„LindsKa mer sinzi zmagi!
nIER STCIRISCHC LANDWIRT"
STAJERSKIGOSPODAR
Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Rui 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.29 ein sohl 9 Rpf Postgebühr) Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 3 - V. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 20. Januar 1945
Einzelpreis 10 Rpf
Evropo pred odločitvijo
Poplava Anglo-Amerikancev in boHševikov bi pomenila gospodarski pogin Evrope — Evropa se bo morala odločiti: ali za nemški ali za anglo-ameriški gospodarski recept
V našem listu smo na uvodnem mestu doslej skoraj vedno obravnavali vprašanja, ki so bila več ali manj v zvezi z vojnim dogajanjem» in z morebitnimi političnimi posledicami izida vojne. Danes A hočemo posvetiti našo pozornost vprašanju, kako neki bi izgledala Evropa v gospodarskem in nujno tudi v socialnem oziru. Preden preidemo k jedru tega vprašanja, si moramo nekoliko ogledati položaj v Nemčiji in po njenih četah zasedenem ozemlju, nato pa še situacijo, ki jo najdemo tam, kjer 6e nahajajo naglo-ame-riške in sovjetske čete. Ker se z boljševiškim gospodarskim in socialnim redom kot možnostjo sploh ne maramo baviti, se hočemo zaustaviti zgolj pri razmerah, kakor jih najdemo povsod, kjerkoli 60 Anglo-Amerikanci izvedli svojo okupacijo. Slika je skoraj povsod enaka: v Italiji istotako kakor v Franciji in Belgiji. Bajeslovno bogata Amerika in nič manj petična Anglija sta prišli na kontinent zgolj s svojim premočnim vojaškim aparatom, toda za civilno prebivalstvo okupiranih krajev nista prinesli ničesar, čeprav so dobro vedeli, da pridejo v kraje in dežele, kjer spričo dolgega trajanja vojne ne more biti nikakega izobilja, zlasti ne gleda živeža 'n tekstilnega blaga. Res je sicer, da so se morali v prvi vrsti brigati za svoj vojaški dovoz, toda dejstvo je, da so v Italiji in tudi v Franciji najprej izropali vse zaloge, ki 60 še oile namenjene civilnemu prebivalstvu. Nato so zamenjali lire in franke po tečaju, ki je bil podoben pravcatemu ropu na.odnega premoženja. Iz muzejev so pobrali vse, kar je bilo velike zgodovinske ia denarne vrednosti in vse to naj bi bilo tvorilo »podlago« takozvane anglo-ameriške gospodarske in socialne obnove evropske celine. Dejstvo je, da so Anglo-Amerikanci obljubljali tistim ev opskim narodom, ki bi zapustili varno ladjo tavezništva z Nemčijo, zlate gore. Tem večje je bilo povsod razočaranje, ko se je gospodarski bedi in stiski milijonov ljudi pridružila še poli-tična_ zmešnjava s preganjanjem ljudstva v imenu takozvane »demokracije«.
Temu nasproti je vzdrževala Nemčija v vseh zasedenih področjih s svojim nacionalsocialistič-
Fiilirerieva »JreJka za zaščHo „IjuJIske žrive '
Zbirka oblačil in opremnih predmetov je ponovna žrtev nemškega ljudstva za "svoje vojake. Radi tega odrejam:
Kdor se obogati od zbranih ali za zbirko določenih stvari ali pa odtegne iste svojemu namenu, se kaznuje s smrtjo.
Ta odredba stopi v veljavo z objavljenjem po radiu. Veljavna je v Veliki Nemčiji, Generalnem guvernementu in v po nemških četah zasedenih področjih.
Fiihrerjev glavni stan, dne 10. januarja 1945.
A d o 1 f Hitler. Der Reichsminister und Ghef der Reichskanzlei Dr. Lammers.
