Avstrija pa V svoji ponudbi ni o času odstopa nič omenila.
Dne 17. maja je- avstrijska vlada še naknadno pooblastila barona Macchio, da lahko še tudi Kor min obljubi Italiji. A do tega ni več prišlo. Ko je namreč baron Macchio dne 18. maja hotel italijanskemu zunanjemu ministru Sonnino izročiti nove avstrijske ponudbe, ta ni bil več pripravljen se z ’Av-
strijo pogajati, ker je že poprej v družbi s Salan-drom prodal kosti italijanskih vojakov — Angliji in Franciji.
Cavour o laških aspiracijah.
V zbirki Cavourjevih pisem je pod Št. 1089 in z datumom od dne 28. decembra 1860 objavljen tudi dopis aa g. Lorenzo Valerio v jjakinu, takratnemu iz-vanrednemu kraljevemu komisarju, pozneje senatoria. Dopis govori začetkoma o stvareh manjšega pomena, Nato se začnejo velepolitična izviajanja o takozvanih „aspiracij'ah.“ Zato se nam zdi času primerno, da prečitamo to pismo. Saj se je Italija, ko nam je napovedala vojsko, sklicevala na narodne aspiracije.
Cavour pravi: „Vaše blagorodje moram prositi, da ne rabite nobenega izraza, iz katerega bi se dalo sklepati, da goji nova italijanska država željo (aspire), priboriti si ne samo Benečansko, ampak tudi Trst' z Istro in Dalmacijo. Prav dobro vem, da so primorska mesta naselbinska središča , prebivalcev, ki so po svojem pokoljenju in po svojih željah (per aspirazioni) italijanski. Toda prebivalstvo na deželi je vseskozi slovansko. Nepremišljeno bi si ustvarili Hrvate, Srbe, Ogre in zraven še vse Nemce za svoje sovražnike, ako bi kazali voljo, da -vzamemo tako velikim srednjevropskjim ozemljem vse izhode v Sredozemsko morje. Vsak stavek, ki bi ga v tem smislu drznili izgovoriti, bi bil strašno orožje v rokah naših sovražnikov. Poskusili bi nemara celo, da bi nahujskali proti nam tudi Anglijo, ki bi ne videla rada, da bi Adrija postala zopet italijansko morje, kakorš-no je bilo začasa benečainske ljudovlade. Ta razmo-trivanja menda zadostujejo, da Vam priporočam previdnost. Za zdaj se moramo omejiti na to, da dobro u-trdimo Jakin. To je lahko prva stopnja do sijajnih napredkov v bodočnosti, ki bo našim vnukom blizu.“
Cavourja se je imenovalo zaradi točnosti v svojih preračunih matematika med diplomati. Pred 55 leti je pisal to pismo. Sedaj se nahajamo v dobi, ki je vnukom Cavourjevih časov zares blizu. V italijanski kraljevi hiši vlada že vnuk.
Italija se ne zanaša na Rumu-
nijo.
List „(Hamburger Fremdenblatt“ poroča, da je opustila Italija vsako upanje, da- bi se udeležila Ru-munija Sedanje vojske.
• »
Rumuni prerokujejo popolni poraz Rusov v Galiciji.
Neprestani zmagoviti boji avstrijskih in nemških čet v Galiciji se v Rumuniji močno upoštevajo. Vladni list „iViitorul“ piše:
„(Zmage avstrijskih in nemških čet v Galiciji so posledica vojaškega podvzetja, ki je b&lo z redko spretnostjo izdelano in izpeljano, Oienziva zavezniških armafi proti Rusom doseza uspeh za uspehom — brez ovire ali nas-protnih uspehov.“
Vladno glaisilo „Jnüependance Roumaine“ pravi:- „Dogodki v 'Galiciji so uspeh strategičnih vojnih pcdvzetij, ki so vsa izpeljana z izvanredno silo in pa brez pogreška. Rusija je z Lvovom v resnici izgubila pelo Galicijo in Rusi bodo morali tako kot so bojno črto ob Dnjestru, izprazniti tudi črto ob Prutu.“ List „Epoca“, ki piše v Rusom prijaznem smis-
lu, pravi, da je gotovo, 'da bodo morali Rusi celo Galicijo izprazniti ter trdi, da se že v naprej vidi, da je ruska odporna, sila sedaj zlomljena.
In v enakem smislu pišejo tudi drugi rumuns-ki listi.
.	.	m	m
Kaj dola Kummnija?
Kakor javkajo nemški listi, je rumunska, ^ vlada preklioala izvozno prepovèd za žito in petrolej, vzdržuje pa prepoved prevoza orožja in municije. To prepoved tolmačijo podučeni krogi tako, da želi Ru-munija Turčijo oslabiti in napade proti Dardanelam podpirati. Cetverozveza je obljubila Rumuniji, 'kakor tudi ostalim državam, d'a bodo Dardanele internaci-jonalizirane, te obljube so pa prazne, kajti v resnici je konoedirala Dardanele in Carigrad Rusiji, otoke, ki leže pred Dardanelami, pa Angliji. To dokazuje, da hoče Rusija balkanske države popolnoma nadvladati.
Spor med Rusijo in Rumunijo
Rusija se boji, da Rumimi vohunijo v Besarabiji, zato je dala zapreti rumunskega uradnika in ve' rumunskih trgovcev. Dne 26. jun ja ja zaprlja tudi mejo proti Rumuniji. Ker menda niti Rumimi] a, niti Rusija noče, da se stvar tira sedaj do skrajnosti, do spopada z orožjem, se bo spor gotovo poravnal.
Poletno bivališče rumunskega kralja.
Iz Bukarešte se poroča, da bo rumunski kralj letošnje poletje stanoval v Konstanci in ne v Sinaiji.
Turčija in Bolgarija.
Neka brzojavka „Kölnische Zeitung*' pravi, da je Turčija v interesu dobrega sosedstva pripravljena, privoliti v gotove teritorijalne koncesije;; edino sporno točko tvori omejitev odrinsikega okraja, ki ga, hoče Turčija ob držati na vsak način za se. Turčija želi priklopiti južni prediraj Kairagač s kolodvorom vred odrinskemu okr aju, kav pa Bolgariji^ zato ni všeč, ker se s tem pretrga direktna železniška zveza z Novo Bolgarijo.
Grška in Srbija,
„Nea Alifhia“ piše iz 'Aten:	Naše zavezništvo
s Srbijo ima za podlago ravnotežje na Balkanu. Srbija pa, je, ne da bi nas vprašala, pričela z zavzetjem Albanije in jutri bo najbrže zahtevala še druge dežele. — Srbske želje po povečanju, ki streme pri vsaki priliki po zavzetju novih pokrajin, so pretresle ravnotežje na Balkanu. Srbsko-grško zavezništvo je zato izgubilo vsako podlago^ Srbske želje tvorijo celo nekako grožnjo za Grško. List meni konečno, (la si je Grška vsled nastopanja Srbije^ zopet pridobila svojo akcijsko svobodo ter nima sedaj nikakega povoda, 'da bi podpirala Srbijo.
Grški kronski svet in grška, nepristanost.
Atenski list „Ita“ je izvedel iz političnih krogov, da je kralj Konstantin za 17. julij sklical grški kronski svet, katerega se namerava udeležiti še tudi bivši ministrski predsednik Venizelos. Poluradno se to poročilo potrjuje in se še zraven omenja, da bode kronski svet znova sklenil, da vsi raj a Grčija tudi v bodoče pri svoji nepristranosti.
Grška zbornica sklicana.
Grška zbornica je sklicanj na zasedanje na 20. julija. Sele pri volitvi predsednika se bo videlo, kako številna je ta ali ona stranka. Venizelos zatrjuje, da je od 316 članov zbornice 180 Članov, ki bodo glasovali za njega.
Novejša poročila pravijo, da je zdravstveno stanje grškega kralja kljub vodnemu zboljšanju tako, da so mnogi vladni politiki mnenja, da bi menda bilo dobro, ateo se zasedenje zbornice še za en mesec preloži. Kralj bi namreč ne mogel s tisto natančnostjo zasledovati potek zasedanja, kakor je za sedanji òm potrebno. Venizielosova stranka pa zahteva, naj se zbornična otvoritev vrši na vsak način 20. julija in da se naj izvoli predsednik, a nato se lahko zasedanje prekine. Venizelosova stranka je celo za to, da o-stane sedanja vlada Še začasno na krmilu. — Torej sedaj še ni gotovo, kedaj se bn zbornica sestala. Vse-kako je razvoj grške politike odvisen od kraljevega zdravja.
«—< M tasi
Sestanek balkanskih kraljev.
Baje se bo v kratkem vršil sestanek bolgarskega, rumunskega in grškega kralja ter baje tudi srb-
skega. Ali je ta vest resnična ali ne, se ne da ugotoviti.
Potopljene bolgarske ladje.
Budimpeštanski list „Az Est“ poroča iz Bukarešte, da je mestni načelnik v Varni obvestil soiijsko vlado, da je rusko brodovje v bolgarskem vodovju potopilo štiri bolgarske ladje, ki so vodile petrolej iz Rumunije za bolgarske trgovce. Ministrski predsednik je poslal ruski vladi odločno noto, v kateri zahteva materijelno odškodnino.
Genadijev na strani četvero-sporazuma.
V Sofiji se je na Silvestrov večer 1914 izvršil v meščanskem kazinu napad z bombo. Ubite so bile 4 osebe. Storilce so pozneje prijeli. Dognalo se je, da so storilce najeli nasprotniki sedanje vlade z namenom, da bi spravili sedanje bolgarske ministre, ki niso prijazni rusofilski politiki,, s sveta. Napadalcev je bilo sedem. Načeloval jim je poročevalec pri bolgarskem najvišjem računskem dvoru Anastasov. Pred sofijskim vojnim sodiščem se je vršila pred kratkim razprava, pri kjaiterise je izkazalo, da je bil bivši minister in vodja rusofilske stranke Genadijev v zvezi z napadalci in da so le-ti imeli namen umoriti kralja Ferdinanda ter druge bolgarske državnike.. Sodišče je Anastasovia in Makedonca Santova obsodilo k smrti na vislice, ostale zarotnike pa na 4 do 20 let ječe. Istočasno je sodišče sklenilo uvesti kazensko preiskavo proti Gonadi jeva, ker je osumljen sokrivde pri papadu, Genadijev, je bil pri procesu zaslišan kot riča. Listi poročajo, da je Genadijev od časa, ko se je mudil v Rimu kot odposlanec bolgarske vlade, stopil popolnoma na stran četverosporaz-uma. Genadijeva so zaprli.
Novejša poročila pravijo, da je Genadijev izvršil te dni samoumor. Uradno pa še ta vest ni potrjena,.
Trubeckoj 'odpoklican.
Ruski poslanik na srbskem dvoru v Nišu, knez Trubeckoj, je bil odstavljen od svoje službe. Kot v-zrok odpusta se od ene strani navaja, dejstvo, da se Trubeckoju ni posrečilo prepričati srbsko vlado, da je nujno potrebno, dia se bolgarsko macedonsko ozemlje , odstopi Bolgariji, kakor želi Rusija in njene zaveznice. Od druge strani se poroča, da bode knez Trubeckoj postal ruski poslanik v Rumuniji.
Rešeni ujetniki se zahvaljujejo papežu.
Iz Konstance v Nemčiji se dne 12. julija uradno poroča:
Semkaj došli nemški invalidni vojni ujetniki, ki jih je Nemčija na posredovanje sv. Očeta Benedikta XV, zamenjala za francoske, hvalijo brez izjeme, kako izredno prijazno so bili v, Svici, kjer so jih za menjali, postreženi.
Oproščeni ujetniki so poslali monsignorju Mar-chetti-ju, papeževemu poslaniku v Bernu, sledečo brzojavko:
„Prvi iz francoskega ujetništva v Nemčijo sc vrnivši nemški invalidni ujetniki si dovoljujejo Njih eminenci poslati in izraziti čustva najglobokejše hvaležnosti za trud, katerega je imiel sv. Oče pri svojem posredovanju za izmeinjavo invalidnih vojnih ujetnikov. Prosimo, da blagovoli, Njih eminenca izraze naše hvaležnosti predložiti Njih 'Svetosti v Rimu.“
Rusija in mir.
Zastopnik uglednega lista „Mossi sehe Zeitung“ v Chiassi je imel z ruskim veleindustrijcem razgovor, ki je izrazil svoje mnenje o bodočih dogodkih v Rusiji tako-le:
Revolucije v Rusiji ni pričakovati, pač pa velikih reform. Rusija bržčas ne bo, tako je splošno mne nje v Rusiji, sklenila posebej miru z Nemčijo, pač pa bo izjavila svojim zaveznikom, da je vsako nadaljno bojevanje brezpomembno. Mi moramo začeti z mirovnimi pogajanji. Rusi so sicer veliki junaki, toda brez orožja. Jasno je, da se bosta po vojski Nemčija in Rusija zbližali, kajti Rusiji je mnogo do tega, da dela skupno z nemško industrijo.
