55» štev.
Pa v£a In! f ran ko v drlav! SHS.
V UubUaiil, v sredo 9. marca 1921,
Posamezna Itev. i k.
Leto V.
Izhaja razen nedelj En przinEEiov w»ak dan Ob 10. url dopoldne.
Crednižtvo je v Ljubljani, l rančiškansUa ulica st. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, fiicer se jih ne priobči. Kokopiee se ue vraea.
Oglasi: Prostor 1 min X 65 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter no* ticp isti prostor K 2'—. Pn večjem naročilu popust.
diasilo lugosfov. socEIaSno • demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poSti ali s dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za meses-. K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, sa ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Opravnižtvo ,e v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6'1., Učiteljska tiskarna.
Vlada trdno stoji...
LDU Belgrad, 8. marca. Na vče- | rajšnji seji radikalnega kluba je bila spreleta ostavka Stojana Protiea kot predsednika kluba ter le bil v feni zmislu izdan poseben komunike.
LDU Belgrad, 8. marca. V ženiljoradniškem klubu se jasno opaža težnja po novi orientaciji. Slovenci in bosanski poslanci so nezadovoljni s sedanjim položajem. V zemljoradniških krogih sc trdi, da so edini nasprotniki vlade Avratno-vid, Joca Jovanovič in Moskovlje-vič. Vsled stališča poslancev SKS more priti do izstopa iz stranke.
O
Stojan Protic, ki je danes brez dvoma najjačja politična potenca v naš: državi, se seveda s svojim odstopom od predsedništva srbske ra-
dikalne stranke nikakor Se ne odreka nadaljnemu političnemu delu. Protic ve. kaj delat
Druga vest pa izhaja iz demokratskih krogov, kar dokazuje njena tendenca. Ce vstopi v vlado slovenska samostojna kmečka stranka. zato vlada še ne bo dobila večine v konstituanti. Cc gredo naši »samostojnežia v vlado, gredo le zato, da jih ne bi prehitel dr. Korošec. S svojim vstopom v vlado bodo pa pomogli dr. Korošcu pri prihodnjih volitvah do sijajne zmage.
Je že tako! Enkrat se vozi eden z ministrskim avtomobilom, potem pa drugi. Tudi dr. Korošec se bo 5e vozil, čeprav samo za Protidem, ampak vozil se bode.
Ustavni odbor zaključuje svoje delo.
LDU Belgrad, 8. marca. Na današnji 28. seji ustavnega odseka je bil najprej namesto odstopivšega dr Tomljenoviča izvoljen za podpredsednika ustavnega odseka posl. Juraj Demetrovič (demokrat). Nato so bili sprejeti čl. 82 do 85. Cl. 83 se glasi: »Nihče po končanem 20. letu ne more dobiti državne službe, ako ni po določilih vojnega zakona odslužil roka v vojaški službi ali pa bil oproščen « Pri čl. 84 je bila večja debata, pri glasovanju pa je bil sprejet na podlagi vladnega načrta. S tem je bila dovršena razprava vsega ustavnega načrta razen 7. oddelka. ki govori o razdelitvi pokrajin. — Prihodnja seja bo 10. t. m.
*
O predvčerajšnji seji ustavnega odbora smo dobili silno dolgo poročilo. katerega pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti.
Šlo se je v prvi vrsti za vojaštvo.
Ker pa o vojaštvu danes ni do-*>ro pisati preveč, zato si raje pričnimo za enkrat vse konfiskacije •n vse s to neprijetno proceduro spojene stroške in bomo počakali, da izpregovoriino o tem poglavju svojo besedo takrat, ko pride tftvar na pretres v plenumu konstltuante.
Proti brezposelnosti.
LDU Dtmaj, 8. marca. Mednarodna zveza strokovnih organizacij v Amsterdamu je poslala pridruženim organizacijam dopis, v katerem fcavzema svoje stališče napram industrijski krizi, ki se pojavlja v vseh državah in proti omejitvi produkcije. Izjavlja, da more pomagati samo mednarodna akcija. Za brezposelnost bi nc bilo nobenega povoda več, ako bi države problem, ki so ga ustvarile razlike v valuti, rešile v zmislu zahtev, ki so jih formulirali delaci in ki bi obubožanim narodom omogočile nabavo potrebščin. Zveza prosi pridružene organizacije, naj zahtevajo mednarodno razdelitev si-rovin hi naj še ojačijo propagando 2a socializacijo produktivnih sredstev. Končno poživijo organizirani Proletariat, naj odgovori z energič-
no propagando na manevre, 8 katerim se namerava prisiliti znižanje inezid s tem. da grozijo zapreti tovarne.
»Protirevolucija44 v Rusiji.
LDU Moskva, 8. marca. (Brezžično.) Sovjetska vlada zavrača inozemske vesti o pobegu vlade iz glavnega mesta. »Pravda« izvaja v nekem članku, da hočejo služiti pretirana poročila o dogodkih v Krou-stadtu v to, da bi preprečili vzpostavitev trgovskih odnošajev med Ameriko in Rusijo in da bi otežko-čiii stališče turškemu odposlanstvu v' Londonu.
LDU Moskva, 8. marca., (Brezžično.) Po neki petrograjski vesti je položaj kronstadtskih upornikov brezupen. Ustašem primanjkuje kuriva.
LDU Reval. 8. marca. Po došlih poročilih sovjetske vlade so poskušali menjševiki in socialni revolucl-jonarji zanetiti upor v Sibiriji. Izredni komite v Tjumnu je zagrozil opornikom s smrtjo in upa. napraviti s tem konec prevratu.
Rezultat londonske konference.
LDU Berlin, 8. marca. NemSka veleposlanika v Parizu in Londonu ter poslanik v Bruslju so bili odpoklicani v Berlin.
LDU Elberfeld, 8. marca. Iz Dtis-seldorfa javljajo, da so danes zasedle mesto angleške in francoske čete. Četam poveljujejo Francozi. Zastopani so tudi Belgijci. Del čet je krenil proti Duisburgu.