nim poseganjem v javno življenje ne samo gospodarski mir in polno zaposlenost ter oskrbo ljudstva, temveč so ljudje v okupiranih področjih lahko tudi varno živeli. Evropa je na ta način nazorno doživela dva velika gospodarska in socialna recepta: nacionalsocialističnega in pluto-kratskega. Oba recepta 6ta tako preizkušena, da se je treba samo odločiti. Nekateri evropski narodi so 6e že odločili v svoji »težnji po povratku liberalistične dobe za anglo-ameriško »zdravilo*, vendar jim ni posebno teknilo. Ker nemški narod v svojem prizadevanju, preustrojiti Evropo v V6eh ozirih, ne bo omagal, četudi trenutni vojni položaj nikakor ni rožnat, je povsem jasno, da se bodo narodi Evrope morali po nemški zmagi nujno odločiti za tisti gospodarski in socialni red, ki ga bo ustvarila Nemčija. Kako si zamišlja nemško vodstvo rešitev Evrope, je nedavno povedal Reich6wirtschaftsminister Walter Funk v nekem govoru, ki ga je imel pred zastopniki vseh evropskih narodov v okviru zavod.a za zunanjo znanost. Nemški tisk je objavil v zvezi a tem pomembnim govorom celo vrsto komentarjev, ki razodevajo popolno soglasnost z izvajanji Fiihrerjevega prvega sodelavca v gospodarskih vprašanjih
Angleži in Amerikanci so že opetovano izjavili, da se borijo za obnovo svetovnega trga, za svobodno svetovno trgovino. To da je eden iz-
med njihovih vojnih ciljev. Seveda bi se bil dal ta cilj doseči enostavneje z mirovnimi sredstvi' z ozdravljenjem narodnih gospodarstev, z ustvaritvijo velikih gospodarskih področij, predvsem pa potom odkrite revizije vseh trgovinskih zaprek. Niti Washington niti Londoa se nista zanimala za to mirovno metodo. Odločila sta se raje za vojno, ki je medtem uničila vse trgovinske zveze sploh. Kakor neki si le predstavljajo gospodje Angleži in Amerikanci obnovo svetovnega gospodarstva? Bati se je, da bo morala vsaj ena generacija napreči vse sile, in še to brez izgleda na dobiček. Anglo-Amerikanci so v teku te vojne že mnogo načrtovali, toda vsi njihovi načrti so dokazali, da si niso edini niti ▼ najskromnejših načelih.
Angleži hočejo svoj izvoz po vojni povečati za 50%, Amerikanci pa svojega kar za celih 300%. Tak porast anglo-ameriškega eksporta bi se mogel realizirati samo potom izločitve slehernega evropskega izvoza.
Račun nasprotnikov Nemčije je enostaven in nedvoumen. Reichswirtschaftsminister Funk ga je obeležil takole: Evropa bi morala na osnovi anglo-ameriških gospodarskih načrtov računati t tako brezposelnostjo, kakor si je v Nemčiji sploh nikdo ne more predstaviti. Toda Evropa hoče živetll To velja danes prav tako za gaullistično Francijo kakor za od boljševikov izropano Ro-
Dle Wirkung unserer »V«-Waffen
Die Auswirkungen des »V«-Beschusses auf London und Südengland sind erheblich. Ein eindrucksvolles Bild hierzu vermittelt imser einer englischen Zeitschrift entommenes Photo, da« die schweren Zerstörungen im Londoner Stadtteil Westminster zeigt, die durch »V«-Geschofl
verursacht wurden
Scherl-Bilderdienst-Autoflex (Auslandsphoto)

Ne darovati, žrtvovati hočemo!
Kaj vse bomo oddali v zbirko „Ljudska žrtev"
v času od 20. januarja io vključno 31. Januarja 1045 k« vrši na Spodnjem Štajerskem zbirka •ljudska žrtev«.
Vojaški dogodki preteklega leta, na drugi strani pa postavitev divizij ljudskih grenadirjav ki bataljonov nemškega Volkssturma so povzročili dodatno obremenitev tekstilne oskrbe. Da bi •e lahko obleklo imenovane edinice, na drugi •bani pa tudi po bombah oškodoVane sonarod-Bjake ter končno poskrbelo tudi obleko za dojenčke In malo deco v svrho biološke ohranitve našega naroda, mora nastopiti celokupna notranja fronta, da bi se z enkratnim edinstvenim naporom v obliki »Ljudske žrtve« izkazala vredne tronte, ohranjujoč tako bojno moč fronte.
Zbirka »Ljudska žrtev«, ki teče v Reichu že od ?. Januarja, prikazuje v vseh Gauih uspeh, ki je c daleka prekosil vsa pričakovanja. Kakor pri vseh takih zbirkah se je nemški narod tudi tokrat odlikoval in znova dokazal, da ne zna samo darovati, temveč tudi žrtvovati, ako vodstvo to ■ah leva.
Spodnja Štajerska je stremela vedno za tem, da me bi zaostajala za drugimi Gaui Re cha. S svojo darežljivostj« je vedno znova dokazovala svojo povezanost z Reichom. Tudi tokrat bo gledala ua to, da b« zbirki »Ljudska žrtev« zavarovala svoj ieslej najlepši uspeh.
Zbirka, ki Jo izvaja organizacija Steirischer Beimatbund, se prične 20. januarja in traja «ključno do 31. Januarja 1945. Tudi tokrat bodo «redile Ortsgruppe organizacije Steirischer liei-matbund zbirališča, kjer se bo lahko oddajalo ljudsko irtev. Starim in bolnim sonarodniakom ter obratom z večjo gmoto materijala, ki ne motajo tkanin, obleke In perila sami prinesti na zbirališče, se bo to olajšalo na ta način, da bodo pripadniki organizacije Deutsche Jugend prevzemali na llcn mesta pakete ter Jih prinašali na ■birališča.