Važna posvetovanja v Callaisu
Iz Londona se poroča: V pondoljek dne 12. julija so odpotovali ’Asquith, Crewe, K i;tebenei- in Bai-tour iz Londona v Calais, kjer so se dne 13. julija začela posvetovanja s francoskimi ministri in vojaš-
kimi dostojanstveniki, izmed katerih so bili navzoča V ivi ani, Deloasse, Mille rand, 'Augagueiir, Thomas, Joffre in maršal French. Tudi namestnik italijanskega generalnega štaba general Poijro se je udeležil posvetovanja. Ko so lord Kitchener,j a časnikarji, vprašali, o čem se je posvetovalo, je odgovoril: „Vprašajte me čez 100 dni Med tem nas pustite neumorno delati!“ Pariški in londonski listi sklepajo iz tega temnega- odgovora, da bo čez 100 dni mir. Bolj verjetno pa je, da bodo takrat poskusili čdtvierožaveznitei novo ofenzivo. Vse državo so pripravljene na zi ms k o vojskovanje.
’O vsebini posvetovanj se fomj avtentično nič ne ve, vendar časnikarji menijo, da se je posvetovanje, kateremu je predsedoval Joffre, vršilo pred vsem vsled tega, ker je došlo por Očito, da bo Nemčija koncem julija postola na zahodno fronto en milijon novih vojakov, da forsira Calais in Verdun, Kitchener je izjavil, da nova angleška ojačenja ne morejo priti na zahodno fronto. Vojni svet je ski.cnU, potisniti večje število čet na Flancliernsko in v Argone.
Bve novi vladni odredbi*
Stročnice in živinska krmila pod zaplembo.
List „Grazer Volksblatt“ poroča: Da se stročnice, kot fižol, grah, leča* bob odtegnejo zasebni špekulaciji, namerava vlada zapleniti vse stročnice in urediti promet s temi poljskimi pridelki na ta način, da bo določila za stročnice najvišje cene, ki ne bodo tako visoke, kakor so dosedanje običajne tržne cene teh poljskih pridelkov. Istotateo namerava vlada zapleniti vsa živinska krmila in take odpadke y tovarnah, ki se jih uporabi kjot živinska krmila. Da bodo mogli vsi lastniki živine dobiti primerno množino živinskih krmil, bo m vsako živinče djoločena množina otrobov, ječmena in ovsa, katero množino se bo smelo pokradli na dan. Tudi glede uporabe koruze za krmljenje živine se vrše posvetovanja. Isto-tako se vrše posvetovanja glede uporabe krompirja. Tudi glede tega vprašanja se bo odredilo, da špeifu-lantje ne bodo prišli na svoj račun. Te najdaljne in dalekosežne vladine odredbe, ki so potrebne, 'da ;se zasigura preskrba ljudstva in živine s potrebnim živežem, bodo razglašene morda že v najkrajšem Času.
Najvišje cene za kože in usnje.
Vlada je izdala naredbo, s katero se na novo določajo najvišje cene za, kože in usnje. Nova naredba tudi uravnava promet s kožami in način izdelovanja usnja.
Sladkor pod zaporo»
Vladia je vzela tudi sladkor pod strožje državno nadzorstvo. Državni zakonik z dne 11. t. m. prinaša naredbo trgovinskega ministrsjtvja, ki ustanavlja novo organizacijo : sladkorno c e ntralo, Člane imenuje trgovinski minister iz krogov tovarnarjev surovega in rafiniranega sladkorja. Centrala bo edina imela prajvieo razpolagati s sladkorjem, skrbeti za primerno razdelitev! surovega sladkorja med sladkorne čistilnice in za zadostno preskrbo vsega civilnega in vojaškega prebivalstva. Centrala stoji pod državnim nadzorstvom, vjladni komisar ima pravico odredbe centrale ustaviti.
Z isto naredbo se je dejal p o d zaporo ves neobdavčen sladkor vseh vrst, kateri leži po tovarnah in prostih skladiščih, v kolikor že ni po-prodan na podlagi sedanje temeljne cene 79 K, nar dalje ves pridelek prihodnje obratne dobe 1915—1916 (september-avgust) in poleg tega so vse predprodaje za sladkor iz obratne dobe 1915—1916 proglašene za neveljavne.
Tudi cena se je u r e d i 1 la. Februarja mesca so se čistilnice zavezale, da bodo poskrbele za z-večano potrebo sladkorja in sicer za temeljno ceno 79 K za čas tekoče obratne dobe. Čeravno velik kos Galicije ni rabil avstrijskega sladkorja, .venda,r je v zadnjih mescih povpraševanje tako poskočilo, 'da je bilo od Nbvega leta sem za 400.000 meterskih stojtov večje od lanskegfa leta — samo mesca junija je poskočilo za celih 120.000 meterskih stotov — in tako je množina sladkorja, M bi v navadnih časih zadoščala do konca mesca septembra, že sedaj popolnoma —
! razprodana.
Kljub večjim razpoložljivim množinam je vendar tuintam nastopilo pomanjkanje sladkorja. Ljudje so res rabili več sladkorja, ker so se v primeri s sladkorjem druga živila znatno podražila, industrije so rabile več; promet je zastajal, ker ni bilo voz in končno se je precej ljudi preskrbelo čez navadno potrebo za daljši čas. Pa vMjub temu krajevnemu pomanjkanju ne more biti govora o pomanjkanju sladkorja, kajti po uradni statistiki od konca junija je sladkorja dovolj do konca tega leta,
Vlada je hotela doseči dvoje; zabraniti neupravičeno draženje, drugič pa zagotoviti, dia se bodo Še tudi v novi obratni dobi izdelale potrebne množine sladkorja in izročile trgovini in občinstvu na razpolago.
Glede cen je opomniti sledeče:	Novi sladkor
prihodnje obratne dobe bi bil vsled večjih proizva-. jalnih stroškov dražji in tako bi vladna odredba, da se letošnji stari sladkor ne sme znatno podražiti, ne pomirila trgovcev in nakupujočega občinstva, ampak bi povzročila še večjo nevarnost pretiranega, kopičenja in prav naglo izpraznitev rafiniralmega sladkorja. Zato se je vladi zdelo potrebno, da ne določi cene samo za nekaj bližnjih mescev, ampak! istočasno tudi za no.vi sladkor, in sicer enotno ceno db konca mesca avgusta 1916.
Pri določitvi cene sladkorja iz obratne dobe 191&-16 je bilo treba računati, da je letos sladkorna pesa dražja, vsled skoro 30odstotne omejitve nasadov pese imajo pridelovalci višje pridelovalne stroške, — sladkorne tovarne pa dražji premog, delo in pomožni materijah Vse to se je upoštevalo. In tako se je v tej naredbi določila cena surovega sladkorja s 33 K, cene ščiščenega sladkorja pa z 88 K 50 v, k|ar je p-boje povprečna cena med starim cenejšim in no|vim •dražjim sladkorjem. Te cene stopijo takoj v veljavo, in veljajo za celo novo izdelovanje.
Vlada pravi, da je s tem dosegla neko pravično mero med koristmi slaidkornih tovarnarjev in na-kupujočim občinstvom. Da pa zahirani neupravičeno draženje pri drobni prodaji, je najložila političnim o-blastem, dai določijo najvišje cene tudi za drobno prodajo in strogo pazijo nanje.
V prihodnih mescih bo trgovec prodajal še obilo sladkorja, katerega je nakupil še po stari nižji reni. Vlada je morala preprečiti, da se ne bi tai za cenejši denar kupljen sladkor prodajal za nove višje cene in tako krivično, kar bi bilo krivično odiranje •občinstva, in zato je določila,, da bo imel sladkor, ki pride za novo višjo ceno v promet, novo uradno rumeno zaporno znamko, Dosedanjla je'bila rudeča. Ta nova znamka in razlika dražjega in cenejšega sladkorja naj ljudstvo vjeruje pred sleparjenjem,
Na Dunaju se je dne 12. julija, vršila ustanovna, seja sladkorne centrale, katera, bo odslej oskrbovala promet in izdelavo sladkorja. Za predsednika je izvoljen član gosposke zbornice Henrik Janotta.
JMijsbc-ltalijansiio bojišče.
Maribor. 16. julija.
Italijani sicer ob soški fronti tudi po velikem porazu dne 5. julija niso dopolnoma mirovali, ampak poskušali z manjšimi infanterijiskimi napadi in artilerijskimi boji mentiti naš mir, toda do večjega ofenzivnega podvzetja se niso povspeli. Po velikem porazu je bilo treba, da se armada na no vo razvrsti. To je pri Italijanih tem bolj potrebjno, ker ima vsak, ki je enkrat duhal smodnik, nepremagljivo odpornost proti zopetni ofenzivi. Sedaj, teko poročajo italijanski listi, je razvrščenje završeno in pričakovati je zopet splošnega napada. Naše vojaštvo ga z mirno dušo pričakuje.
V Gorici po bitki.
Z dne. 7. julija piše „Slovencu“ njegov dopisnik D rab iz Gorice:
Razpoloženje med Goričani je danes (dne 7. julija) nekako slavnostno. Bojni grom se je nekako o-milil, sinoči je bilo še precej prasketanja pušk od Majniee.
Bitka, ki je trajala dva 'dobra dni od Brd do morja, je končala s strahovitim porazom Italijanov. Izgube od kr aško-f n rl an ake g a roba do Brd znašajo, kakor poročajo očividci, nad 50.000 Gore mrličev so pred našimi postojankami Niti v Karpatih niso Rusi gonili v mesnico svojih ljudi tako, kakor delajo Italijani s svopun. Niti trohice u-speha navzlic tako strašnim žrtvam!
Cadorna je svojemu kralju zagotovil, tako pripovedujejo italijanski ujetniki in begunci, že dne 24. junija, da odloži vse časti in redove, ako ne osvoji Gorice v treh dneh. Od takrat je minil stavljeni rok že štirikrat ! Včeraj so pripovedovali italijanski ujetniki, da bodo izpremenili na višjih poveljstvih generale. Mi pa sodimo, da bodo Italijani marsikaj morali izpremeniti. Zdi se, da bodo začeli na vrhu.
Veliko presenečenje.
Trosporazumu prijazni nizozemski wTelegraaP‘ opisuje dogodke na italijanskem bojišču in ugotavlja, da postaja položaj za Italijane z vsakim dnevom resnejši. Nikjer ne morejo pokjazati uspehov. Ni večjega presenečenja, ki bi ga doživel trosporazum glede svojih upov, kakor to.
Uspeh italijanske ofenzive.
Vsled italijanskih neuspehov ob fSoči je Cadorna dal penzijonirati 20 aktivnih generalov in polkovnikov.
Italijani iščejo krivca porazov ob Soči.
Iz Lugana se poroča: Po nesrečni bitki ob Soči je Cadorna poklical generala, kateri je vodil in se
„S T R A Z A,"
■ •■■II—iMMtMe——a—wmn>«cnfl»Ba»iin»m>ii ■	• HM.iiimmii.,«. h*1 »n»»' • M—» 1—iiHTHWiimwMa«»——
udeležil bojev ob Soči, pred se. Cadorna je dal generalu oster ukor in ga je ob enem obvest i, da bo u-pokojen. Obdolžitve zoper generala merijo pred vsem ia to, da je postavil v boj prendalo izvežbame čete in je pritegnil v boj tudi finančne stražnike, od katerih jih je zelo veliko na bojišču padlo.
Italijanska razočaranja.
Posebni vojni ponočevale» lista „Kölnische Volkszeitung“ brzojavlja svojemu listu, da ujeti italijanski častniki in vojaki tožijo o slabi oskrbi v italijanski armadi. Italijani so začeli vojsko a najmlajšimi letniki. Med 15 ujetniki je navadno 5 devetnajstletnih. Cadorna in njegov generalni štab so si vojsko zoper Avstrijo bistveno* popolnoma drugače predstavljali. Ujeti italijanski, stotnik in neki zdravnik sta izpovedala, da vlada na qeli bojni črti veliko razočaranje radi dosedanjih italijanskih vojnih neuspehov. Kot glavni vzrok se navaja pomanjkanje discipline v italijanski armadi. Neki, ujeti italijanski vojak je izpovedal, da je iz maščevalnosti ustrelil predpostavljenega častnika.
Sedaj pridejo Italijani!
Italijansko i časopisje tolaži zbegano ljudstvo, da bo Italija še komaj prihodnji teden popolnoma pripravljena na vojsko. Dosedaj še ob Soči ni bilo niti desetinke vse italijanske armade.
Zastava za Trst.