LDU Berlin. 8. marca. sBerliner Zeitung a. M.« javlja iz Diisseldor-fa: Dilsseidorf so zasedle belgijske čete. ki so zavzele tudi vse blagovne in osebne kolodvore. Nad mestom krožijo od f>. dalje sovražna |eta|a
LDU Berlin. 8. marca. Osrednji komite neodvisne socialistične s*ranke v Nemčiji poziva delavstvo, naj se udeleži dne 12. t. m. manifestacij proti kakršnikoli nasilni rešitvi problemov, povzročenih po vojni.
Nemška odškodnina.
V Ameriki izhajajoči »Proleta-rec« piše pod tem naslovom: »Nemčija se naravno ne more sprijazniti z miljardsko vsoto odškodnine, ki jo zahteva zmagovita antanta, in francoska*' vlada s svojim časopisjem naravno vztraja pri odloku, da mora Nemčija našteti vse milijarde. Nemci pravijo, da je zahtevana vsota dvakrat večja kakor so oni v stanju plačati, antantni glavarji pa odgovarjajo, da Nemci lahko plačajo in morajo plačati.
Trdno smo prepričani, da zavetniki ne bodo nikdar dobili vseh tistih tniljard zlata, ki so jih zapisali
na račun Nemčije. Ne maramo biti preroki, toda zelo omejen mora biti, kdor verjame, da bo kapitalistična Nemčija živela še dvainštirideset let samo zato, da v tem času plača vojno odškodnino kapitalistični
I7,.anciji. Ako bi dali Nemčiji eno leto ali pa tisoč let časa — bi bilo ravno tako dobro.
Vendar to ni tako važno. Nekaj tniljard se že iztisne iz Nemčije, in iztisnili jih bodo iz nemških delavcev. Vso odškodnino mora namreč plačati proletarski razred. Iz potnih srag in žuljev nemškega delavca in kmeta mora priti sleherni cent, ki ga dobi antantni kapitalizem kot tribut svoje zmage za * demokracijo«. Račun odškodnine je sicer adresiran na Nemčijo; tudi v pogodbi je zapisano, da toliko in toliko tniljard plača »Nemčija« — kdo pa je Nemčija? Kdo bo plačeval? Nihče drugi ko ljudstvo, ki dela in proizvaja in to ljudstvo je — kakor v vsaki državi — industrialni in kmetski proletarijat.
Odškodnina je naložena nemškemu delavcu. Nemški bankirji in kapitalisti so le poklicani, da igrajo vlogo zavezniških agentov:	iztlr-
Javajo bogastvo, producirano od delavcev in kmetov, in ga izročajo imperialističnim zmagovalcem. Res je, da se bodo tudi bankirji in kapitalisti morali zadovoljiti z manjšim dobičkom, s skrčenimi dohodki, am-rak njihovi dohodki ne izvirajo iz dela. temveč iz posedovanja industrij in drugih bogastvotvornih siedstev. Delavci, ki s svojimi mišicami in znanjem ter s pomočjo strojev spreminjajo sirovine v porabno blago, 90 tista »Nemčija«, ki je obsojena na dvainštiridesetletno garanje in plačevanje visoke denarne kazni.
Dvestošestinšestdeset miljonov mark v zlatu! (Natančna svota v dol. je 35,850,000.000.) To se lahko zapiše. V Parizu imajo dovolj papirja in časa, da pišejo ničle in vejice, ničle in vejice. Razmišljajte, koliko jc ena miljarda. Tisoč miljonov! (Angieži rabijo »biijon« za miljar-do). Ce mislimo na kaplje v morju, peščeno zrnje v puščavi, na travo in listje, potem ni miljarda nič. Ampak miljarda dolarjev je pa že nekaj. Dolarji predstavljajo delo, to je vrednost. Vrednost se ne pobira na cesti, marveč se ustvarja, in ustvarjati je ne more nihče drugi ko delavec. ki se poslužuje svojih mišic, možganov, strojev, raznega orodja itd. Današnji izkrokani sistem, ki se še komaj drži pokonci, je naredil, da se vrednost dela meri po dolarjih, to je v denarju. Denar je v vidno obliko zlata in serbra in na papirju obljubljenega zlata prenešeno delo. Vse, kar plačamo ?. denarjem, plačamo v resnici z delom, ki ga je nekrlo izvršil. Recimo, da predstavlja en dolar eno uro dela. Vsak dolar pomeni, da je nekdo delal eno uro, oreden jc dolar prišel v promet. Sto dolarjev je sto ur dela. Leto ima okrog 300 delovnih dni, če odštejemo nedelje in praznike; ako vzamemo, da ima povprečni delavnik osem ur — kar v resnici nima
   tedaj dela delavec 2400 ur na leto
in ravno toliko dolarjev predstavlja eno leto dela. Zdaj pa izračunajte koliko let dela je miljori dolarjev In koliko mlijarda dolarjev!
Nemški delavec producira danes pol marke vrednosti na uro. Ako torej hoče plačati vsako ieto Šest miljard mark zaveznikom, plačati potrebne sirovine in plačati svoje življenske potrebščine, brez Vaterih ne more producirati niti prebitega groša, tedaj mora povečati svoje produktivne sile preko človeškiti zmožnosti, podaljšati si mora delavnik na štirinajst ali petnajst ur in njegove mišice se ne smejo izčrpati niti za las, niti ne sme zboleti dvainštirideset let — škoda le. da m lc!i garancij v pogodbi antantnih imperialistov!
Toda vsaka zmožnost za delo ima svoje meje;_ ima jih delovna zmožnost živine in^ ljudi. Iz tega razloga smo prepričani, da ostane rr.iiiardska odškodnina večjidel lc na napirjtt.