Sprejemalo se bo:
aj Cunje vseh vrst iz volne, polvolne bomba-ta, platno, stanično volno, svilo, polsvilo, juto-Viiiio, konopljo, kokoe, nadalje neuporabna oblačila, staro perilo, kravate, nogavice, raznovrstne ostanke sukna, stare zastave, gardine, aavese,
muaijo ali pa za gospodarsko izolirano Švico. Vse evropske države si želijo zopet procvita in •»udeležbe na bogastvi sveta. Toda Amerikanci nočejo, da bi Evropa producirala in eksportirala. Z mikavnim in sladkim prigovarjanjem bodo •kušaii uspavati in končno uničiti ves evropski fatvoz.
Za rešitev Evrope je označil Funk pot evrop-«ke lamohranitve potom gospodarske skupnosti. Priporočil je sedem načel, ki se grupirajo okrog dveh jeder: 1. Enotna gospodarska politika vseh evropskih držav in 2. državno dirigiranje gospodarskih sil. Nemčija ima pravico do takega programa, ker govori v zavesti, da je v tej vojni •torila že mnogo in da so bile vse države, ki so
i Nemčijo sodelovale, kljub vojni stiski na boljšem. Nemčija in v njeni ožji gospodarski skupnosti delujoče dežele so pioduciiale v letih 1941 do 1943 blaga najmanj za 600 milijard mark. Ce pomislimo, da so nas sjedi- vojne odrezali od iz-bornih in obenem cenenih prekomorskih surovinskih vrelcev, je to produkcijska sila, ki je ni dosegel in je ne bo doseget nobeden drugi kontinent. Vsi ti rekordi so bili možni, ker so se povsod priborila, nemška gospodarska načela. Ta načela so onemogočala nesmiselno konkurenco, obenem pa tudi prazni tok in nesmiselno uporabo materijala. Vsak delavec ima svoj delovni prostor obenem pa so bili končani mezdni boji in boji za cene. Kar je storila Nemčija za Evropo, je povsod vidno. Prav tako vidno je tudi to, kar so' storili za Evropo Anglo-Ameri-kanci. Ce torej popolnoma izločimo boljševiški gospodarski recept, se mora Evropa odločiti ali za nemško ali za anglo-ameriško svetovno gospodarstvo. Pod zavezniškim režimom bi postala Evro-pa le druga Indija: gospodarsko izropana in povsem zanemarjena. Ce hoče Evropa priti zopet na sončno stran svetovne trgovine, ji bo to možno le pod nemškim vodstvom
preproge, preproge iz kokosa, vreče, staro klo-bučevmo, čevlje iz klobučevine, ostanka od špa-ge, tudi če so vse te stvari raztrgane, zamazrine, zaoljene ali drugače poškodovane od moljev.
b)	Perilo vsake vrste in sicer: moško perilo (gornje srajce, spodnje srajce, spodnje hlače in nočne srajce).
Žensko perilo (dnevno in nočno).
Otroško, posteljno, namizno in gospodinjsko perilo, neoziraje se na to ali je dobro ohranjeno ali ^močno izprano, raztrgano ali potrebno popravila.
c)	Oblačila vseh vrst, in sicer dobro (/hranjena še za nošnjo sposobna kakor tudi popravila ali predelave potrebna, pa tudi ponošena in sicer'
Moške zgornje obleke, kakor:
cestne, športne, jahalne, monterske, družabne obleke itd.
Jopce in telovnike iz volne, sviterje, pulo-• verje itd.	*
Hlače (hlače vseh vrst).
Plašče .(zimske, poletne in gumijeve)
Pokrivala (mehke klobuke in vse v ste čepic).
Gornja ofilačila za žene in dekleta.
Obleke, bluze (po možnosti iz tkanine, ki je sposobna za pran'e in štrapacirame)
Jopice vseh vrst.
Krila iz volnenega sukna ali pa pralnega sukna v kritih barvah.
Piašre vseh v st.
Predpasnike vseh vrst. •	.
De'ovne nl^^e vseh vrst. » Pokrivala (klobuke in čepice).
d)	Uniforme te dele uniform, in si<-er;
Stranke. njenih formacij in odredov, voiske,
uradni*tva in. pr ministrstvo za vzhod), policije, gasilske policije, železnice in pošte.
e)	Obuvalo, in c>er za nošnio sposobne čevlje, «kornie. ter oamaše
f) Opremo vsake vrste in sicer:
Šotore in pribor za šotore, nepremočljive va-gonske plahte, jadralno platno itd.