Po celi Italiji se zbirajo doneski za nakup velikanske italijanske trobojnice, katero bi nosili na čelu čet, katere bi vkorakale v Trst. Kaj pa se naj le zgodi z zastavo, ako se Italijanom ne posreči Trsta zavzeti, pa še sedaj ni povedano.
Letalec nad Trstom.
Dosedaj so prišli italijanski letalci že štirikrat nad Trst ter vrgli v vsem 20 bomb. Edini uspeh je bil požar v linolejski tovarni, ki pa je bil hitro po-gašen.
Podgora pod Kalvarijo,
za kateri hrib se bijejo tako velikanski, boji, je oni kraj, ki je doslej največ trpel vsled vojne. Na tisoče in tisoče granat in šrapnelov je bilo razstreljenih na Kalvarijo in zadele so granate na Podgoro in jo raz-devale. Podgora je porušena, razdejana, požari so u-ničili več poslopij, obilo ljudi je bilo ubitih. Italijani poskušajo priti v Podgoro iz Grojne, lali vsi taki poskusi se izjalovijo, naši hrabri vojaki jih vselej vržejo nazaj in Italijani morajo teči navzgor proti Ste-verjanu.
Podgorski c. g. kurat Ciril Metod Vuga in župan Anton Klančič sta vzdržala v Podgori, dokler je bilo mogoče, potem sta se preselila v Gorico in od tu na Kranjsko. C. g. kurat se nahaja v Ljubljani. — Klančič, bivši mnogoletni goriški deželni poslanec, je županova! v podgorski občini 43 let.
Obmostje pri Gorici.
Te besede čitamo dostikrat v poročilih našega generalnega štaba. Kaj je pravzaprav obmostje pri Gorici? Obmostje pri Gorici so naše utrjene postojanke ki [se nahajajo približno med Plavami in Zagradom. Zagrad in Plava tvorijo skrajna krila pri tem obmostju, Obmostje samo v ožjem smislu pa se Širi približno od Soče pri Sabotinu n,a desnem bregu reke do Rubij. To je mesto, ki bilami Gorico: Kalvarija s svojim križem stoji približno ravno v njegovi sredi. To mesto bi Lahi radi dobili v svoje roke, da bi potem stopili na gorišfea tla. Toda ni jim dano in kakor smo prepričani, ne bo jim dano to nikdar! — Možje, ki so se borili v Galiciji in si tam nabrali velikih skušenj v utrjevanju mest in važnih točk, so vse svoje znanje zbrali in je porabili, da so ustvarili zapadno od naše Gorice postojanke, v katere se Lahi zastonj zadirajo.
Južno-tirolski Italijani.
Kakor poroča „Wiener Aberidpost“ s Tirolskega, so se volilci poslancev dr. Concija, dr. pl, Gen-tilija in dr. de Gasperija, ki so Ikonfihirani y nemških mestih, javno izjavili, da se brezpogojno pridružijo izjavi udanosti naphata Avstriji, ki sta jo nedavno objavila poslanca monsignor Deluigan in baron Mersi ter drugih. Tia izjava da edino odgovarja pravnemu mišljenju prebivalstva v južnih Tlrolah. Prebivalci južnega Tirolskega prosijo cesarja, naj vzame na znanje njih obljubo, da prebivalstvo te pokrajine noče o „osvobojenju“ nič vedeti, temveč hoče o-stati vedno zvestoudano habsbturšiki vladarski hiši,. Ob enem prosijo južni Tirolci božjega blagoslova za naše hrabre vojake in molijo za zmago pravice na-pram nesramnemu italijanskemu izdajstvu.
General Porro v Parizu.
Iz Lugana poročajo: General Porro je odšel v Pariz, da odredi s francoskimi merodajnimi krogi vprašanje italijanske intervencije pri Dardanelah.
Tvotno bi morala Italija posteti svfoje čete tudi na rancosko bojišče in pred Dardanele, Tlej obveznosti -;e je izognila, trdeč, da mora predvseim prebiti goričko fronto ter udariti na Ljubljano, Gradec in Dunaj !), Ko pa so se italijanski navali ob Soči ponesrečili, e začela entente zopet siliti, da naj pošlje Italija če-e pred Dardanele, katerih forsiranje sei zdi francoska in ruskim krogom najvažnejša naloga zavezniških armad. Cadorna se temu še vedno ustavlja in gelerai Porro je šel v Pariz, da pomiri zaveznike in ih pridobi za to, da bo Italija nastopila na ostalih iojiščih šele pozneje.
Kje je italijanska mornarica.
Beroliitski „Lokalanzeiger“ poroča iz Rima: I-telijansko brodovje, sestavljeno iz velikih bojnih ladij e že nad 10 dni zbrano v Egejskem morju, Namenje-, no je bilo, udeležiti, se bojnih podvzetij ob Dardan©-ìah, a v zadnjem trenutku je bilo odpoklicano, NadaL ,e je priplulo več italijanskih torpednih rušilcev v grško pristanišče Krf. Grške oblasti so dovolile italijanskim ladjam vhod v pristanišče le pod pogojem, da tekom 24 ur, kar jim je bilo dovoljeno biti v pristanišču, ne smejo oddati nobene brezžične brzojavke.
Mìémiéo bojj&s.
Maribor, 15'. julija,
Mir na celi črti! Tudi pri Krasniku! Rusi so naznanjali skraja veliko zmago pri Krasniku, sedaj so utihnili. Tudi sami so se prepričali, da so naše postojanke na višinah severno od Krasnika nepremagljive in da so bile one majhne čete, ki so se oddaljile od teh višin in se morale nazadnje umakniti, v ta namen naprej poslane, da izvedo za sovražnikovo moč. To se jim je posrečilo, naše armadno vodstvo je izvedelo, da je rusko vrhovno poveljstvo z-bfralo med Krasnikom in Lublinom zelo vleliko število rezerv in potem je začelo sedaj pripravljati svoje na-daljno postopanje.
Od Buga, Zlote Lipe in Dnjestra ni nobenih posebnih poročil. Ni izključeno, da se smo zdaj ob tej črti zakopali.
Spopadi ob bukov inski meji.
Budimpeštanski list „Az Est“ poroča: Med avstrijskimi četami in ruskimi jioizverlovalnimi četami je prišlo do manjših bojev. Dne 13. julija ob jutranjem svitu so se umaknile ' ruske čete v svoja kritja, kamor so spravile tudi svoje mrtve in ranjence. Nar to je zavladal zopet mir na bojišču.
Rusi v težkem položaju.
Ruski list „Rječ“ poroča, da je pravoslavni sv. sinod sklenil na carjevo povelje, daj se naj v celi Rusiji vrše molitve in prošnje procesije, da se izprosi varstvo in pomoč božja v težkem položaju, v katerem se sedaj nahaja Rusija.
Rusi se razvrščajo.
Edini poskus Rusov, postopati ofenzivno, je bil severno od Krasnika, Toda ko so zadeli Rusi na naše močne postojanke ob severnih višinah, so ustavili ofenzivo na celi črti. Zdi se, da sedaj na novo razvrščajo svoje čete. Tako n. pr. se javlja, da zbirajo v Besarabiji velike množine rezerv, ki pa še sicer niso izviežbane. Tudi francoski in angleški listi prorokujete nov grandiozen vojni načrt, s kojim namerava Nikolaj Nikolajevič kmalu nastopiti,
Nemci pred Osovicami.
Preko Petrograda, se poroča v Rodan j, da se je nemška fronta približala utrdbam pri, Osovicah.
Cesa se Angleži bojijo.
,JTimes“ se bavijo v zelo pesimističnem tonu z ruskimi porazi. 'Jasno je, da se bo morala ruska armala umaikniti za Bug. Vsled tega je izključeno, da bi Rusija mogla zopet kmalu pričeti z ofenzivo. Anglija sklepa iz tega., da se bo sedaj nemška, več milijonov broječa armada preselila na zahod in skušala prebiti francosko-angleško fronto.
Conrad-Hötzendorf, Boro evie, Jožef Ferdinand.
List „Deutsche Zeitujng“ je priobčil o vojski v Galiciji sledečo zanimivo sodbo: „Brez velike množine vojaštva je strategija umetnost brez kruha, S strategijo Konrad-Hötzendorfovo ni bilo mogoče v Karpatih premagati, Rusov, toda to še ni vzrok, da bi sa
reklo, češ, vojni načrt Komt^Hotzendoriov je bil slabši, nego ruski. Načrta za napad dne 1. maga ob reki Dunajce ni izdelal Mackensen, ampak Konrad, načelnik avstrijskega generalnega štaba, ld je nato naznanil ta svoj načrt načelniku nemškega generalnega štaba, generalu Falkenhaynu. Podrobnosti tega načrta je naznanil Konrad ge le v posvetovanju, ki gà je imel z Mache n senom v avstrijskem glavnem stanu koncem mesca aprila. Da se je ta načrt tako sijajno obnesel, je v prvi vrsti Konradova zasluga, potem pa tudi zasluga avstrijskih generalov, Boroeviča in nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Načrt sam je bil Konradovo, delo, kateremu čast, da je napravil načrt za naj Večjo bitko vseh časov. Od nikogar ne pričakuje svet v toliki meri očividnih uspehov, predno izreče o njem ugjodno sodbo, kakor od vojskovodje. To vidimo pri nemškem generalu Klucfcu, Njegov sunek proti Parizu in njegovo umikanje notri do reke Marne je bilo po sodbi vseh Strokovnjakov, taistnih, kakor tudi sovražnih, naravnost mojstersko in v vo-jaško-tehničnem oziru sploh nedosegljivo in vendar se svet ne more sprijazniti z naziiranjem, da bi bil on izvršil najsijajnejši čin v tej sve tovni vojski. Slično, kakor o generalu Klucku, se je dosedaj moglo govoriti tudi o avstrijskih vojskovodjih. Priznalo se je — vsaj strokovnjaki so priznali, — da je bilo gibanje njihovih armad brez vsake napake, toda manjkalo jim je še odločujočih uspehov, da M mogli prepričati svet o njihovih velikih zmožnostih in ko je postal uspeh resnica, bi bil svet kaj rad pripisal ta uspeli generalu Maokensenu, o kojem je vedel, da je bil on tisti, ki je predrl pri Loviču rusko bojno črto, Toda temu ni tako. Slava Mackensen a kot zmagonosnega vojskovodje ostane kljub temu nezmanjšana, če se po pravici prizna, da se mu je posrečilo le vsled sodelovanja omenjenih avstrijskih generalov predreti rusko bojno črto ob Dunajcu in da ga je podpirala v zadnjih bojih ob Sanu avstrijska armada generala Bühm-Ermollija ter tudi avstrijska armada Pilanzer-Baliina, ki ima nalogo, da izžene Ruse iz izhodne Galicije: in ki iz lahko umljivih strategičnih vzrokov, ni mogla skupno z ostalimi armadami poseči v zadnje boje, Trditev, ki so jo izrekli najpoprej Italijani, čelš, Nemčija mora izvojevati zmage za zaveznico 'Avstrijo in katera trditev se je pozneje slišala še iz drugih strani, je napačna, Ruske armade so sovražne sile v enaki meri za Nemčijo kakor za Avstrijo in je samoobsebi umevno pravilo, da se mora uničiti sovražnika tam, kjer se ravno nahaja. Ker je pa bila zbrana glavna ruska moč v Karpatih, je morala tudi Nemčija tjekaj poslati svoje čete. Zmaga, katero so skupno izvojevale av-strijsko-nemške armade na južno-zahodnem bojišču, je bila enostavno zmaga obeh centralnih velesil, Avstrije in Nemčije, ravnotako, kakor je, bila zmaga nemških čet in nemškega brodovja pri Libavi !n avstrijska zmaga pri Radomu zmaga obeh cesarstev. To naj služi v pojasnilo, zakaj govorimo o zmagi Avstrije in Nemčije v Galiciji, pri čemur pa vendar omen j armo nekoliko bolj avstrijske, kakor pa nemške čete.“
Avsti$Ms!so bojišče.
Francoski zrakoplov pri Novem Sadu sestreljen.
Iz Budimpešte se poroča, da je naša infanteri-ja pri Novem Sadu sestrelila francoski zrakoplov, ki je priplul iz Srbije in ki je metal bomba na mesto Novi Sad na južnem Ogrskem. !Oba zrafcoplovca, kakor tudi zrakoplov, ki je le lahko poškodovan, sta prišla v našo oblast. Posledica tega ponesrečenega poleta je, dva si sedaj ne upa pripluti nobeden sovražni zrakoplov čez našo mejo.
Srhi zbirajo vojaštvo ob bolgarski meji.
' Berolinski „Lokalanzeiger“ poročat iz Bukarešte: List ,,’Seara“ je dobil iz Niša poročilo, da Srbija odpoklicuje od avstro-ogrsEe meje večje vojaške čete in jih zbira ob bolgarski meji.