Kaj pa francoski delavci? Ali bodo kaj na bobtem, če Francija
prejme letnih šest miljard frankov o.l nemških delavcev? Komu gre odškodnina? Mar francoskim delavcem? Kaj še! Odškodnina gre bankirjem in kapitalistom, da pokrpajo svoje mošnje in rešijo svoj bankrotni sistem, da privežejo proletarijat svoje dežele še čvrstejše k stebrom mezdne sužnosti in postavijo šc močnejši zid svoje profitne trdnjave. Nemški kapitalistični razred je odgovoren za odškodnino in vsled tega jo izpreša iz nemških dclavcev. Proletarci antantnih držav pa ne pridobe ničesar, pravzaprav so še na slabšem. Ako se francoskim kapitalistom posreči, da iztisnejo mozeg in kri v obliki zlata iz nemškega proletarijata, in sicer dovolj mozga in krvi, tako da vzpostavijo svoj napol sesedli sistem izkoriščanja, tedaj to ne pomeni nič drugega, kakor da bodo s pomočjo ropanja nemških delavcev lažje ropali francoske delavce.
Delavci ne pridobe nikjer nič. Nemški kapitalisti in bankirji izgube velik profit, toda delati jim ne bo
treba, dokler bodo oni gospodarji; na drugi strani upajo zavezniški krvosesi na velik dobiček. Delavci na obeh straneh so žrtve. Transak-i cija se njih ne tiče. Vsa igra je med kapitalisti.
Ako se nemški delavci dvignejo in vržejo kapitalizem v svoji repu-* bliki ob tla. ni najmanjšega dvoma, da bodo francoski in angleški impe-i rialisti poskušali s kruto silo vzpo-. staviti nemški kapitalizem zopet na noge. Francoska buržvazija ima vefi skupnega z nemško buržvazijo. ka-i kor pa s francoskim delavstvom. Vojna ali mir, proletarijat je vedno tepen, dokler vladajo kapitalisti. Odškodnine zmirom plačujejo de« lavci enega naroda vladajočemu razredu drugega naroda. To je stara igra, v kateri kocke vedno padejo proti delavskemu razredu v vseh deželah. Pariška igra dokazuje, da Igralci iz umrle, predvojne dobe Se vedno računajo na servilnost in za-> bitost delavske mase. Ali se nič n« motijo?	_______
Kaj pravzaprav hočejo slovenski
komunisti.
Kakor po drugih deželah tako tudi pri nas uganjajo ti ljudje komedije in lopovstva, ki ogromno škodujejo delavskemu gibanju sploh in posameznim strokam. Silno neradi slišijo, da se jim kaj očita, ali mi bi bili nepošteni in bi zanemarjali svojo dolžnost, če nebi zavračali vse ono, kar je delavStVtS SkotRjivo. No gre ta boj proti komunističnemu svetovnemu naziranju, ki ima svoj pravec, marveč boj gre proti šarlatanom. ki se poslužujejo gesla komunizma in sleparijo z njim proleta> rijat.
Pri nas na Slovenskem, odkar je izdala vlada, ne vemo zakaj, tisto naredbo proti komunizmu, vrše komunisti agitacijo osebno in sicer glavno s tem, da ovirajo mezdna gibanja in razvoj strokovnih organizacij. Na neki shod, kjer je hotela strokovna organizacija okrepiti svoje vrste in se razgovoriti o socijal-nem položaju, so pripeljali ljubljanski Žorga, Simončič in Ostre par pijanih ljudi, da so na shodu kričali in onemogočili strokovni shod ter s tem napravili najlepšo uslugo klerikalcem. s katerimi so komunisti v zvezi, kakor dokazuje slučaj stav-binske organizacije in pa blagohotna pisava klerikalnih in drugih meščanskih listov o komunistih. Lahko rečemo, da nikdar še ni delala nobena stranka, tudi ne meščanska, tako v roke reakciji kakor delajo komunisti.
V drugem slučaju je neka orga<*
nizacija po svojih zaupnikih podpis sala mezdno pogodbo. Na shod. na katerem se Je imela pogodba spre*r jeti na znanje, je prišel železničar, ki je nastopil proti* zaupnikom in skušal nahujskati delavce proti zaupnikom, s čemer bi bil dosegel dvoje: prvič bi bil razbil organizs« cijo, drugič bi bil pognal delavstvo
v stavko, o katere usodi je težko prerokovati.
V tem zmislu delajo ti sovražni-« ki delavstva. Delavci naj pač v pr*<
vi vrsti sami sodijo, ali je tako delo pravo ali ne. Ni nam treba utemeljevati, zakaj je tako delo zločinsko, ker že precej občutimo težke posledice uničevanja organizacij. Ali eno pa lahko odprto povemo: Strokovne in politične organizacije naj take zavratne pritepence ne puščajo na shode. Odgovornost za delo v organizaciji nosijo vaši zaupniki, nosite sami člani organizacije, zato je tudi najbolje, če se posvetujete in sklepate sami. Ce pa pride v vašo sredo človek, ki vas hoče nahujskati proti vašim zaupnikom, ki vas hoče zavesti k odgovornim dejanjem, pa sam ne prevzame in ne more prevzeti nobene odgovornosti, ta je Kotovo val sovražnik, ne pa prijatelj.	' •
S tega stališča smo to povedali.
Naših komunistov principi.
Naš komunistični kardinal Sima Markovič }e predlagal v ustavotvornem odboru, naj se ustavno doiočJ za volitve — proporcionalni volilni sistem. Ali Je Sima postal demokrat? Proporcijonalni sistem Je čisto demokratska ustanova ter ima namen zasignrati vsakemu volilnemu glasu enak političen vpliv. Kdor Je za proporc, pnznava pravico do življenja več strankam isi nc samo eni. Komunizem pa Je ekskluziven in ne trpi poleg sebe nobene druge stranke ali struje. Ruski komunisti so v
tem dosledni in so razbili svojo konstitu-anto, ker so bili vanjo izvoljeni tudi pristaši drugih struj. Naši komunisti pa priznavajo s proporcem pravico do obsto>* tudi demokratom, klerikalcem, radikalcem in — last not least — tudi toliko zaničevanim »socijalpatrijotom« I Hvala za priznanje! Do sedaj smo vedeli, da so naši komunisti na slabem glede korajže, se-ia| pa vemo, da so na slabemt udi glede principov I_______________________________
Politične vesti.