Volnene m kožnate odeje, usttojene živalska kože, spavalne vreče, tornistre iz usnja, kože in platna ter zraven spadajoče jermenje za plašč» in kuhalno posodo.
Nahrbtnike, pralne vreče, pomorske vreče.
Krušne torbe, čutarice( z in brez prevleke), ter-mos-steklenice, kuhalno posodo, jedilni pribor, jedilno posodo, turistovske kozarce, male skodelici» itd.
Sanitetne torbe in tudi drugi, za čete sposoba
saii.,eij.; ¡naterijal.
Torbice zčf naboje.
Torbice za poročevalce in za zemljevide, deske za zemljevide z opremo za javljanje (kompas, kilometrsko merilo, drobnogled, signalno piščalko itd.
Bajonet? vsake vrste, lopate v futeralu in brez njega.
Opremo za hribovske plezalce, poljske kotle ia poljske štedilnike, bunkarske peči.
Jeklene čelade, daljnoglede, avtomobilska nao-čala in naočala proti soncu.
V okviru »Ljudske žrtve« je oddati tuda vs« strankine, uradniške in vojaške uniforme; v kolikor se jih ne rabi brezpogojno za izvrševanje službe.
Spodnještajerca in Spodnještajerke! Pokažite, da hočete kakor doslej v neštetih drugih slučajih pomagati boreči se fronti in preizkušeni donjovini z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pripravite že sedaj vse to, kar je uporabno za zbirko »Ljudska žrtev«, da boste dotične predmete lahko oddali žo prvega dne. Tudi tokrat bodi naše geslo »dvakrat da, kdor hitro da«.
Ofdfll Wimms
Težke obrambne bi»ke ob južnem toku Visie ter ob meji Vzhodne Prusi>e - Boljševiki razširjajo svojo ofenzivo
V jugovzhodni Hrvatski, južno od Vukovara ob Donavi je bil sovražnik po poročilu z dne 9 t. m. zavrnjen^ ob velikih izgubah za njegove vrste. Na Madžarskem so prodrli nemški odredi južno od gorovja Vertes proti žilavemu sovjetskemu odporu v področje severno od Szekesfehervara. Med gorovjem Vertes in med Donavo so bili razbiti močni sovražni protinapadi. Boljševiški napadi, ki so dan in noč veljali vzhodni fronti Budimpešte, so se izjalovili ob zagrizenem odporu branilcev. Na obeh straneh Donave je bilo pri obrambi uničenih znova 99 sovražnih tankov in
Karte zum erfolgreichen Angriff in Ungarn
Scherl-Bildprdienst-M.
zaplenjenih 98 topov. Boljševiki so izgubili 8. januarja na Madžarskem 136 tankov. — Na zapad-nem delu mostišča pri Baranovu ob Visli je na obeh straneh oživelo bojevniško delovanje.
Glasom poročila z dne 10 t. m. so nemški odredi severno od Szekesfehervara odbili protinapad nekega bojevniškega hitrega korpusa ter uničili 73 od 120 napadajočih tankov. Ozemlje, ki so ga nemške čete izvojevale dan poprej, je ostalo trdno ■v naših rokah. Na severozahodnem robu gorovja Vertes so se razbili ponovni sovražni protinapadi. Temu nasproti pa so bili zabeleženi južno od Donave uspešni nemški napadi. V Budimpešti so se odigravali predvsem na obeh straneh vzhodnega kolodvora srditi boji. Vsi sovjetski poskus , razširiti vdorno področje severno od Donave», so se izjalovili. Na ostali vzhodni fronti ni bilo nika-kih posebnih dogodkov.
Ob snežnih zametih 60 nemške čete po poročilu z dne 11. t. m. južno in severno od gorovja Vertes odbile številne sovjetske napade. Na bu-dimpeštanski vzhodni frsnti je začel sovražnik s svojimi napadi šele v popoldanskih urah. Ti napadi so 6e razbili kljub vpostavi metalcev ognja na tankih ob žilavem odporu posadke. Istočasno so naši odredi zoževali v dobro napredujočem napadu sovražno vdorno področje severno od Donave. Ob memelskem mostišču so vdrli nemSki grenadirji v širini štirih kilometrov iznenadoma v sovražne postojanke ter so prizadejali boljše-
Druck und Verllq Marburqei Verlag*- und Dnickorel-Ges mbH — Verlagsleitüng Egon Baumgartner Haupt-Schriftleiter Friedrich Gol'ob: a lie in Marburq/Drau Badaassei
Zur Zeit für Anzeiqen die Preisliste Nr 1 vom 10 April 1943 gültiq Ausfall dei Lieieruna der Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörunq qibl keinen Anspnrh =*nf Pii.-kzahlung des Be7nosqeldes
Presseregisternummer RPK iilüi/,
Srdito zimsko bilko no zopolu
Izjalovljeni ameriški napadi v Elsassu - Preprečeni sovražni poskusi prodora - Operacije na zapadu v preteklem tednu
Po poročilu, ki je datiraaio z 9. januarjem, so se nahajale nemške čete v severnih Ardenah, v tei-kih obrambnih bojih z Amerikanci, kii so hoteli ponovno izsiliti prodor med Salmom in reko Ourthe. Jugovzhodno od mesta .Bastogne so skušali Amerikanci odrezati tamkaj eksponirand lok nemških postojank, vendar se jim je to ponesrečilo vsled nemških uspehov ob prejšnjih dnevih.