Nemci v ofenzivi.
Ko so jo francoska ofenziva severno od Arrasa ponesrečila, začeli so Nemci z ofenzivo ter silili na dveh točkah, pri Arrasu fn v okrožju trdnjave Verdun naprej. /	'
Pri Arrasii šo'Nemci uničili Francozom najbolj-
„8 T 8 A 'Z A.“
^———__________________________________ujLLMi-iMi i—I—in ii   im im urn 
še rezerve. Pravi se, da so Francozi radi hudega ohr strel j ovan j a izpraznili Arras.
Toda bolj vidna je ofenziva v Argonih, kjer vodi armado nemški prestolonaslednik. Dne 13. julija so ztopet na 'dveh mestih pred Rieimsom ini Verdunom predrli francosko fronto, seveda vsled strelskih jarkov na eni točki le v izmeri 1 km, na drugi v izmeri 3 km in ujeli blizu 3000 Francozov.
Francozi izpraznili Arras.
Iz Calaisa se poroča, da so morali zapustiti vsi prebivalci, tudi škof, mesto Arras. V predknjDstgu je SO mš popolnoma porušenih in tudi v mestu samem so opustošenja, katera so povzročile granate, velikanska, Tudi lepi rotovž je zelo poškodovan. Požari so povzročili v mestu največ Škode, Pričakuje se, da bodo napravili Nemci splošen napad na trdnjavo. Posadka trdnjave je baje zadostna.
Kanada pošlje 150.000 mož na pomoč Angliji.
Londonski /list' „Times“ poroča, da je vlada v Kanadi sklenila odposlati na francosko bojišče 150000 mož na pomoč Angliji.
Nov splošen napad na Dardanele.
Iz Aten se poroča, da se pripravljajo zavezniki z mrzlično silo njai nov in splošen na/pad na Dardanele, Iz Malte so poslali več angleških vojnih ladij, ki so jih tamkaj popravljali, proti Dardanelam, i,z Anglije in Francije so p,a poslali nova ojačenja za napad na Dardanele. Istotako prevažajo iz Anglije in Francije mnogo velikanskih topov proti Dardanelam. Nov in splošen napad na Dardanele se bo izvršil še pred koncem mescla julija.
Hudi boji na polotoku Galipoli.
Iz Aten se poroča, da se bijejo na polotoku Galipoli zelo hudi boji. Dne 13. julija so dosegle čete Četverosporazuma majhen uspeh na desnem krilu, pri čemur so pa imele velike izgube. Vsak dan spravijo ladje iz polotoku Galipoli okrog 800 ranjencev v E-gipt. Db morski obali pri BedeugaČii izvlečejo vsak dan veliko število mrtvih angleških vojakov.
Nemci v južni Afriki se udalL
Nemška armada v. Južni Afriki, ki je brojila k zadnjemu 204 častnikov, 3293 mož, 37 topov in pa 22 strojnih pušk, se je udala. v Zmanjkalo ji je denarja in živil.	.	;
Raznoterosti.
Nadvojvodinja Marija, vdova po nadvojvodi Rajnerju, je nevarno zbolela. Pojavljajo s,e znaki starostne slabosti, LO. Henrik Abel S. J. jo je položil v. zadnje sv. olje.
Briksenski knezoškof na bojni črti. Iz mesta Briksen na Tirolskem se poroča: Po mestu se govori, da se bode knezoškof dr. Egger kmalu podal na it ali j an s ko-tir ol sko bojno fronto k vojakom. Škofa bo na tem potojvanju spremljalo več duhovnikov, med njimi tudi brat Wilbraan, znani pesnik profesor dr, Anton Müller in drugi.
C. g. Jakob Ukmar, prof, veronauka na državni gimnaziji v Trstu, je bil svoj čas denunciran. Ko pa je vojaška sodnija njegovo zadevo preiskala, se je izkazala njegova popdlna nekrivda. Seveda je bilo vojaško sodno postopanje njemu nasproti takoj ustavljeno. Nas prisrčno veseli, da je nedolžnost veleč, gosp. profesorja pred oelim svetom tako prekrasno izkazana.
Preiskava zoper župnika Klimeša ustavljena.
Svoj čas smo poročali, da je bil župnik Klimeš v Kol-pingu na Gornjem Avstrijskem na Vjeliki petek po žandarmeriji odveden v zapor. Kmalu nato se je Izkazalo, da je bil župnik nedolžen. Vojaško sodišče ga je izpustilo na prosto. Ne dolgo za tem je bil Klimeš od neke osebe znova iz golega sovraštva ovaden. Vojaško sodišče v Linču pa se 'jo EoneČno prepričalo, da jo župnik Klimeš popolnoma nedolžen in je preiskavo, naperjeno zoper njega, popolnoma ustavilo,
f Mihael Sliva. Mnogočast. g. Mihaeli Sliva, avguštinoe iz Krakova, se je ločil zavoljo neozldrav-Ijive bolezni — raka v grlu — dve leti pri čč. usmiljenih bratih v Kainbachu pri Gradcu. Neizprosna smrt je vzornemu duhovniku v 49. letu svoje starosti pretrgala nit življenja. Zadnjo pomoč je šo pričakoval v bolnici čč, usmiljenih bratov v Gradcu pred par dnevi. Toda prepozno ! Božja' previdnost je vdauopotr-pežljivega poklicala v boljšo bodočnost; Dne 4. julija je izdihnil svojo blago dušo. Dne 6. julija Iz Gradca v. Kainbaeh prepeljan, je bil ob mnogi navzočnosti čč, gg. duhovnikov ter čč, gg. usmiljenih bratov položen ■vi gfob na kajnbaškem pokopališču. Ginljwo' nagrob-nico so mu zapeli čč. gg. duhovniki. Blagemu Poljaku svetila večna luč in mir v tuji zemlji!
16.	julija 1915.
iiiWOTMiB umili «hihihi wini—-n «—»in um iiiiiTiniir—n—:———   1   
Italijani zasledujejo katoliško duhovščino.
Milanski list „Avanti“ poroča, da so italijanski voj ar ki vklenili v verigo več katoliških duhovnikov na avstrijskem ozemlju, ki so ga zasedli. Vklenjene duhovnike so vrgli v ječe v Veroni, Vičenci in v Vidmu * Polentarji so tres lepi kulturonosci !
Med italijanskimi ujetniki v Ljubljani se nahajajo tudi 3 italijanski duhovniki vojaki. Prosili so, da bi se jim dopustilo brati sv mašo.
* Mlad doktor. Na dunajskem vseučilišču promovira doktorjem prava danes nečak stolnega dekana mil. g. J, Majcena, član „Danice“ g. Stanko Majcen, c. kr. namestniški praktikant v Grajdcu in zdaj v vojaški službi kot rezervni poročnik.
Iz poštne službe. Poštna ekspedijentinja Antonija Lebič je imenovana za poštarico pri Sv. (Trojici v Slov. gor.
Dijaki pismonošu Ker je vpoklicanih veliko število poštnih uslužbencev v vojake, je nastalo zlasti v velikih mestih pomanjkanje pismonošev zelo veliko* Te dni so imenovali v Budimpešti za sedaj 50 dijakov za pismonoše in sicer za tako dolgo, dokler trajajo počitnice.
Pisma v Bosno. Vsa privatna pisma v Bosno se morfejo oddati odprta, sicer jih pošta ne pošlje
naprej.	,
Imenovanja v armadi. Za stotnika sta imeno-t vana nadporočnika 87. pešpolka Ivan Sivic in Rud. Orel, za nadporočnike pa Frano Papež, Marij Petkovič, Adolf Koprivnik, Josip Cunat, Ivan DeržiČ, Jos. Toplak in Adolf Pučnik, vsi od 87. pešpolka.
i General UexkiiH-Gyllenband. V Berohtesga-denu na Bavarskem je dne 14, julija umrl bivši dunajski, korni poveljnik 'general Aleksander grof Üexküll-Gyllenband, sfar T9| let. Bil je le kratko časa bolan. Umrli grof je bfil rojen v Wiirtemtìergu. U~ deležil se je v svoji mladosti bitke pri (Solferìnu jin Kraljevem Gradcu. Nekaj časa je bil vojaški zastopnik pri našem poslaništvu v Petrogradu, pozneje pa cesarjev krilni pribočnik. Bil je cesarju precej podoben.
Češko visoko plemstvo in vojska. V sedanji
vojski so že padli naslednji člani češkiega visokega plemstva: dva princa Schwarzenberg, dva grofa Lobkovic, grof Schliqx, grof Czernin, dva grofja Do-branski, grof Vratislav-Mitrovic, dva grofa Lazans-ky in grof Hildebrand Doubek.
Slavni španski pisatelj o, Lnis Goloma S. J. je umrl. Nekateri njegovi spisi so prevedeni tudi na slojvenski jezik. 'Coloma velja kot najboljši španski romanopisec. Predno je vbtopil v jezuvitski red, je bil odvetnik.
Morilce slavijo. Italijanski list „Popolo d’ltar lia“ priporoča kar javno, naj se sarajevski morilci PrinČip, Calbrinovič in drugi, ki so se tega žalostnega umora udeležili, proslavijo. Daleč so jo že zabredli Italijani! Kdor odobrava umor, fej mu!
Italijani se iščejo! C. kr. komisjar z& magistr. poste mesta Trst je izdal oklic, v katerem pravi med drugim: Občinski funkcijoharji, gospodje: dr. Jurij Pitacco (državni poslanec), dr, Alojzij Pittoni, dr. S. LQu'arantotto, inž. Avgust Luzzatti, inž. Eddardl Gru-lich, inž. Ivan Menesini, inž, Anton Porco, inž, Gaston Tevini, Emil Cnstrin, Leon Grogger,. Josip Silini, Oskar Ambrosini, Mihael Tranner, Avgust Boli afacio, Diomed Benco, Peter Caucich, Roman Sambo, Marij Tonin, Fiore Cleva in Larel Painieh se pozivajo, da se vrnejo na syoja službena mesta. Obenem se imenoma obvešča, da se je uvedlo proti tem disciplinarno postopanje in se poživljajo, da se predstavijo dne 9. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne, v uradu občinskega predstojnika, s pripombo, da bodo, če se ne pokore temu pozivu brez navedbe upnaviče-valnega vzroka, odpuščeni iz službe* — Enako kakor tržaške mestne uradnike kliče cesarski komisar v Trstu tudi občinske profesorje in učitelje, ki so se „izgubili.“ To so profesorji: Julij Baschiera, dr. A. Grandi, Alojzij Granello, (Marij Migliorini, Marij Pi-cotti, Artenij Ramponi, Henrik Rossmann, Marij Sa-blich, Gino Sarajvul; srednješolski učitelji:	Angelo
Seock, pok. Andreja, Marija Amaelerio, Adela Lon-schar, Valerija Neppi; učitelji: Anton Bergamas, B. Brunetti, Josip Galligaris, Humbert Gaspardis, Mar. Pašaualis, Ivan Pinamonti, Albin Schmidt, Josip So-madossi, Periklej Vordoni, Ernest Zweck in učiteljice: Amalija Boschian, Regina Coen, Ines Incontrerà, Lidija Luzzatto, Nina Luzzafto, Klotilda Marina in Olga Petronio. — Gotovo se ti izgubljeni pne bodo vrnili, ker so pobegnili v Italijo.
Tržaški Hst „Piccolo“ je pričel izhajati sedaj v Rimu.
Vžigalice društva Lega nazionale. Prodajanje vžigalic razpuščenega društva Lega nazionale je — prepovedano.
Trojezični ulični napisi v Poli. Mesto Pola js imela dosedaj samo italijainsfce 'ulične napise. Vlada pa je sedaj odredila, da se bodo prihodnje dni nabili po ulicah trojezični napisi: nemški, hrvaški in italijanski.
Za goriške begunce. Vsled velike nevolje, ki je zavladala nad goriškim deželnim odborom, ki je med vsemi oblastmi edini zbežal, se je že dne 9, t. m. deželni glavar dr. Faidutti Vrnil v Gorico. V „Slovencu“ /opravičuje svoje ravnanje, čoŠ, da jo moral na Dunaju osnovati „Osrednji odbor za begunce iz južnih dežel.“ Iz nadaljnih njegovih izvajanj je posneti, da je dosedaj pribežalo iz juga y Lipnico nad 100000 beguncev, izmed katerih pa je samo 10.000 ljudi za-
poštenih pri poljskem delu. Na Ogrskem jo dosiej nail 40,000 beguncev' (ob Blatnem jezeru, y Szegodi-nu itd.).