+ Trgovska pogodba med JugoslavlJo hi Italijo. Delegat italijanske vlade Karpa
j- odix>toval v Rim, da poroča svoji vladi o povoljnih rezultatih svojih razgovorov z nošimi finančnimi, trgovinskimi in industrijskimi zastopniki glede sklepanja trgovinske pogodbe z Italijo, o čemer se bodo pričela pogajanja Sc v tekočem mesccu. — Poleg francoskega pritiska na našo vlado zaradi oborožene jugoslovanske intervencije proti Rusiji Je bila tudi ta pogodba eden izmed vzrokov, da so v Bclsradu poslali dr, Ku-
kovca »o pravem času« na Angleško. Bel-grajska porodica bo zopet zaradila pare!
+ Novi napadi. V Albaniji se pripravljajo novi napadi na našo državo. V bližini Korče se nahaja nekoliko bolgarskih četa-šev, ki so v zvezi z Albanci ter po-« 'to prehajajo našo in grško mejo. — Torei tako je ta reč. Sedaj vsaj vemo, zakaj vojaki n« dobivajo več dopustov in zakaj je toliko orožnih vaj itd. — Belgrajska porodica (e kanštna, anvpak Ljubliančanje imajo tuli ušesai n nekaj za njimi! Albanski napadli ’	+	Komunisti	agitiralo	za	Meri	tiče.
Na shodu v Vevčah so povedali 2orga, Ma«
NAPREJ.
Stev. 55.
kuc, Simončič In Osterc, da so pripravljeni agitirati za klerikalce. Po drugih krajih pa agitiralo za narodne socijaliste in Zvonarje. ;> .
+ Dragocene tajnost!. Kakor Javlja newyorški poročevalec Usta »Lokalanzel-ser«, napovedujejo Usti ameriškega tiear-stovega koncerna ob ja, v o dokumentov iz petrograjskega tajnega arhiva. Angleži so baje ponudili 140 milijonov za opustitev te objave. Dokumenti naj bi pojasnili krivdo Grevjevo in Sasonovo pri izbruhu svetovne rvojne. _ Kakor je znano, so gospodje pri
mirovnih pogajanjih v Parizu Nemce prisilili, da so jim dali črno na belem, da so samo oni krivi svetovne vojne. Resnica bo pa bržkone ta, da si plemeniti kapitalistični bratci vseh dežel lahko z mirnim srcem podajo svoje krvave roke.
+ Pobožno francoske želje. Kakor poročajo francoski listi izJRevala, so proti-boljševiška krdela iz Kronstadta osvojila trdnjave Krasnaja Gorka. Pridružila se jim je posadka provizorne vlade v Kronstadtu. Polki rdeče armade okoli Pskova so se baje uprli.
Dnevna kronika.
Represalije. Na Koroškem se gode čudne reči. Celovški okrajni glavar Rainer pravi, da »Heimatsdienst geht vor dem Recbte«. Iz Koroške izganjajo Slovence, ki imajo tam domovinsko pravico. Iz šol odpravljajo slovenščino. Slovenskemu Juristu so odrekli Iz ničevih razlogov vpis v listo odvetnikov. Slovenskega duhovnika so oo-mo« pod lažniivo pretvezo, da ga kliče bolnik na smrtni postelji, izvabili, da ;e vstal Iz postelje in odšel obhajat v eno uro oddaljeno vas. Ko Je šel skozi gozd, pa so ga nacijonalni razbojniki napadli s streljanjem U pušk In smrtnonevamo ranili. Ta lopovstva niso bila demontirana in smatrati moramo, da so resnična. Naša deželna Vlaja je posegla po represalijah. Izgnala je nekaj Nemcev, šikanira nekaj nemških advokatov bi grozi, da bo dala zapreti vse nemške Soie v Sloveniji. Da bi bBi kje na Kočevskem nemškega duhovnika, ko je lel obhajat, pobil!, le ni bilo slišati. Represalija stoji teven zakona In Je torej grda stvar. Trpe nedolžni za grehe drugih. Obžalovati moramo, da le pcHtto tako daleč. S tem m namere med obema narodoma ne bodo izboljšale. Da se ublaže nasprotstva in po-mire duhovi, je v našem lastnem interesu, ali nič manj tudi v interesu Nemcev, naših in avstrijskih. Naj bi torej na&l Nemci po-iskusili pripraviti k pameti Koroške Nemce. Mi socljalisti v Jugoslaviji bomo vse storili, kar bi moglo pripomoči k medsebojni spravi. Naj bi pa tudi avstrijska socl-lalna demokracija zastavila svoj vpliv pri koroških prenapeteilhi
Zidovski tempelj v Ljubljani. Kakor taverno. žklje v Ljubljani ne bodo grad3! svoje sinagoge. V Ljubljani Je tuunreč že Itak J 6 bank.
Ljubljanske bank« zidajo! Z ozirom na komiskmelii ogled bančnih pjostorov, ki sn Je Izvršil prejšttii teden pod vodstvom vladnega svetnika Hovauskega, le dobtt stanovanjski urad naročilo, da da pri zaseženih hankah s L aprilom izprazniti vse njiliove prostore v prvem nadstropju, ki so slu ždi bodisi za privatna stanovanja, bodisi za pi-sarntee. Zasežene banke bodo morale za ta čas skrčiti svoj obrat le na pritlične poslovne prostore. Bankam, ki bodo do konca meseca že dejansko začele graditi hiše, se bo rok za izpraznitev prostorov podat-Sat, za primer dograditve pa popolnoma ukintt. DosedaJ izvršujejo, kakor se čuje, že {tl lahko pripravljalna dela za postavitev novih zjeradb:	Gospodarska	banka	gradi
bančno ta stanovanjsko poslopje na Miklošičevi cesti nasproti hotelu »Union«, češka todustrijalna banka že gradi stanovanjske hiše na Prulah, Kreditni zavod pa se pripravila, da zgradi veliko stanovanjsko hl-8o v Levstikovi utici na Wv*em svehi Kranjske stavbinske družbe.