Istotako so se razbili v spodnjih Vogezih Sovražni -»-
vikom ob malenkostnih lastnih izgubah občutne Izgube. Na ostali fronti je bilo opažati le manj pomembnejše bojevanje.
Na Madžarskem so naše čete po poročilu z dne 12. t. m. zlomile severno od Szekesfehervara odpor boljševikov. Zavzele so naselbino Zamoly ter zavrnile več sovražnih protinapadov. Med gorovjem Vertes in Donavo se je izjalovilo več sovražnih napadov. V gorovju Pili« ob loku Donave so prodirale naše čete kljub težavnim vremenskim in terenskim razmeram prav dobro. Hrabra nem-ško-madžarska posadka Bud;mpešte je preprečila v v^nodnem deiu mesta silovite boljševiške poskuse prodora v srditih pouličnih bojih. Severno od Dcmave so valovali napadalni ln obrambni boji.
Med Blatnim jezerom in Donavo so beležili po poročilu z dne 13. t. m. zgolj lokalne boje. V jugovzhodnem delu Budimpešte je posadka odbila v trdih bo j'h srdite sovražne napade. Uspešne nemške napade so beležili severno od Donave. Ob slovaški južni meji je bilo med Lozoncom in Her-nadom preprečenih več sovražnih poskusov prodora, ki so jih izvajali v jakosti več 6ovjetsk'h divizij. Ob fronti na Visli je pričela že doigo pričakovana zimska ofenziva boljšev kov. Po izredno močni artilerijski pripravi je začel sovražnik napadati najprej na zapadni fronti baranovskega mostišča s števil^mi strelskimi divizijami in oklopnišk mi odredi. Razvili so se srditi boji. Južno od Visle in v severnem delu baranovskega mostišča so bili odbiti postranski sovjetski napadi. — V Vzhodni Prusiji na obeh straneh Ro-mintener Heide je sovražna artilerija težko obstreljevala naše postojanke. Nato je bilo odbitih več sovjetskih bataljonov. V nemškem ognju se je zrušilo več napadov tudi v severnem delu me-melskega morstršča.
Iz poročila, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo dne 14. t. m., izjavlja, da je hrabra bu-dimpeštanska posadka preprečila boljševikom prodor iz vzhoda proti centru mesta. Seterno od Donave so se združile nemške napadalne konice ter so tako zožile sovražni vdorni pro-stor. Med Blauensteinom in Hernadom v madžarsko-slova-škem obmejnem ozemlju je bilo raa dotedanjih žariščih odbitih več sovjetskih divizij. — Žarišča obrambne bitke v novi veleofenzivi boljševikov so se iz baranovskega mostišča premaknila v pod-r"ne med V'ilo. Nido in južnim obronkom Lise Gore. Po dotedanjih poročilih je bilo prva dva dni bitke uničenih 245 sovjetskih tankov. — V < undn Pruski je pričel sovražnik v področju Ebenrode-SchloBberg pričakovani velenapad po dveurni najjači artilerijski pripravi. Koncentrirani protiučinek naše artiljerije je ohromel sovražno napadalno silo. Naše čete so zaustavile sovražnika v najsrditejših bojih na glavnem bojišču, uničujoč pri tem 56 sovražnih tankov. Močni boljševiki napadi so bili odbiti tudi ob memeliskem mostišču.
V Budimpešti so boljševiki zamogli po poročilu z dne 15. t. m. kljub najhujšim naporom za-vojevati samo par blokov hiš. Severno od Donave so vrgle naše čete sovražnika proti vzhodu. Težki boji se odigravajo v madžarsko-slovaškem obmejnem gorovju. Kakor je bilo pričakovati, 6o pričeli boljševiki svojo ofenzivo iz mostišč ob Visli pri Pulavem in Warki iz trikota Visle in Kugi. severno od Varšave ter iz narevskih mostišč in na obeh straneh Ostenburga. Na vsej ironti so 6e razvneli srditi boji. Težki bojt se vrše tud^ med Vislo in med Liso Goro z boljševiki, ki so prodrli čez Nido proti zapadu. Med Eben-rode in SchloBbergom v vzhodni Prusiji so se izjalovili ponovni sovražni poskusi prodora ob žilavi obrambi naših divizij. 14. t. m. je bilo med Karpati in Memelom uničenih 175 sovražnih tankov.