Goriške novice.. Ivan Nepomuk .Vidmar, dekan-župnik iz Bovca, se je nastanil v -St: Vidu pri Dom: Žalah, pošta Lukovica, kjer upa stalno bivati 'do öä-sa omogočene vrnitve v Bovec. — Krasno cerkev v St, 'Andražu so italijanske granate, kakor poroča go-riški „Novi C as“, precej poškodovale. Pri kapucinski cerkvi y Gorici je ena italijanska granata razrušila dva okna v molilnici. — 600 slovenskih beguncev iz Podgore je v Ruprechtshotonu, okraj Melk na Nižje-Avstrijskem.
Učiteljstvo tolminskega šolskega okraja se vabi — vsvrho nakazanja mesečnih dohodkov za avgust — natančno naznaniti svoje bivališče (kraj, občina, zadnja pošta in dežela) in sicer pa naslov:1 A, Lasič, c. kr. okrajni šolski nadzornik, Goče, pošta Vipava, Kranjsko.
Vina je zmanjkalo. „Novi Ca®“ piše : Nekaj silno izvanrednega opažamo v Gorici in njeni okolici sploh: Vina je zmanjkalo. Trgovci z vinom, bodisi zasebniki, bodisi zadruge, so vse vino že razprodali. Prodajali so ga pa kar po naravnost neverjetno visokih cenah. Slo je po 100 K, tudi po 120 K hektoliter. Se nikdar ni bilo kaj podobnega na Goriškem, Ce išr češ vina po gostilnah, tedaj ga dobiš za silno drag denar. Liter stane v navadnih gostilnah v okolici K 1.80 do K 2.—, v mestu pa ga sploh pod dvema kronama ni mogoče dobiti. [Vino je pri nas postalo dra*. :gccenost, ki si jo morejo le najbogatejši privoščiti.
Varstvo umetniških spomenikov. V Istri so na potagi medin arjodinih dogovorov umetniške spomenike označili s črno-belimi ploščami, da jih tako zrakoplovci lahko opazijo in ne poškodujejo.
V 16 urah 10.000 granat. Vič. g, prolesor. dr. Medved je dobil z\ italijanskega bojišča od praporščar ka K r a n j o V o 1 a v Š e k a naslednjo por očito, ki znači srditost bojev na italijanskem bojišču: Za nami, med nami in pred nami na vseh straneh in gričih gromi jo topovi, a za odgovor dobivamo granate in šrapnele, ki se razpokajo včasih prav blizu nas, včasih tudi med nami, a brez velikega uspeha.
Mi smo še rezerva, a pričakujemo vsako uro povelja „Naprej!“ Imamo hudo vročino. Za kupiti ni nič, a smo prav dobre volj e. Bri srčen pozdrav !
Avstrijci sestrelili Italijanom dva zrakoplova. Anton iO sterno,, enoletni prostovoljec, doma iz Veržeja, piše z južnega bojišča:! „Italijani zadevajo prav slabo. V noči od 27. do 28. junija so spustili na nas 58 šrapnelov, Mi smo ležali na prostem, a pomislite, zadeli so od naših samo enega. Za smejati! Tudi včeraj so padali na gosto, a brez vsake škode. Zato pa zadevajo naši dvakrat tako dobro. Tudi 2 zrakoplova smo Italijanom zbili tu dol. Zdaj imajo pa strali, “
Kako daleč se sliši gromenje topov. Dne 10,
julija so slišali med 7. in 10. uro dopoldne gromenje topov z laškega bojišča na goro S(ohöckel pri Gradcu. Gromenje se je slišalo prav razločno. Istotako, so slišali gromenje topov še celo ha. Gornjem Štajerskem, zlasti ker je pihal južni veter. Ugotovljeno je torej, da se sliši gromenje topov iz daljave do 200 km
Madžari ua Slovenskem. Vojni1 korespondent lista „Budapest“ piše z južnega bojišča: 'Madžarski vojajk, ki je videl Lublin in Galicijo, je prišel sedaj tudi na italijansko mejo. iTu prebivajo Slovenci, vrlo zdrav narod, katerega Žene in dekleta, so zelo lepo. Videl sem madžarskega huzarja, ki je stal pred slovensko ženo, katero je spraševal, kje je studenec — zvijal se je pred njo, kazal in gestikulira! na vso načine, toda vrla žena ga ni razumela in se mu je te prijazno smejala. Pristopil sem in akoravno ne znam slovensko, sem vendar poskusil posredovati: .„Kaj se ti je zgodilo?“ vprašam huzarja. — .„To je velika neprilika“, mi pravi, „kakšna je ta dežela, daj ljudje ne znajo madžarsko?“ — „To ni Madžarska in zato ne morejo razumeti.“ — „Da, da“, mi pravi ogorčeno, „toda ali se radi tega rial učim nov jezik?“
Podpora za vdove in sirote padlih častnikov, Podmaršal pl. Mattanovich je ustanovil za podporo vdov in sirot na bojišču padlih ali vsled bolezni u-mrlih častnikov in vojačkih uradnikov 8. armadnega zbora sklad, ki že znaša svoto 61.0Gb K, Podpore se podeljujejo v najvišji izmeri do 200 K vdovam in sirotam padlih ali vsled bolezni umrlih Častnikov in vojaških uradnikov 11. do 9. činovnega razreda,. — Prošnjo se morajo nasloviti na c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu.
Podpornemu društvu z* slovenske visokošolce na Bnnaiii
so M öasu od dne 25. maja do dne 8. julija iöiä darovali:	po
.100 K: Ljubljanska krodit.ua banka in neimenovan dobrotnik na
Dunaju; 12 K: Matija Škrajner, nadzornik južne železnice v p. na Dunaju; po 10 K: Josip Beisner, profesor iz Ljubljiaoie po uredništvu „Slovenskega Naroda“, dr. Karl Hinterlechner,. državni geolog na Dunaju, dr. Fr. Darganto, primarij im dr. Jakob Žmavc, gimnazijski professor, oba v Ljubljani; Gj K: dr; Franc Žižek, ministerijalni podtajnik in vseučiliščni docent .na Dunaju;
5 K: Ivan Dolenc, gimnazijski suplent v Ljubljani; 4 K:	dr.
Ivan Rudolf, odvetnik v Konjicah, Vsega skupaj 267 K, za kateri se društveni odbor plemenitita* darovalcem najiskrenejše zahvaljuje. Le z vstrajnim prispevanjem sKtarih in novih prijateljev društva je bilo društvenemu odboru mogoče, nadaljevati s podpiranjem visokošolcev tudi v vojtnem času. Prvi blagajnik; di% Ktanko Lapajne, odvetnik na Dunaju, ir, Bräunerstrasse 10.
Pokojninsko zavarovanje zasebnih nastavljencev. Priredil dr. Rudolf Marn, Založilo Slovensko trgovsko društvo Merkur j v Ljubljani. Cena 60 vinarjev. — Da se izboljšajo socijalne razmere zasebnih nastfavljencev zlasti v slučaju onemoglosti, invalidnosti in starosti, se je z zakonom z dne 16. decembra 1906 u-vedlo prisilno pokojninsko zavarovanje zasebnih nastaVljencev. Ker je pa ta, zakon sčasoma postal pomanjkljiv in nedostaten, je vlada po daljšem razpravljanju v sotfijalnem odseku državnega zbora s cesarsko naredbo z dne 25. junija; 1914 izdala nove nar tančne določbe, M nam jih pregledno in natančno navaja v slovenskem jeziku ta brošura, ozirajoč se tudi na poprej izdana, a še Vedno veljavna določila o pokojVinskem zavarovanju. Pregledno kazalo razkazuje posamezna poglavja in pododelke predpisov, ki se vsled tega hitro poiščejo v priročni knjižici. Vsled važnosti predmeta je brošura potrebna vsem zasebnim nastav-Ijencem ter prav tako njih delodajalcem, zato jo tudi toplo priporočamo vsakteremu v nabavo. Marsikdo ne pozna ne dolžnosti, ne pravic, ki izvirajo zanj iz pokojninskega zavarovanja, in zato je le njegova korist, ; da se pouči o iteh predpisih ia te knjižice. Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani pa zasluži z izdajo te važne brošuro tem večjo pohvalo,, ker tudi v vojnem času ni ustavilo svojega smotrenega delovanja: izdajanja najpotrebnejših slovenskih strokovnih knjig.
Denar za ujetnike. Z:a ujetniška taborišča v Avstriji se je upeljal poseben papirnati denar, ki pa ima veljavo slavno za ujetniška taborišča. Ujetnikom se ves drug denar, ki ga posedujejo, zamenja v u-jetniške bankovce, kateri nosijo napis ,„jujetnišj£o taborišče.“ Tudi kovani denar iz medenine, naimenjen za ujetnike, se bo izdal.
Avstrija brez bavarskega piva.. Nemška vlada je prepovedala izvajanje piva iz Nemčije. Iz Bavarskega se ja nja leto izvozilo v AVstrijo do 50.000“ hi pivia.
* Hmelj. Na hmeljskem trgu v 2 atcu ni bilo v pretečeni dobi opaziti nobenega posebnega zanimanja za tuj hmelj, katerega so kupova Ji, oziroma prodajali po 30 do 70 K za 50 kg. Tujega hmelja, zlasti ogrskega, je še zelo veliko v hmeljskih skladiščih v Zatcu. Ker obeta biti letos v obče dobra, ponekod prav dobra hmeljska letina, bi lastniki večjih hmeljskih zalog kaj radi sprajvili v denar svoje hmeljske zaloge še predno se bo začelo obiranje novega hmelja. V hmeljskem okolišu Zatca na Češkem že suša precej pritiska na ondotne hmeljske nasade.
Visoke vinske cene. Zadnje tedne je došlo v spodnještajerske vinorodne kraje mnogo vinskih kupcev s Kranjskega,, Koroškega in drugih dežel kupovat naša vina, Stara vina se plačujejo n. pr. y_ mariborski okolici po 80 vin. do K 1.20 liter, lanski letnik pa po 50 vin. do 1 K. Cene bodo menda še poskočile, ker je vJhskja trgovina z južnimi vini zastala in se je izdelovanje piva omejilo.
Občinske doklade na pivo in žganje so sklenil© sledeče občine na Spodnjem Štajerskem: Okolica Celje za leto 1915, 1916 in 1917 doklade na pivo v iznesku 2 K od hektolitra, trška občina Vransko za 1. 1915 na pivo 2 K od hektolitra, St. Jur ob Taboru za teto 1915 na pivo 3 K 40 v od hektolitra, Kostrivnica v rogaškem okraju za 1. 1915 na pivo 3 K 40 v in doklado na žganje 7 K 26 v od hektolitra brez ozira na vsebino .alkohola, trška občina Šmarje pri Jelšah za
1.	1915, 1916 in 1917 na pivo 2 K in na žganje 10 v od vsakega hektolitra ter 10 v od vsake stopnje alkohola, S martin na Paki za I, 1915 na pivo 2 K in na žganje 6 v od hektolitra ter 6 v od vsake stopnje alkohola, St, Peter pod Sv. gorami za 1. 1915 na pivo t K, mestna občina Ptuj za li, 1915 na žganje 7 K 26 v od hektolitra brez ozira na vsebino alkohola, trška občina Rogatjec za I. 1915 na pivo 3 K, Zateč za 1. 1915, 1916 in 1917 n'a pivo 2 K, Spodnja Polskava za i. 1915 na pivo 1 K. Deželni odbor je pobiranje teh občinskih doklad potrdil,
Doklade okrajnih zastopov. Štajerski deželni odbor je dovolil okrajnim z as topom, da smejo pobirati več kot 35 odstotkov okrajnih doklad od predpisanih direktnih davkov izvzemši osebno dohodnino: okraj Arvež 50%, Nemški Lonč 50,; Kozje 48, Lipnika 43, St, Lenart v Slov. gor. 44, Sevnica 50, Ljutomer 40, Marenberg 40, Šmarje pri 'Jelšah 50, Cmurek 40, Šoštanj 50, Ptuj SO, Sloy. Bijstrica 50, Ivnik 56, Vransko 55, iOirmož 55, Konjice 54, Gornjigrad 70, Brežice 55 in Rogatec 58,
Stanje sadja in vinogradov na Slovenskem Štajerskem. VnovČevalnica za sadje v Zvezi štajerskih gospodarskih zadrug objavlja o stanju sadja in vinogradov na Slovenskem Štajerskem sledeče podatke: Stanje j a b o 1 k v spodnjem delu Murske doline manj kakor srednje dobro, v Drfavski dolini srednje dojbro, v Savinjski dolini 'srednje in vf Savski dolini manj kakor srednje dobro. Hruške. V spodnji Murski dolini manj kakor srednje dobro, v Dravski dolini srednje do manj kakor srednje dobro, v Savinjski dolini nekoliko čez srednje do srednje dobra in v Savski dolini srednje do manj kjaikor srednje dobro. Češplje in slive. V spodnji Murski dolini manj kakor srednje dobro, v Dravski dolini manj kakor srednje dobro do prav slabo, v Savinjski dolini istotako, v SiaVski dolini1 srednje do manj kakor srednje dobro. Breskve in marelice. V spodnji Murski 'dolini srednje do mjanj kakor srenje do manj kakor srednje dobro, v Dravski dolini „planj kakor srednje dobro, v Savinjski dolini srednje do mahi kakor srednje dobro, v Savški dolini srednje dobro. 'O r e h i, V spodnji Murski dolini čez srednje dobro, v Dravski dolini srednje, v Savinjski do-
lini srednje dobro In v Savski dolini čez srednje oo srednje dobro. Vinogradi V spodnji Murski dolini čez srednje dobro, v Dravski dolini istotako, v Savinjski,dolini čez srednje dobro do srednje dobro, in jv Savski dolini istotako.