Važno za politike, Se važnejše za lesne trgovce. Po repatlskem sporazumu pripade Planina na Notranjskem Jugoslaviji. Pri do-SoCatJu provizorne meje so Italijani zarisali popolnoma nenaravno zaokroženo mejo okoli VVindlschgratzovega »Planinskega Oradu« (Haasberg). in sicer i namenom, da U ta grad In seveda tudi verfiki gozdovi, ki spadajo h gradu, prišli na italijansko stran. Hala delegacija razmejitvene komisije je energično Intervenirala proti tej nakani, ker spada Planinski grad k občini Planini 3n ima hišno številko 1 v tem kraju. Dne 4. 1 m. so morali na podlagi te Intervencije Italijani izprazniti grad, ki je prišel tako v naše ozemlje. Na gradu sta razobešam! Jugoslovanska državna in slovenska zastava. — Ta notica je silno važna iz političnih ozirov. Premislite: Na gradu vise jugoslovanska državna la slovenska zastava! To |e nekaj popolnoma novega. Konštituanta bo protestirala, ker še ni spreflela paragrafa o avtonomiji. Bel grad bo tudi protestiral. Demokratski centralisti bodo protestirali. Generali bodo protestirali. Vse, kar leze In gr«, bo protestiralo. AH ne bo to lepo, ko bomo imeli zopet boje zaradi zastav? — Važna Je pa ta vest tudi Iz gospodarskih ozirov: NaSI lesni trgovci so že naročili z zelenjem In z najnovejšimi tarifi za drva okrašen poseben vlak, da se popeljejo na poklon gospodu firštu. Gospod Ftršt Imajo namreič silne gozdove! — Dalje doznava-mo, da je bH včeraj, ko se Je raznesla ta vesela novica po Ljubljani, na poverjeništvo ca agrarno relormo silen naval. Zaradi se-kvestrov seveda! — To smo napisali pa Kato, da naš brezbožni ki neverni svet, ki veruje na demokratljo, vendar enkrat uvidi, da so gospod liršt le še gospod firšt...
Vprašat e na železniško ministrstvo. Železniški vpnkojencl in vdove dobivajo že mnogo mesecev pokojnino šele 5. a'l
vačinoma celo 10. dne vsakega meseca. To ji irVi.no In mučno za upravičence, ki težki pričal c jejo svojo malo pokojnino, da poravnaJos voje dolgove in si nakupijo živil. Fnako še do danes niso prejeli vdove in otroci železničarjev novih legitimacij za znižano vožnjo po žeieznicL Ali minister ve »a to, če, naj odpravi te nedo-statke!!1
»Slovenski Narodi pravi v svoji včerajšnji številki, da glasbena kultura v Ljubljani stoji visoko. Dostavljamo, da približno dva centimetra In pol.
Iz uradnih listov. »Uradni Ust* štev. 24. z dne 7. t. m. priobčuje uredbo centralne vlade o orožniškem pokojninskem fondu: dalje naredbo deželne viade za Slovenjo, s katero se ustanavljajo agronomski in veterinarski fondi za Slovenijo ta komisija za njih upravo.
Nesreča. V noči od 2. na 3. i m. je na cejskem kolodvoru vlak povozil našega so-druga železničarja Franca Kassa, Ponesrečenec Je ba takoj mrtev. Zavedni bi povsod priljubljeni sodrug zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naj mu bo zemlja lat tkal
Železniška nezgoda r Brežicah. Dne
3- t. m. Je smrtno ponesrečil delovodja lužne železnice Alojzij Renčelj. Omenjenega dne se J« po delu nekoliko zakasnil na postaji v Brežicah v neki gostilni. Na p>tl proti domu ga sreča na nratu brzovltk It 503, ki prihaja v Brežice ob 21 uri 49 minut, katerega stroj M zgrabi tako nesrečno, da mu razbije glavo ter ga vrže pod most ktke žttri metre globoko,kjer le nesrečnež Izdihnil. Tam so ga ljudje na.VI druge jutro. Pokojnik zapušča težko bolno ženo.
Uradna zdravniška služba. Razpisana Je služba uradnega zdravnika za novoustanovljeno okrajno glavarstvo vGuštanju. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu-
Poneverba. Trgovcu z južnim sadjem Ivanu Reji v Zagrebu je mlad bosanec Rastni Mesič poneveril 14.000 K ter se odpeljal proti Ljubljani
Zaradi tihotapstva izgnan dijak. Mariborska policija je za vedno izgnala Iz kraljevine SHS 201etnoga Jakoba Orudna, dijaka, govorečega nemško In poljsko, pristojnega v Hudorosov Galicija, ker Je tihotapil než«gosane avstrijske krone v Jugoslavijo.
Tatvina suknje. Iz nezaklenjene sobe Je bila profesorju Ivanu Koprivniku ukradena črna zimska suknja, vredna 2000 K.
Tatvina kuretnlne. Gostilničarki pri Majerončku« Je neznan »kokošar« odnssel Iz hleva 3 kokoši in eno puro. Gostilničarka Marija Malnarlč Ima 430 K škode.
PogreSan. Matevž Jereb iz Vidma, občina Dol Je od 22. februarja 1921 pogrešan. Zjutraj tega dne Je šel bale v papirnico Vevče, kjer bi moral nastopiti kot zidar delo, ni pa se potem več povrnil. Tudi v papirnici Vevče se ni zglasil. Jereb Je srednje velikosti ta močne postave.