Karte zum erfolgreichen Vormarsch an der Sani front
Scherl-Bildeidienst-M.
protinapadi ob velikih izgubah za sovražnika. Pri WeiBenburgu v ElsaBu so nemške čete zavzele celokupno prednjo črto Maginotove linije ter 6o razširite in poglo<b'le svoj vdor. Južno od Ersteina je bilo očiščeno zavojevano ozemlje. — V srednji Italiji je pričela 8. angleška armada nove priprave za napad na Jadranski obali. — 8. januarja so vrgli ameriški terorni bombniški odredi bombe na zapadmo, jugozapadno in jugovzhodno Nemčijo. — Veliki London je bil v ognju nemškega povračilnega orožja.
10. januarja so sporočili, da so Amerikanci skušali tudii 9. t. m. izsiliti z močnimi napadi proti našemu severnemu in južnemu boku prodor v smeri na Houffalize. Vsi napadi so bili odbiti, mestoma pa so nemške čete prešle k protinapadu. Sovražnik ni- mogel nikjer pridobiti terena. Več sto ujetnikov je padlo v nemške roke. Pri Hat-teniu, jugovzhodno od WeiBenburga v ElsaB-u je bila Maginotova črta raztrgana in je romalo čez 300 Amerikancev iz zavojevanih bunkarjev v ujetništvo. Južno od Ersteina je bilo več sovražnih bojnih skupin odrezanih ter obkoljenih. V času mod 1. do 10. januarjem je bilo na zapadni fronti uničenih ali zaplenjenih nad 350 sevražnih tankov. — V srednji Italliji je bilo zabeležiti nekaj brez1 uspešnih angleških 6un-kov severno od Faenze. Imeli 60 velike izgube. — Sovražno letalstvo se je omejilo 9. t. m. na posamične polete nad ju-gozapadmo Nemčijo. <— Nemško dalekometno orožje je nadaljevalo obstreljevanje Londona.
Da bi globoke boke našega frontnega loka v Ardenah bolje podprli, so se nemški odredi umaknili preko reke Ourthe, ne da bi jih sovražnik k temu silil, obenem pa so izpraznili mesto St. Hubert. Angleške divizije so sledile le polagoma nemškemu gibanju. Na severnem boku bojnega področja, jugovzhodno od Vielsalma Amerikanci niso imeli s svojimi napadi ob velikih izgubah nikakih uspehov proti močni nemški obrambi. Tudi pri mestu Bastogne se potek rronte kljub sovražnemu pritisku proti severu ni bistveno spremenil. V Loihringenu so naše čete iztrgale sovražniku vas Rimling pri Rohrbachu. V spodnjih Voqezih so se nadaljevali boji v gozdovih. Zavojevanih je bilo več novih utrdi) Maginotove črte pni Hatenu, obenem pa so nemške čete osvobodile številne vasi v srednjem ElsaB-u. Južno od Ersteina so bile uničene obkoljene sovražne sile Ostanek 300 mož je romal v ujetništvo. Lie-ges in Anvers sta ležala v svrho motnje sovražnega dovoza v nemškem dalekometnem ognju. — V i.rednji Italiji ni bilo nikakega bojevanja. — Ameriški terorni bombniški odredi so 10. t. m. bombardirali področja, nahajajoča se v bl'žini za-padne fronte. V večernih urah so Angieži metali bombe na Hannover. London je bil cilj nemškega povračilnega ognja.
Olasnm poročila, ki je datirano z 12. lanuarjem
so s« nem&ke divizije r Ardenah tudi 11. L m. trdovratno upirale nadaljevanim ameriškim napa-dom. Ob severni fronti loka nemških postojank so obležal sovražni pehotni in oklopniški odredi takoj do napadu v našem ognju. Ot? južni fronti je ojačil sovražnik svoj priisk jugovzhodno od mesta Bastogne ter vdrl s tremi koncentriranimi divizijami v našo fronto. Razvili so se srditi bo|L Medtem so nemške planinske čete izvajale ▼ spodnjih Vogezih uspešne napade. Južno od Wei-Benburga so bile ¡zlomljene nadaljnje bunkaisk« skupine iz Maginotove linije ter so vdrli Nemci globoko v utrdbeno področje. Tu je bilo zavojevano oporišče Rittershofen. Raabiti so bili nadalje protinapadi ameriških rezervnih odredor. V srednjem ElsaB-u so bile tamkaj obkoljene sovražne sile razbite. Število ujetnikov se je zvišalo na več kot tisoč. Zaplenjeno je bilo mnogo topov ter veliko število pehotnega orožja. Ker je poskus razbremenitve izjalovil iz zapadne smeri, je začel polagoma pojemati tudi odpor druge obkoljene sovražne skupine. — V srednji Italiji so beležili na obeh straneh zgolj izvid-niška sunke. V ozadju je bilo pri čiščenju ujetih 2500 tolovajev. — Angleški terorni letalci so 11. januarja napadli Krefeld. — London je bil nadalje cilj nemškega povračilnega orožja.