Ugodno stanje žetve na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je izdalo sledeče uradno poročilo o cenitvi letošnje žetve ga Ogrsktem: pšenice 46 mil. meterskih stotov (teta 1914 pa le 28,640.000), ječmena
13,550.000	(14,210^000)1 rži 12,900.000 (10.770.000), ovsa 12,460.000 (12,560.000). Koruza večinoma dobro kaže ter se pričakuje srednje dobra letina. Enako je tudi s krompirjem. Tudi sladkorna pesa bo dala na splošno zadovoljiv pridelek. Dež koncem junija je na vse setve zelo ugodno uplival.
Na Ogrskem mešanje moke odpravljeno. Ogrsko ministrstvo je zaukazalo, da se sme odslej .naprej prodajati te nemešana pšenična in ržena moka,
*	Nadomestno močno krmilo za konje je po prizadevanju cesarske namestaiije Založila Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko v iGradcu. To krmilo je cenejše kot oves in z ovsem približno iste kakovosti. Krmilo stane 100 kg nekaj nad 37 K. Natančnejša pojasnila daje Zveza gospodarskih zadrug v Eggen-bergu pri Gradcu (Alte Poststrasse).
Vse staro pride v čast. iTfopinamburo so upel-jali v Evropo v času tridesetletne vojske in so jo u-živiali, dokler je ni izrinil krompir. Od tedaj je topi-nambura te bolj hrana živini. Sedaj opozarjajo nemški listi, dia bi bilo bolje, vrniti se ,k starim kulturnim rastlinam, kakor izmišljevati si nova neizkušena živila, kakor moko iz slame in drugo. Gomolji topinambur© imajo 15 odstotkov sladkorja in 3 odstotke beljakovine, se uporabijo tudi i za špirit. Listje in deblo so dobra krma živini. Topiibumbura ni sitna za zemljo in ostane lahko čez zimo v prsti. Ce ne za živilo, bi jo • vsaj saldili za špirit, ki bo tudi drugo teto še silno drag.
*	Navodilo o ohranjevanju zelenjave je izdala c. kr. na-
mestnija v Gradcu, Posamezni izvodi tega navodila se dobijo pri okrajnih glavarstvih, političnih ekspoziturah in ‘mestnih uradih. Komad stane 10 vinarjev.
Brezov Čaj je izvrstni lek za udnico in vodenico, nadomestuje lahko tudi dragi inozemski čaj. Je treba zdaj nabirati mlado brezovo listje in ga posušiti na; solncu. Deni pa<r listkov v eno osminko litra kropa, naj prevre, potem pa odstavi. Malo medu in kaplja dobre slivovke poveča učinek in poboljša tudi okus tega čaja» Ovitki svežega listja izvlečejo bolečine udnice.	i.
Orehovo listje je tudi treba zdaj nabrati in sušiti med okni. Za opešanost, oskrumbe, škroiuloznost se koplji v izkuhi listkov in uživaj čaj. Tudi utiranje s tinkturo je, dobro.
Maribor, Pri vajah na Dravi sta se dne 15. julija ponesrečila dva pionirja. Ko se je ob 11. uri dopoldne pionirski oddelek peljal s čolni po Dravi navzdol, so je pri starem lesenem mostu zadel čoln ob soho. Čoln je prelomilo na dva dela. Oba pionirja, ki še očividno nista bila vešča veslanja, pa sta padla v valove in utonila.
Maribor. Umrl je dne 14. julija učitelj godbo Viljem Köhler, star 49 let.
.Maribor. Od 16. julija naprej se bo lastnikom izkaznic za moko v mestnih prodajalnah nakazala, še drpga polovica določene moke za kuho. Stranke (tujci), ki imajo na svojih krušnih kartah označbo, dia si lahko z istimi nabavijo v trgovinah moko, zdrob itd,, lahko v bodoče dobijo krušno moko in moko za kuho tudi v mestnih prodajalnah- — Mesini preskrbovalni odsek še baje razpolaga z veliko množino krušne moke, kakoršno je dosedaj oddajal prebivalstvu.
Maribor. Moštvo 8. voja 1. nadomestne stotnije
26.	domobranskega ptešpolka se zahvaljuje g. dr, K. Verstovšeku za dar 10 K za cigarete.
Maribor. Kakor „M. Z.“ poroča, se bo prihodnje dni izdal na vse tujce v Mariboru, posebno na o-ne, ki so došli z južnih krajev, uradni poziv, da zapustijo mesto Maribor in njega bližnjo okolico ter morajo svoje prebivališče premestiti izven okraja in dalje proti severu. Za osebe, ki bodo po tej odredbi prizadete, je dobro, da se že pravočasno pripravijo na odhod.
Maribor. Okrožno sodišče je obsodilo pekovskega mojstra Franca Schober v Mariboru na šest tednov strogega zapora in nhi 1000 K denarne globe, ker je moko, ki je ležala raztrošena na tleh in bila torej pomešana s prahom, enostavno pometal skupaj in pekel iz nje kruh.
Studenci pri Mariboru. Naš občinski zastop, kateremu načeljuje župan in adjvokatsM koneipijent dr. Juritsch, je sklenil pobirati za leto 1915 od hišne najemnine 6% občinskih cjoklad. Deželni odbor je gkiepu pritrdil. Stanovanje se s tem za 6 vinarjev, pri 1 K dosedanje stanarine podraži.
Sv. Marija v Puščavi. Letos bomo obhajali AL novsko nedeljo pred godom sv. Ane, j, dne 25,: julija.
St. Lenart v Slov. gor. Na južnem Bojišču je bil ranjen oct dveh sovražnih krogel vrl naš pristaš, veleposestnik Janez Schönwetter iz Zamarkove.
* Wildon. Lastnik kamenoloma v vasi Alien, spodnještajerski rojak Karl Druškovič, se je dne 28. junija hudo ponesrečil. Prišel je preblizu mesta,_ ki ]S bäte nabito s smodnikom, Ker se smodnik slučajno ni hitro sprožil, je šel Druškovič pogledat, a v tem hipu ihu je cel strel zletel v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v graško bolnišnic,
Cmurek. V pondeljek dne 12. t. m. popoldne je kraje ob Muri južno od Cmujreka obiskaCo hudo ne-
urje s točo. 'Prizadeto so župnije C mu,rok, Apače, _ St. Peter pri Radgoni in Kapela. (Zielo so trpeli poljski sadeži, sadonosniki in vinogradi.
*	Cmuuok. Lastnik mlina v JRossboiu“ pri Cmureku, Franc Wisiak, je pred kratkim prodal šest svinj nekemu živinotržcu za 950 K. Ko je živinotrzec hotel svinje odpeljati, mu jih Wisiak ni maral izročiti, ampak jih je prodal nekemu drugemu kupcu za 1400 K. Cmureška okrajna sodnija je Wisiaka obsodila radi pretirane cene na 1000 K globe. Wisiak je rekuriral na graško deželno sodišče, ki pa je pryo
obsodbo potrdilo.	,	. ..	.
*	Od Mure. V Šumah ob 'Muri, ki se raztezam od Murhola“ v Selnici do tovarne v Ceršaku, se baje klatijo tuji sumljivi ljudje. V nekaterih hišah so že napravili „obiske“ in so si „izposodili“ denar m dru-cre reči. Več oseb je bilo kar na cesti napadenih. Čevljar Haue pravi, da ga je tak „hajduk“ dne 28. južnija zvečer napadel in mu odvzel ves denar, Ljudstva se je lotil strah in zato sta občini Selnica in Ceršak dne 30, junija priredili splošen lov na domnevale roparje. Nad 70 mož j,e do dobra preiskalo cel dan gosto šumo ob Muri, a „hajduki“ so se srečno izmuznili iz nastavljene jim zanjke. Svoje „delo“ zopet nadaljujejo. Želeti' je, da bi jih prav kmalu zasegla krepka roba pravice.
Ormož. Pretečeno soboto dne 9, julija okrog, 5. ure popoldne je razsajalo v Frankovcih, Loperšicah, delu Obriža in na Humu hudo neurje s točo. Uničena je dobra polovica poljskih ppidelkov, kot fižol,, koruza i. t, d. Deloma poškodovani iso tudi vinogradi na Humu. Pretečeni pondeljek dne 11. julij a Je pa bila cela šmiklavška župnija hudo prizadeta. Zlasti vinogradi v Kajžarju;, v Brebrovniku, na Vinskem Vrhu in na Jeruzalemu ter še na nekaterih sosednjih gričih so skoro popolnoma uničeni, Skoda je tem večja, ker raste v teh krajih najboljša vinska kapljica na Slov, štajerskem.
*	Polenšak. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Matevž Sire. Že deset mescev ni bilo glasu o njem. Vsi so trdili, da je mrtev. A zdjaj je pišaj svoji ženi, da se nahaja v bolnišnici v Novigorodu, Med drugim piše tudi: „Zdaj maj n iuta je tukaj drevje še tako golo, kot pri nas po zimi.“ Še o mnogih drugih se govori, da so mrtvi, so pa; le najbrž ujeti, pa ne morejo naznaniti. Prosimo Boga in upajmo, da se skoraj vsi vrnejo v ljubo slovensko domovino.
Ptuj. Mestna občina pobira letos od hišne stanarine 6% občinskih doklad.
*	Spodnji Hajdin. Dekla Katarina Bergollna je pustila svojega otroka, ki je bil še le šest mesce v star, samega doma ležati v postelji in se je podala, na polje. Ko se je opoldne vrnila, je ležal njen otrok mrtev v postelji. 'Otrok se je v spanju zadušil.
Loka pri Framu. Žagarju Francu Jaki v Planici je utonila njegova petletna hčerka. Otrok je padel v potok in prišel pod mlinsko kplo. Čeprav je bil oče hitro na kraju nesreče, je kljub temu izvleicel že mrtvega otroka iz vode. Stariši, pazite na otroke!
Slov. Bistriea. Od žalosti vsled smrti svojega moža se je 'dne 9. julija z revolverjem ustrelila grofica Thurn-Valsassira. Njen mož, 'divizijski poveljnik grof Thurn-V(alsašsina je v bitki pri Lvovu padel. Grofica je pričakovala v kratkem vesel dogodek.
Šmarje pri Jelšah, Prijatelji revnih otrok se vabijo na občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v šmarskem sodnem okraju, ki se vrši dne 22. julija 1915 popolldne ob /43. uri v sobi Št. 16 C. kr. okrajne sodnije v. Šmarju pri Jelšah. Ce bi ta občni zbor bil po § 12 društvenih pravil nesklepčen, vrši se občni zbor pok ure pozneje, t. j. ob 3. uri popoldne. Le-ta je sklepčen pri vsakem številu n deležni kov. Dnevni red:	Poročilo društvenega odbora o
gospodarstvu z društvenim imetjem v letu 191,4. Voli-■ tev odbora. Volitev pregledovalca računov. Slučajnosti.
Celje. Zjutraj, dne 9. julija, je prišel črnovoj-nik Gjuro Katolinič vsled padca pod kolesa železniškega vlaka, ki so mu zdrobila desno nogo. Težko rar njenega so spravili v vojaško bolnišnico.
Celje. Štiriletna hčerka mestnega policaja N. Schwarza je padla iz hodnika drugega nadstropja hiše štev, 10 v Studenških ulicah na kamnita tla na dvorišče, kjer je dobila tako težke poškodbe, da je izdihnila že naslednjo noč.
Celje. V Gradcu je umrl ravnatelj vojniške hiralnice Karl Hoch, star 60 let. Rajni je bil delj časa nastavljen kot uradnik v mariborski deželni bolnišnici.
Celje. Na severnem bojišču je flanel kadet Fr. Prelog, sin železniškega uradnika Vladimirja Prelog v Celju.
Celje. Inženir južne železnice Edvard Fluck je imenovan za nadzornika južne železnice.