Vlom r barako. Po noči 7. t. m. Je doslej Se neznan torti ec vlomil v barako Ivanke Stare na Stanko Vrazovem trgu. Storilec si jc prilastil za 526 K vrednih različn.h slaščic in eno sekirico.
Tatvina. Delavcu Cirilu Pogačarju Je bilo Iz nezaklenjene poselske sobe v njegovi odsotnosti ukradeno razno perilo, čevlji In obleka v skupni vrednosti 858 K.
Posledica Izgubljene pravde. V zapore deželnega sodišča so odvedli Andreja Triš-kana, ker Je v razkačenostl, da Je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem bil Izgubil neko civilno pravdo, s steklenico udaril po desnem sencu svojo ločeno ženo I erezijo In Jo znatno poškodoval. Zeno »o sprejelf v bolnico, moža pa v zapor.
Cigani. Aretovanl so bili cigani Koloin-bar Gjuro, Petrovič Marica, Kolombar Julija, Petrovič Julija. Peti te ciganske družbe Je pobegn#. Vsi so biU v trgovini tvrdke Jos. Medved, SodnlJska ulica Id Je tamkaj v tem času bšl ukraden kos blaga temnomodrega katuna.
Brez procesov. V vlaku, ki vozi iz Bei-grada v Osijek, je bil aretiran hrvaški slikar VVemer - Rozatiovič, ker jc o sebi govoril, da Je komunist In revolucionar. Tako nas naše purgarske oblasti polagoma vedejo do tltlh slavnih časov, ko se »vsaka svinja nesnage nažre«, ali kakor že pravijo nekje na Slovenskem.
Iz stranke.
Diskusijski večer se bo vršil v petek, dne 11. marca 1921 ob 8. uri zvečer v mali dvoran! Mestnega doma. Ker so občinske
volitve pred durmi in druga važna vprašanja, priporočamo, da se sodružice in sodru-gi udeleže diskusije v polnem števila.
Celje. Večkrat smo že objavili, da se vrše diskusije vsak četrtek zvečer v gostilni Svetel v Gabenjah, Ker smo dobil! dovoljenje za prirejanje takih poučnih večerov v meščanski šoli nasproti delavskega tajništva,, obveščamo vse somišljenike, da se vrše sodaj vsai torek ob pol 7. uri zvečer v meščanski šoli. Prostor se izve v delavskem tajništvu.
So drugi!
Ne pozabite, da je eksistenca delavskih listov mnogo težja od drugih listov. Vedite, da so na delu vse mogoče sile, da zaduše glasila zavednega organiziranega delavstva.
Zato na delo: Čitajte, Sirite „NAPREJ“, edini slovenski delavski dnevnik! Pridobivajte novih naročnikovi Potrebujemo Vase pomoči v Vašo korist.
Gospodarstvo.
— Ljubljanski trg. Tržno življenje postaja živahnejše. Mestni trg je dobro založen z blagom. Govejega mesa je dovolj, a se še vedno skuša tu pa tam prodajati siabo blago. Stranke se opozarja, naj kupujejo dosledno le dobro, nesumljivo blago, čeprav se slabejše ponuja po nekaj kron znižani ceni. Izvoz žive in zaklane govedi postaja od dne do dne večji. Cena živi teži volov srednje kvalitete se giblje med 18 n 20 K za kg. Vsled nemogočega Izvoza telet bo domači trg s telečjim mesom dobro založen, vsled tega je pričakovati močnejšega padca cene telečjemu mesu. Od srede, 9. marca naprej se znižajo cene telečjemu mesu od 26 na 24 K I. vrste In 22 K 11. vrste. Slanina se drži na ceni 48 K za mešano blago; svinjsko meso 32 K I. vrste, II. 30 K; mast 54 K. — Sadni trg Je dobro založen, a še nima dovolj prometa. Improtiranih karfijol izvrstne kvalitete Je na trgu dovolj po ceni 8 do 15 K za kos po kakovosti. VeMka množina jajc prejšnjih tednov Je nenadoma izginila, tako da trg ni zadostno založen z jajci, vsled nakupa Jajc za izvoz potom prekupcev. Cena je skočila tu
2 K za kos. Stranke se opozarja, da se bo vsako predajanje ali kupovanje Jajc višje kot po 2 kroni najstrožje zasledovalo. Obenem se prosi občinstvo, naj nemudoma naznani tržnim organom vsako prekupova-nje Jajc od strani verižniških prekupcev na trgu in po mestu. Strankam se svetuje, naj s! takoj sedaj vlože manjše množine Jajc za domačo porabo. — Mlevsklh izdelkov je za dnevno porabo zadosti. Cena se še vedno vzdržuje na 18 K za kg moke št. 0. Stranke se prosi, naj nemudoma naznanilo vsak nakup slabe moke ter prineso majhen vzorec na mestno tržno nadzorstvo. Ime stranke ostane tajno. — Mleka Je na ljubljanskem trgu dovolj zelo mešane kakovosti. Prosimo stranke, naj naznanijo vsako dobavo sumljivega mleka s točnim naslovom prodajalca. Vzorec naj se napravi na ta način, da se mleko v celem litru, ali bolje v večji množini 2 minuti temeljito meša, potem vzorec Izllie v čisto, z vročo vodo pomito steklenico. Z brezobzirnim nazna-njanjem nakupa sumljivega ali pokvarjenega blaga občinstvo najizdatneje pripomore k uspešnemu tržno nadzorstvenemu poslovanju.
— Oprostitev davka na poslovno obrt.