Preteklo 6oboto je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je jakost sovražnih napadov ▼ Ardenah odnehala vsled naših protiudarcev. PH mestu Laroche so naše čete zavrnile v nočnih spopadih sovražnika, ki je lokalno prodiral. Jugovzhodno od mesta Bastogne so potisnile nad« čete s protinapadi Amerikance v smeri na njihova izhodišča. Pri tem je bila zamašena nek« frontna odprtina s prejšnjega dneva. Pri Hatteim in Rittershofenu v ElsaB-u se je nadaljevalo čiščenje zavojevanega utrdbenega področja Maginotove llmje. Amerikanci so ves dan brex-uspešno izvajali protinapade, ki so se ob visokih izgubah za njih zrušili v našem ognju. Južno od Ersteirra so naše čete uničile tudi drugo obkoljeno sovražno skupino. Našteli so 450 mrtvih sovrai-nih vojakov, ujetih pa je bilo po prvotnih- ugotovitvah 26 častnikov ter nad 700 mož. Bilo j« tudi veliko vojnega plena. — Slabo vreme jo omejevalo bojevniško delovanje na srednjeitatl-janskih frontah. Angleži so izvajali 6amo posamične brezuspešne sunke ob jadranski obali. — Nadaljeval se je povračilni ogenj na London.
14. januarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da se je zimska bitka v Ardenah stopnjevala z novo silovitostjo. Naši pehotni in oklopniški odredi so se nahajali ves dan v srditih bojih z ameriškimi divizijami, ki so butale proti celokupnemu frontnemu loku. Južno od Malmo-dyja so se izjalovili sovražni napadi. S protinapadi se je preprečilo sovražniku jugozapadno od Vielsalma prodor v smeri na Houffalize. Tudi vzhodno od mesta Bastogne, kjer je sovražnik zbral močne sovražne sile, so Amerikanci pridobili le malenkostno na terenu. V bojnem področju Hatten in Rittershofenu v ElsaB-u so skušali Amerikanci z napadi, ki so jih ponavljali do osemkrat na dan, iztisniti naše čete iz zavojevane Maginotove linije, toda vsi ti napadi so se krvavo zrušili. Celokupno ozemlje med rekama Rhein in 111 je očiščen sovražnika. V času od 1. do 14. januarja je bilo na zapadni fronti uničenih ali zaplenjenih 520 sovražnih tankov, v nemško ujet-
Karte zur großen Winterschlacht in den Ardennes
Scherl-Bilderdienst-M.
Seöe 1
»STAJERSKI GOSPODAR«
20. Januar 1945.
:1
Prohiclslfo „Osvobodilne fronte"
Strahovita obtožba zapeljanega dekleta, ki se je rešilo iz komunističnega pekla - Pravi obraz OF v nepotvorjeni sliki
ljubljansko »Jutri» z dne 14. decembra (štev. 286) je ponatisnilo govor, ti ga ie imela dne 12. decembra po ljubljanskem radiu slovenska dijakinja gdč. Majda Cernotova. Imenovana dijakinja je bila štiri mesece med tolovaji in je kot prava idealistka doživela 6ilno razočarajte. Ker bi bilo zares škoda, ako naši Spodnještajerci ne bi izvedeli za resnico, ki |o podaja telesno in duševno udeležena nekdanja članica tolp, prina-iamo njeno strahovito obtoibo proti komunistični OF in zlasti njenim pokvarjenim voditeljem v celoti:
»Ena izmed tisočev sem, ki jih je val revolucije na slovenski zemlji potegnil s seboj, ki pa sem z razliko od žalostnega lievila mojih slovenskih 6estra po božji previdnosti spoznala gnusno in zlagano igro komunistična osvobodilne morije in sklenila z v60 svojo mlado »ilo pomagati težko preizkušenemu narodu k rešitvi in sreči. Vem, da bo marsikdo, ki me posluša, mislil, da je laž, kar govorim! Vsem tem ln takim povem: ne govorim v tem trenutku samo jaa, po mojih besedah, marveč govori pretresljivo ln strahotno obtožbo nad plačanimi morilci naiih ljudi in nad požigalci domov tisoč in tisoč mrtvih ln živih sestra, ki so ■umrle kot sužnje rdečega moloha ali pa morda ie danes robotajo nenasitni sili osvobodilnih po-litkomisarjev.