*	Slovenjgradee. Vodja tukajšnje elektrarne, Filip Puk, ki se je nahajal na, severnem bojišču in že več kakor 7 mescev ni dal od sebe nobenega glasu, je pisal te dni svoji ženi, da se nahaja zdrav v ruskem ujetništvu.
*	Remšnik. Na severnem bojišču je padel posestniški sin Avgust Tier tin jak p. d, Pongračev.
„Svetovna vojska.“ Katoliška Bukvama v Ljubljani naznanja: Zaradi izrednih razmer, na katere začetno nikakor nismo mogli računati, smo prisiljeni Vam naznaniti, da moramo s koncem tretjega četrtletja, to je z 18. sešitkom, začasno prekiniti izdajanje „Svetovne vojske.“ Poleg urednika je poklicanih v vojaško službo toliko tiskarniških uslužbencev, da z delom na mogoče nadaljevati. Tudi se je papir in drugi tiskarski materijal tako izredno podražil, da smo prisiljeni ustavili nadaljevanje. Vsled obstoječih razmer tudi 16.. 17. in 18. sešitek ne morejo iz-
iti v rednih 14dnevnih presledkih. Kedhj se bo delo nadaljevalo dn v kaki obliki, je pač odvisno od nadaljnih razmer. Naročnikom, ki so plačali naročnino tudi že z<i četrto četrtletje, bodemo preostanek vrnili. Z odličnim spoštovanjem Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Zadnja poročila došla v petah dne 16. julija.
%jnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 16. julija. Rusko bojišče.
Splošni položaj se ni spremenil.
Ofb D n j e is t r u nizdol Nizniowa je prišlo na severnem bregu reke na več mestih 'do bojev, ki so 4 bili uspešni za naše čete. Ujetih je bilo 11 ruskih častnikov in 550 mož.
Italijansko bojišče.
Nekatere posamezne točke Doberdobske gorske planote obstreljujejo Italijani zopet precej živahno. Napravili so tudi več napaldov infanterije — zlasti med Z d r a v š č i n o in P o 1 a č e ta, toda bili so, kakor vselej, odbiti z velikimi izgubami.
Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se ni pripetilo nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pi. Holer,
podmaršaJ * *
*
Nizniow leži ob izlivu Zlote Lipe v reko Dniester v Galiciji.
Uspehi ob Dnjestru.
Iz Cernovic se z 'dne 15. t. m. poroča: V torek (dne 13. t. m.) se je začela ofenziva aivstrijsko-ogrs-kih čet in se z uspehom nadaljuje. Pod artilerijskim kritjem smo zopet prekoračili Dnjestr in potisnili sovražnika z velikimi izgubami nazaj. Zajeli smo veliko ujetnikov. Naši vrli slovenski vojaki so torej zopet v uspešnih bojih.
Prasznysz zopet v nemških rokah.
Berolin, 16. julija.
Uradno se poroča:
V manjših boijih ob W in davi nizdol K u -Č a n y a sta bila ujeta 2 ruska častnika in 425 mož,
Južno od N-] e m e n a na ozemlju K. a 1 w a r j e so nemške čete zavzele pri F: r a n, C/ i sl z k o w u in pri C z o w a h več ruskih prednjih postojank in so jih obdržale kljub hudim napadom v svoji oblasti.
Nemške čete so zavzele z naskokom višine pri O 1 s z a m k i severno-izhodno od S u lw en 1 k i a. Ujetih je bilo 300 Rhsov in zaplenjeni 2 strojni puški. Severno-zahodno od Kolna so nemške čete zavzele vas K r u s c o ter sovražne postojanke na južni in izhodni strani te vasi in južno od črte T a r t a k - L i-p n i k i. Ujetih je bilo 2400 Rusov in zaplenjenih 8 strojnih pušk.
Boji na ozemlju P r a s z n y s z a so se nadaL jevali uspešno. Nemške čete so zavzele več sovražnih črt ter tudi zasedlo močno utrjeno m e -sto, Prasznysz, za katero so se vršili v zadnjih dnevih februarja vroči boji.
Hindenburg na severu.
Ker so Rusi zbrali med Vislo in Bugom nasproti Jožef Ferdinandovi in Maekensenovi (armadi veliko vojaštva, katerega so( deloma odtegnili tudi svoji severni fronti, je Hindenburg začel takoj napadati. Mesto Piia,sznysz je v nemških rolkah. Ker je tudi Pflanzer-Baltin v ofenzivi, je sedaj na obeh najskrajnejših krilih živahno gibanje.
Kako je v italijanskem glavnem stanu.
Poročevalec italijanskega lista „Giornale d’Italia“, ki je dobil pred kratkim dovoljenje, da je smel obiskati, i talij an sjkegia vrli ovne g a poveljnika!, opisuje v svojem listu, kako je v italijanskem glavnem stanu, sledeče: Generalni štab jo nastanjen v neki stari, v 16, stoletju zgrajeni hiši, pred katero sC’ nahaja mnogo drevja in tudi ribnik. Hišo obdaja plot iz desk, ore'd plotom pa stražijo voj aid vhod v palačo, V palači je vse tiho in mirno, le kakih 50 Častnikov generalnega štaba proučuje zemljevide. Ti častniki delajo vsak dan po 14 ur. 'General Gadoma in njegov po-
močnik general Porro stanujeta y dveh čednih, tolda priprostih sobah. Z delom začneta že zjutraj ob 6. uri. Predpoldne se navadno pripelje avtomobil pred palačo in oba vrhovna poveljnika se odpeljeta na ti. sto točko bojne črte, kjer je treba osebno preštudirati vojni položaj. Ker, se avtomobil ne razločuje od drugih navadnih avtomobilov, ju nihče ne spozna, ko prideta na bojno črto, kjer izstopita in zasledujeta z daljnogledom potek in razvoj bojev. Nekoč se je izjavil general Cadorna napram nekemu višjemu častniku, ki je pristopil k generalu, ga pozdravil ter ga zaprosil, naj si poišče kako bolj varno 'kritje, da ga Avstrijci ne zagledajo, sledeče: „Bolje je, si osebno ogledati za pol ure vojni položaj, 'kakor pa študirati pol dneva zemljevide,“ Tudi čez dan se odpelje general Cadorna večkrat z avtomobilom na bojno črto in kakor hitro se vrne, se takoj poda na delo. Njega in lastnike generalnega štaba ne sme nihče motiti, le vojaškim osebam, ki prinašajo zelo važna poročila, je dovoljen vstop v palačo. Zvečer pa sestavi generalni štab vse važnejše dogodke tistega dneva, ki so prišli z vseh delov bojne črte, izda nova navodila za armato in tudi dnevno uradno poročilo. Po dovršenem delu _ se poda Cadorna s častniki general nega štaba v priprosto obednico, kjer, zavžije s svojimi častniki čisto priprosto večerjo, kateri sle/di 1 ura za pogovore n za skupno zabavo. Tudi italijanski kralj se prav pogosto udeležuje teh pogovorov in zabave. Točno ob 10. uri zvečer gre vse počivat m luči ugasnejo.
Slično je tudi življenje kralja Viktorja Emanuela. S svojim spremstvom stanuje v neki majhni vili zunaj pred mestnimi vrati. Okrog vile je vse tiho in mirno, kakor ria^ deželi. Kralj je Ile prav malo zaposlen s pisarniškim delom, ker jei izročil vse vladne posle, predno je odšel iz Rima na bojišče, svojemu, generalnemu namestniku. 'Toda italijanski kralj se vozi skoraj ves dan, videti ga je v enem dnevu na raznih točkah bojne črte, ki so 'druga od druge zelo oddaljene. Trudi njega se le prav redkokdaj spozna, ker se nahaja na njegovem 'avtomobilu le navadna modro obrobljena trobojnica. Kraljev avtomobil vozi s tako brzino, da ga avtomobili, ki ga spremljajo, le prav težko dohajajo. Kralj kaj rad razdeluje med’vo-ake za spomin toskanske cigare, katere si pa vojaki shranijo za posebne priložnosti. Nek domišljav vojak jo rekel nekoč kralju,, ki mu je podaril smodko : „Veličanstvo, to smodko si bom pa spravil za, tisti dan, ko bomo z naskokom vkorakali v Trst!“ Večkrat se ,e vozil kralj od ene točke bojne črte do druge, naš menoma tako počasi, da ga je zasačila noč. V bližnjo kmečko hišo se je podal spait, ali pa je spal v avtomobilu. V obče se torej kaže italijanski kralj, kar se tiče vojaških vrlin, kot vreden vnuk Evgena Savojskega, toda na nekaj je pozpibil Viktor Emanuel, o 'emur pa seveda molči „Giornale d’Italia“, poziabil je ia izrek velikega Savojca Evgena: „'Savojec ni izdajalec!“
Tajne a vstrijsko srbske povod be ni
SrbsM ministrski predsednik Pašič se je izjavil nasproti korespondentu „Petit JournalaJ“, da so-fijotska poročila o tajni pogodbi med Avstrijo in Srbijo, vsled katere se je Srbiji dovolilo zajesti Albanijo, niso resnična. Srbska armada bo začela z o-fenzivo vi trenotku, ko bo ji obetala največje uspehe za Srbijo.
Rumunija kupuje zrakoplove.
List „Tägliche Rundschau“ poroča iz Kodanja, da je rumunska vlada nakupila v Italiji trideset zrakoplovov, katere so poslali preko Soluna v Bukarešto.
Ruska križarka „Rurik“ se potopila?
Iz Sofije se poroča: Dne 14. julija so pluli 4 srbski parniki in 8 drugih manjših ladij proti izlivu Dtonaive. Vozili so strelivo za rusko vojno brodovje. Strelivo je došlo iz Francije čez Solun. Strelivo, se je preložilo na ruski parnik „Kyrill“ in neko drugo prevozno ladjo. Ruska križarka „Rurik“ je ohe ladji spremljala. Približno 80 milj od Odese v Črnem morju so je pcjjaviio več podmorskih čolnov, ki so tajkoj oddali več torpednih strelov. Križarka „Rurik“ je takoj prihitela na pomoč, da reši vsaj moštvo. Istočasno je začela obstreljevati podmorske čolne. Oh 11. uri pr.e đp o. Id ne je zadel rus ko križar-k o „R u r i k“ strel iz torpeda. Križarka .„Rurik“ je kmsaju nato izginila v valovih.
Iz Stockholma se pa poroča, da je bila- ruska križarka v pomorski bitki pri Gotlandu v Izhodnem morju dne 2. julija precej poškodovana, in jo sedaj popravljajo v Kronstadtu.
Stavka angleških rudarjev.
Rudarji v premogokopih Južnega Walesa pretijo angleški vladi s stavko. Tudi tokrat se gre za zvišanje mezde.
Ranjeni» padli in ujeti.
Pešpolk Štev. 47:
Ujeto moštvo:
Ambrož Andrian, nadomestni rezervist, Gornja Vižinga, Chabarowsk, Eunija;
Baumgartner Alojzij, pešec, Chabarowsk; BaumMrchner Maks, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Bradakija Jožef, pešec, Juzowka, Busija; Brandi Jožef, pešec, Nižidi-Nowgorod; Buchleitner Friderik, pešec, Chabarowsk;
Celcer Franc, nadomestni rezervist, Badgona, Chabarowsk v Busiji;
Devet Anton, pešec, Sadonsk;
Gabero A., enoletni prostovoljec, Maribor, Taškent; Gleiter Florijan, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Gitinger Andrej, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Grasi Franc, nadomestni rezervist, Badgona, Chabarowsk;
Hakl Karol, nadomestni rezervist; Haidenkumer Friderik, nadomestni rezervist; Haring Franc I, nadomestni rezervist; Bürt Karol, pešec; vsi v Chabarowsku; Hleda Jožef, korporal, Skoplje, Srbija; Hlede Jožef, korporal, Moskva; Huber Anton, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Hus Henrik, nadomestni rezervist, Chabarowsk;
Kasper Franc, nadomestni rezervist, Moskva; Kaufmann Ambrož, nadomestni rezervist, Barnaul;' Knez Janez, trobentaš, Chabarowsk; Kodriö Simon, trobentač, Nižnij-Nowgorod; Kolb Jakob, nadomestni rezervist, Barnaul; König Karol, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Kurzmann Anton, nadomestni rezervist, Barnaul ;
Lednhart Franc, pešec, Charkow; Lukas Janez, nadoxàe-stni rezervist, Barnaul;
Maher Jožef, nadomestni rezervist, Taškent; Mahovec Jožef in Maier Jožef, pešca, Tula; Miaili Janez, nadomestni rezervist, Tuia; Modorinek Franc, pešec, Nižnij-Nowgorod;
Narad Karol, pešec, Omsk;
Ostrovešnik Mihael, pešec, Maribor, Bjezan, Busija;
Pečenek Leopold, pešec, Chabarowsk; Poiančič Karol, pešec, Moskva; Pešl Matija, poddesetnik, Busiju; Potočnik Baj-mnnd, pešec, Moskva; Pratter Franc, pešec, Chabarowsk; Pon-tin Franc, pešec, Juzowka, Busija;
Babensteiner Franc, nadomestni rezervist, Moskva: Bath Friderik, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Beuss Edvard, poddesetnik, Bjelgorod, Busija;	j
Samec Franc, nadomestni rezervist; Sauer Janez, nadomestni rezervist; Schneeberger Anton, nadomestni rezervist; Špindler Ignacij, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Stöffel Karol, nadomestni rezervist, Chabarowsk; Švagelj Alojzij, pešec, Askarsk;
Trinkaus Alojzij, desetnik, Barnaul;
Vrečko Jožef, pešec, Zabukovci, NižnijsNowgorod;
Zörer Karol, nadomestni rezervist, Chabarowsk.