Na seji gospodarsko finančnega komiteja ministrstev se je določilo, da se predmeti, ki so oproščeni izvozne carine, oproste tudi davka na poslovno obrt,
— Češkoslovaška za Izvozno trgovino. Ministrstvo za trgovino in Industrijo je prejelo od našega generalnega konzulata v Pra*i nastopni akt: Predkratklm so stopile v veljavo nove specielne železniške tarife za izvozno blago, ki so splošno 10%, nekatere vrste blagt, ki so v tarifu naznačene, pa za 20% znižane z ozirom na splošne železniške tariie. Ker se omenjene specielne tariie ne nanašajo na blago, ki se ekspedira v kompletnih vagonih, se bo tudi v bodoče z Izvoznim blagom postopalo Istotako, kakor z blagom, ki Je d-oločeno za konzum v državi in s katerim se postopa po splošnih železniških tarifah. Radi tega so železniška podjetja predlagala, naj se za vse izvozno blago odrede tarife, ki bodo za 10% znižane.
—Izvoz premoga na češkoslovaškem in Se kaj. Lansko leto so Izvozili iz češkoslovaške države 5 milijonov ton premoga proti 4 milijonom v letu 1919. Neki listi obenem poročajo, da znaša število v _se* vernozapadnih premogovnih revirjih odpuščenih delavcev 49.000. Tl reveži nimajo ne kruha hi ne premoga, to Je niti tistega, ki so ga nakopali s svojo pridnostjo.
— Izdatki mesta Dunaja znašajo po računskem poročilu za leto 1920-21 letno 4 do
5 milijard kron.
— Bolgarski btidget. Bolgarski listi pišejo, da znaša primanjkljaj v državnem proračunu za leto 1920-21 178,260.713 levov. Dohodki so določeni na 2.115,720.000 levov in izdatki na 2.393,980.813 levov,
Pouk
o pasji steklini in o steklini pri ljudeh.
Steklina je nalezljiva bolezen, hitrega poteka, ki se pojavlja najčešče pri psih in ki se širi dalje le po ogrizu po steklih živali, zlasti steklih pseh.
Znaki stekline so obče pri vseh živalih enaki. Najbistvenejša znamenja so: togotno vedenje, telika razdraženost, nagnjenje k grizenju ali ujedanju, bodenju, trkanju (prava stekiost ali besnost); v drugih primerih pa se kaže otopelost, slabost, ohromelost različnih delov telesa, zlasti pa zad njega dela. V teh primerih ni žival močno grizljiva (tiha stekiost).
Stekli psi kažejo spočetka posebno izpremembo vedenja, ki pa je včasih zlasti pri onih psih, ki se jih drži v sobi, tako malenkostna, da se jo komaj zapazi (tiha stekiost). Navadno je Pa vedenje steklih psov zelo izpremenjeno. Psi so kmali čmemi, razdražljivi, nezaupui, se radi skrivajo po temnih kotih sobe ali v hlevu, ogibljejo se svetlobe in luči, niso poslušni na gospodarjev klic ali se pa le neradi odzovejo, potem pa naenkrat še bolj živahneje poskakujejo in se dobrikajo. V drugih primerih so stekli psi zelo nemirni, grebejo s prednjimi nogami, medjavajo neprenehoma ležišča, hodijo nemirno sem in tja po sobi a' po dvorišu, postajajo trenotno, poslušku-jejo ali lajajo in grizejo v zrak brez vsakega povoda. Med ležanjem pogosto postajajo vznemirjeni, popadajo v zrak iti renče. Glas Jim postane Izpremenjen in hripav Občutljivost steklih psov Je znatno povečana. Če se jim kdo, čeravno prijazno bliža, ali pa če se Jih draži, se močno razburijo ter popadajo roke ali druge predmete ali pse, s katerimi so se prej vedno razumeti. Zlasti jdh zelo razburi navzočnost tujih oseb in tujih psov, med tem ko ostanejo v tiRtn navadni okolici popolnoma mirni In prijazni.
Med boleznijo se stekli psi zelo slinijo. V poteku bolezni postajajo popadki vedno bolj redki In končno ps! med P strm in sedmim dnem poginejo.
Pr! tihi steklini so vsa znamenja le malo vidna:	zapazi se Izpremenjeno ve-
denje psov. tzipremetdenl tek, pozneje nas-nenje do pobega bi potepanja, očitna griz-IJrvot, Izpremnjen glas.
Steklina mačk je podobna steklini psov. Očitni znaki so posebno velika nemirnost; stekle mačke silno rade grizejo In praskajo.
Prt človeku se pojavi pasja steklina 1 do 6 mesecev po ugrizu od steklega psa, mačke ali kake druge stekle živali.
V pričetku stekline čuti bolnik na mestu, kjor je bH ugrtznjen več ali manj močne bolečine. Bolniki so duševno potrti, utrujeni, tožijo o glavobolu in Imajo zelo nemirno spanje.
Čez par dni postane vse živčevje skrajno občutljivo, osobito ono, kl oskrbuje požiranje in dihanje. Najmanjše rabur-JenJe bolnika itd. že lahko povzroči močne krče v nkišičevlu požiralnika in v mišičevju, katero oskrbuje dihanje; vsled teh krčev lahko zaostane dtlianje za več trenot-kov. Najbolj značilni pojav v tem Stadiju boieztii je, da se bolniki boje vode in ako jo zagledajo, napadejo jih močni krči mišičevja. Bolniku se v tem štadiju zelo slint cede. Njegovo trajno razburjenje se vedno povečava, tako da se pojavijo slednj.č deliriji, kl imajo na sebi znak besnosti. Bolnik skoči iz postelje, teka po sobi in bije okoli sebe.
Tl napadi pa trajajo Pri Človeku le kratek čas in se pojavijo pri steklini človeka le redkokdaj.
En a« dva dni potem se bolnik umiri in zopet laliko brez težav uživa tekočine. Pokažejo se pa sedaj znaki splošnega otrp-nenja. Celi deli telesa otrpnejo popolnoma, srce deluje zelo slabo in 5 do 6 dni po pričetku bolezni umrie bolnik na ptrpnetuu srca. Posledica stekline Je vedno smrt.
B opisi.
St. Vid pri Zatlčinl In Velik« Loka. S 1. marcem 1921 se Izločijo kraji Dolenje Prapreče. Gorenje Prapreče, Vrbovo, Martinja vas in Stepanja vas iz okoliša poštnega urada St. Vid pri Zatični ter se prkle.e okolišu poštnega urada Velika Loka. Hkrati se uvede v krajih Dolenje Prapreče, Vrhovo In Martinja vas dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši. Dostavljalo se bo vsak dan raizen nedelj.
Rogaška Slatina. Zivljenske razmere so postale za delavstvo Državnega zdravilišča v Rogtški Slatini vsled neverjetno nizkih plač naravnost obupne. Delavci zaslužijo v najboljšem slučaju 24 do 30 kron na dan In s tem zaslužkom naj preživljalo sebe In družino. Zaslužek zadostuje komaj za kruh, da bi sl pa delavec kupil pol kilograma mesa na teden, ali da bi sl kupil obleko In čevlje, če misliti ni Primorani zaradi navedenih razmer, so delavci prosili že 21. Januarja I. 1. za povišanje dnevnih prejemkov za 50%, a do danes še niso dobili odgovora. Kakor se čuje, zadržuje vso zadevo ravnatelj Dolenc. Ker ni mogoče, da bi delavstvo ob sedanjih razmerah še dalje izhajalo, se zahteva od ravnateljstva, da nujno reši prošnjo delavstva.
P& ss*’@fy.
— Nad 6000 stavbinskih delavcev sft izprli v Češkoslovaški. Vzrok izprtja je bili menda le stavka 60 kovinarjev. Delavstvo Velike Prage je zelo vznemirjeno.
— Ogromna izprtja v Češkoslovaški. Razen stavbinskih delavcev v Pragi so fz« prla v Češkoslovaški tudi nad 10.000 kovinarjev. Na povelje zveze industrialcem so v severnočeških industrijskih krajih (V
Ustju, Tepticich, Duchovu i. dr.) izorll ogromno delavstva. Vsa pogajanja so ob odporu podjetnikov razbila In 10.000 de* lavcev strada.
— Beda otrok v srednji Evropi. »Lei Peuple« prinaša statistiko o bedi otrok V srednji Evropi :n navaja, da je v Nemči* ji cn milijon bolnih otrok. V Avstriji umira lakote 700,000 otrok. Na Madžarskem 19 od 100.000 otrok, rojenih lanskega leta, 4$ tisoč bolnih. Na Poljskem pa gladuje v p ra« vem smislu besede 1,000.000 otrok.
— 21-urno štetje časa so upeljali v že« lezniškem prometu sedaj tudi na Dunaju,
— Ameriške novice. V Ameriki so umrli ti-le rojaki - Slovenci: V Aliquippi Terezija Habič; v Pittsburgu Alojz Vodlan iz vasi Kolovrat pri Litiji; v Frautenacu Janez Bedenc iz Hrastnika (samomor); v Ltt« cisboru Mihael Miller, doma iz Blance ua StaJersem; v Clevelandu Jakob Česnik; t South Chicagi Anton Zupanc.
— V Kanado se Je priselilo 1. 1920 1411 tisoč oseb, od tega jih pripade 74 000 ns izseljence !z Anglije, Irske in Škotske. N* dan je to povprečno 400 oseb.
— Splošna stavka na Luksemburškem. Delavstvo neke tovarne v Differdangu na Luksemburškem je sklenilo, da prevzame obrat v svoje roke, ker je hotel lastnik *' nasiljem vreči na cesto par sto uslužbefl-* cev. Podobno so sideivlll delavci v nefctli, drugih tovarnah; interveniralo je vojaštvoj nakar je vse delavstvo zastavkalo.
— V Hamburgu Je bila v nekem t®* mošnjem muzeju ukradena ena izmed Rembrandtovih slik, kl predstavlja Jesensko po* krajino. Slika Je vredna nad 5 milijonov; naših kron.
— Ministrstvo za materinstvo, Vlad* države New South \Vales v Avstra^j! 10 izdelala zakonski predlog o ustanovitvi ml* nistrstva za materinstvo, katerega skrb pripravljanje deklet za materinstvo. P® vsej državi ustanove porodnišnice. Ministrstvo za materinstvo Izda nadalje potreb-* ne uredbe o negi žene pred in po porodrt in bo ravno tako varovalo ta podpiralo nezakonske matere, vdove in ločene žene * otroki.
— En gram radija. »Matin« poroča, d* so zbrale ameriške žene za preskrbo enega' grama radija 120.000 dolarjev (1 dolar nad 130 jugoslovanskih kron torej nad 16 m!« lijonov kron). Radij bodo darovali madamd Curie-jevi In pariški univerzi. Gospa Curie« jeva se v maju odpelje v Ameriko po ra* dij.
mm loMa mtb ir Marami ttl SSEES
prsteno posode WESELY & DRUG, p. Žalec.
Dobavljamo od zaloge
m
surovo olje za motorni pogon, strojno olje težko, srednje, lahko, ci* lindrsko olje za pregreto In nasičeno paro, auto-olje, dlnamo-tranBformatoino olje, strojno lovot-uia^t, koUiniuz parafin, surovo vazelino, bencin, petrolej Itd. ter prosimo, da zahtevat« v slučaju potrebe ponudbo.
,KOMET*, d z o. z.
L>ubljana, Dunajska cesta 88.
Vse kleparske itrojc in orodja ima vedno v zalogi zastopnik tvrdke ERDMANN KIRCHEIS.Aue
Karlo Okretič i tirna, imil
Hitu«! ul. 25. IS*'«®*1"1*,?: vrtalni stroji, ,b'“s" nlcot tratno * * 9 © i stroji *a obIKanje (Abrlchter) itd.
M (ohliM Mfltira®
mizarjev
sprejme to’ oj
jm in Mika zadruga"
v SlrnlSCii pri Ptu|u.
HBSB
»daiatcliv IvJlu Mlinar*
rriUc sUčlteLiska ti&kujoic.« v, LlubHauu
(iflsiovorni urednik: .UtU. Vehovec