Ranjeno in ujeto moštvo:
Belna Anton, nadomestni rezervist, Maribor, Cita, Busjja; Bestak Vaclav, četovodja, Bjezan;
Cojhter Jožef, pešec, WoroneS;
Guzel Štefan, poddesetnik, r;
Hubert Anton, pešec, Badgona, Barnaul; Hujs Jurij, pešec, Barnaul;
Jurše Franc, pešec, Charkow;
Kodarin Anton, pešec, Lukojanow, Busija; Kohout Vladislav, Muta, Rusija ; Kuralt Anton, pešec, Wladimir, Busija; Kos Janez, nadomestni rezervist, Bjezan;
Lampreht Janez, poddesetnik, Berezowska; Lubin Franc, pešec, Moskva ;
Mejavšek Anton, Busija; Minhard Simon, Maribor; Morič Franc, pešec, Barnaul;
Potere Franc, pešec, Kowrow; Peitler Karol, Bošpoh, Kowtow, Busija; Petelin Karol, pešec, Putiwl, Busija;
Bažem Anton, pešec, Voroneš;
Sekol Franc, pešec, Busija; (Škof Bndolf, pešec, Gomilica; Sork Anton, pešec, WoroneS;
Tersavec Jožef, pešec, Maribor, Kowrow, Busija;
Visočnik Jakob, Bjezan.
Mrtvo moštvo:
Grič Karol, pešec, mrtev.
Pešpolk štev. 87:
Hržič Alojzij, desetnik, Mala Nedelja,, -mrtev.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Gračner Janez, pešec, Brežice, mrtev;
Klaper Franc, pešec, Maribor, mrtev;
R<ibič Franc, pešec, Konjice, mrtev.
Pešpolk štev. 27:
Ujeto moštvo:
Alteiebler Budolf, pešec, Celje;
Lamport Budolf, Krapina;
Pušnik Mihael, Jurklošter, ujet v Potšinsku, Busija.
Mrtvo moštvo:
Garmuš Karol, pešec, Slovenjgradec Razni:
Bauer Jožef, lovec, 1, lovski polk, Slovenjgradec, mrtev;
Loger Ivan, stotnik, Ljubljana, ranjen; Lah Mihael, Maribor, Crešnjevci, ujet.
Pešpolk štev. 87;
Ujeto moštvo:
Lah Matija, pešec; Lebič Martin, poddesetnik;- Lenarčič Anton, pešec; Les Franc, pešec; Lešnik Jožef, pešec; Letonja Jožef, pešec, vsi v Kowrowu, Busija; LukawsM Janez, pešec, Propulje, Srbija, se ne nahaja v seznamu tega polkja ; Lukman Matija, pešec, Kowrow;
Mesarič Gustav, pešec; MShovič Ignacij, oba v Kowrown, Busija; Mikložin Franc, Woroneš, Busija, so ne nahaja v seznamu tega polka; Murko Franc, pešec; Mikolič Štefan, pešec; Muzga Pavel, pešec, vsi w Kowrowu, Busija; Misleta Franc, pešec, Prokuplje, Srbija;
Novak Ferdinand, pešec; Novak Franc, pešec; Novinšek Martin, pešec, vsi v Kowrowu;
Oblak Ferdinand, pešec. Kowrow;
Paj Franc, pešec; Paulič Alojzij, pešec, oba v Kowrowu; Pavka Anton, pešec, bolnišnica štev. 6, Moskva, Busija; Pečnik Jurij, pešec, Kowrow; Pečuh Anton, pešec, ranjen, v bolnišnici štev. 62, WoroneS, Busija; Pegan Anton, pešec, Kausk, vladno okrožje Jenisejsk, Busija; Pešec Martin, pešec, Kowrow; Petek Jakob, pešec, ranjen, bolnišnica štev. 62. Woroneš, Busija; Pe-tosk Jakob, pešec, ranjen, Sarajow, Busija, se ne nahaja v seznamu tega polka; Pihler Anton, pešec; Pirc Franc, pešec; A. Planinšek, pešec; Plavčak Mihael, pešec, vsi v Kowrowu; Plesnik Florijan, pešec, Cita, vladno okrožje Sabajkalsk, Busija; Poharo Anton, pešec, ranjen, bolnišnica štev. 63, WoroneS, Busija; Potočnik Janez I, pešec; Požun Franc, pešec; Prajndl J., pešec, vsi v Kowrowu;
Bedek Janez, pešec; Begul Franc, pešec: Bepenšek Lju-domir, poddesetnik; Besnik Anton, pešec; Bdzman Matija, pešec, vsi v Kowrowu, Busija;
Stanko Andrej, pešoc; Selič Izidor, pešec; Seza Franc, pešec; gibane Karol, pešec; Sirnik Franc, pešec; Skaza Franc, pešec; Skojar Stefan, pešec; Škrabi Jožef, pešec; Škorjanc Karol, pešec, vsi v Kowrowu, Bulija; Skvarč Mihael, poddesetnik, vojaška bolnišnica štev, 63, WoroneS, Busija; Šorli Mih’apl, pešec; Špegel Marko, pešec; oba v Kowrowu; Speglič Jurij, pešec; Slemenšek Janez, pešec; Štorman Jože., pešec*, Strašek Franc, pešec, vsi v Kowrowu, Busija; Suhodolčan Jožef, pešec, Prokuplje, Srbija.; Supan Herman, pešec, Kowrow; Svatina Jožef, pešec, bolnišnica štev, '62, WoroneS, Busija;
Tanšek Jakob, pešec; Teršek Franc, pešec;' Tkane Jan., pešec; Toplak Franc, pešec, vsi v Kowrown, Busija;
Vaupot Ignacij, poddesetnik; Vengust Janez, pešec; Vodo-piveo Franc, pešec; Voger Simon, pešec; Vogrinec Jožef, pešec; Vojvoda Anton, pešec; Volf Jakob, pešec, vsi v Kowrown, Busija; Vrbanjščak Martin, pešec, ranjen, vojaška bolnišnica štev. 62, WoroneS, Busija: •
Wrar.etiö Jožef, pešec, Kowrow;
Zaloker Franc, pešec; Žnidarič Jakob, pešec; Zorjan Anton, pešec, vsi v Kowrowu, Busija.	_______ ______
Dimnikarski učenec
se sprejme pri dimaikaukem mojstra J. Jaričko v Mariboru.
4 Ševllarslte
moinlfce za vojaško delo sprejme takoj Valentin Glušič, čevljarski mojster, Maribor, Tegettfcoflstr. štev. 32.
> ’vxiuMru.'a*;*
Df® »Senca
iz bdj«e hiše z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejmeta v modni in manufakturni ligo vini J N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 5
tesarle
sprejme Ivftn Šp@S,
načelnik Zadruge tesarjev v Mariboru in po sestoik parnega mlina in parne žage v Winde nauerstrasse št 26, Ma ribor. Tesarji zaslužijo po kakovosti dela ro 50 60 in 70 vinarjev na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem.
sjM Sk«®jm 1mj0
WEWBW11
JSSJSSjJSSLSSLSS JSCJ
Vdfa mini vr stsfl, SPIM®? m MÖ m mM
Tast tra. sère««. -- Bramtini
Riktestta «Badat-aa-a Cristas sroter** nm,
Original	ira
K un ay »k * tua Bttiilk» uikUtìtts l'OCT>éRÌ prstani Srebro« ■c«iii<ss
Vttèhwao jaaasw«.
'NasL Dletixiger
Fetirssbseli
im la sigiar 1&ÌII8S( Qsspsaka il. 28
Kupalo*» ziatalwt hi xrsfera.
ililiil
mm trm 0% «rAl w*
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
p® najviši!!« sanali
Ant. Birfemaier
Maribor, Meljska mstm 29 (Meiimgerstr.)
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri in p© rsixfciii cenali.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3-60 Zlate damske are od 26 E
Vm Za vsako uro se jamči!
\\ .
\ Predsijske are, Schfcfhatisea Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova zboljšana stekla
gg”!®	Marteot
urar, ziatomer in očalar,
Tepttìnfen cesta 39. Pni orar at! glav. kolodvora.
Pišite po cenik.
STRAŽA
SL GOSPODAR
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hoiova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). > v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegettholovi ulici (g Žilko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenaki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Plul:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celle :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu,
Sv. Jurij oh luž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv, Trojica v Siov. gor.-:
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov, Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek,
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luše v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik :
Trgovina g. A Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Veiikovška cesta 5.
Gužtanj (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundula.
Veržef :
Trgovma gosp. Koroša.
K$zje :
Trgovina gospoda Druškoviča.
Og»®mi»a: Ge kdo hoče prodajati naše liste, naj. naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
1
Prsne bolezni, oslovski kašelj, aaduha,po influenci
Kdo naj jemlje Sšrolin f
%, VsaH.fai trpi «« fr*jnem k «üiju	A Vaduäljivi ,kaferlm Sl f® lin trotto®
taije j« ofcv*rov«#i s* bo»«anlmgo [ozdravi«. cJ«hč« naduho.
A Osebe • k»o«l<3r»iir» kftferom bronhijev,	*. Sferofumm of roc tpri katerih u&nkuie Streti
^ ki « SWoilnom s£dr«va.	s. ugodnim vspohom nasspio&ni podu<@k
Sm debi v e, vseh iekamoi) è K.U.-
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
K. Tratnik
specialist v i»delovanju cerkvenega orodja in posode
Maribor P?srrft©fg»3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognja. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
K^iiturna, umetnine in muzikelije»
Goričar SLeskovšek
------ Celie---------
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic po raznih cenah. XX
Za aostilniiarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
I. N. Šoštarič Maribor»
Gosposka Ulita 5» da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor poprej e Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Kuharica, • ^
vajena vsakega dela in gospodarstva tudi na velikem posestvu. Je že veliko let služila v župnišču, si želi službo spremeniti. Naslov pove upravništvo tega lista.
POZOR !
POZOR!
Pozor kmetovalci I
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rndečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri domači tvrdki
I. RAVNIKAR CELJ
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih vodà.
ISolidna in točna postrežba. “
Edina štajerska steklarska narodna trgovine* Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po na}niž}ih cenah svojo bogato zalogo steklene In por-» ceianaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev tm podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnefša in ločna postrežba.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r.&E
*® BPr®je:?U!j0 0*1 vsakega in se obrestujejo: navadno po 47»°/«, proti trimesečni odpovedi po 4*/4*/#. OL____________________u_„______
ZZA «fili. AI. Al.	1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi m njih obrestovale kij prekini
Za nalaganje po pošti so poltne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Obresti m pripisujejo k
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po S*/.%, n* vknjižbo sploh po S Vi0/»» na vknjižbo in poroštvo m 5*/«*/o ® na osebni kredit po 6%. Nadalje izpoEojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih EavocJk
Posojila se dajajo
prevzame posojilnica v svoj« last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 krön. Prošnje za vknjižbo delà posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. Uradne ure	*re^° četrtek od 9. do 12. are dopoldne in vsako soboto «d 8. do 12. ure dopoldne izvzem ši praznike. V urada ib nrab so
POjaSTlila Se daiaio 111 ^ro^®	vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
*	*	M* Posojilnica Ima tudi na razpolago domač« hranilne nabiralnik«.
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo)
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
__	registrovana zadruga z nem mmm
	m ■ m m	Obrestuje hranilne vlage ne Dale posolilo Uradno ure A *1 ®l na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav® ® 12 lO vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji z& stran^® ¥sa^ delavnik od 9. do 12. ure od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- dopoldne Rentni däY0k plača posojilnica sama, plačno, stranka plača le koleke. - Posojilnica daje tudi domač® hranilnike, -	m Mi i? ■	
iv lastni hiši (Hotel »Pri belem welu’t v Celju» Graška cesta 9, l.nadstr.				
Izdaiateli založnik: KcmsorcH .Straža«	Odgovorni urednik: Franto gebot,	JTisk tiskamo sv. arila v Maribora,