Hotela bi, da bi tak krik mojega srca našel pot do vseh tistih zakrnjenih »11 zaslepljenih duš, ki nočejo videti ali pn ne znajo videti edine prave poti, ki vodi iz ruševin ln krvi k soncu in sreči, pot, na kateri vihra neomadeževana slovenska zastava z najlepšim geslom: Bog — narod — domovina!
Hotela bi, da bi to mojo obtožbo čuli tudi vsi tisti, ki 60 i načrtnim prigovarjanjem in z varljivimi obljubami spravili toliko slovenskih deklet in žena v nesrečo.
"Tožim pred Bogom ln pred ljudmi vse te načič-kaoe in naparfumirane »narodne dame«, tožim vse lizune, ki so se smulill okrog nas in nas nagovarjali v hosto, tožim vse, ki so 6vojo vzgojiteljsko dolžnost izrabljali za najpodlejše in najbolj gnusne cilje, tožim vse, ki so Imeli na svojih ustih V6ak trenutek čudovito besedo narod, pa so za Judežev denar ln za sr«čo svojega žepa v usodnem trenutku pljunili Dan ji tožim jih umora in smrti trideset tisočev Slovencev in Slovenk, tožim jih nesreče, ki so van)o pognali toliko mladih slovenskih življenji
Ljubezen do narodal S tem geslom me je »Osvobodilna fronta« pridobila. Nič nisem vedela, kaj je partija, nič, kaj je komunizem. Pojma nisem imela o svetovni revoluciji neznana 60 mi bila gesla o razredni borbi, o zmagi prole-tariata, o enakosti hi bratstvu. V »Osvobodilni fronti« sem gledala samo narodno slovensko gi-
miitvo pa je romalo toč kot 5000 mož. — V sred-aji Italiji in na Balkanu nI Mio nikakih pomembnejših bojev. — Anglo-ameriški terorni bombniki so napadali področje ob Rhennu ter v bližini fronte. Zbitih je bilo 21 Mrimotoraikov. — London je bil noč in dan obstreljevan s povračilnim ognjem-
Na zapadu so biki žarišča obrambne bitke po poročilu z dne 15. t. m. južno od Malmedyja, med Salmom in reko Ourtbe ter na obeh straneh mesta Bastogne. NaM hrabri odredi so preprečili 6 srditim odporom nameravani ameriški prodor, ki so ga podpirali tudi iz zraka. Le na nekaterih mestih je zamogel sovražnik pridobiti nekaj področja.
V spodnjih Vogezih ln ob Maginotovi črti so se Izjalovili močnejši sovražni napadi. Na obeh straneh Straßburga so nemške čete razširile in utrdile ßvoja mostiščar Nad zapadno fronto je prišlo do srditih letalskih bojev, v teku katerih je bilo zbitih 23 sovražnih letal. — Anglo-ameriški terorni bombnlški odredi so 14. t. m. napadali zapadno, severozapadno in sredo j o Nemčijo. V večernih urah so bombardirali Angleži Rheinland, Westfalen in srednjo Nemčijo. Motilni odredi pa so istočasno metali bombe na Berlin. Nemška letalski obramba je uniifila 64 anglo-ameriških letal, med njimi 46 štfrimotornih bombnikov. — Tudi po poročilu z dne 15. t m. se Je nadaljevalo dalekometno obstreljevanje Londona.
banje, ki je imelo en 6am cilj: pregnati okupatorja in zagotoviti Slovencem svobodo Ljubila sem svoj narod, ljubila sem ga idealno, nisem si mogla misliti, da bi bil kdo na svetu, najmanj pa moj brat po krvi in jeziku tako podel, da bi mogel mišljenje in čustvovanje naroda izrabiti za krinko, pod katero bi ta mali narod za tuje interese in za tuj denar uničil. Veijela sem v poslanstvo našega naroda, kot verjamem še danes, a zmotila sem se v prepričanju, da je »Osvobodilna fronta« tista, ki bo to poslanstvo naroda ohranila. Danes vem: največji podleži in zločinci niso tisti, ki so s 6ekiro pobili toliko slovenskih ljudi, marveč tisti, ki 6o brez sekire napravili iz poštenih slovenskih ljudi pod krinko »osvobodilnega« boja morilce in požigalce!
V prepričanju, da je 8. september 1943 tisti dan, ko mora vsak zaveden Slovenec in Slovenka dati vse svoje 6ile »Osvobodilni fronti« sem tudi jaz brez pomišljanja odšla iz Ljubljane V Trebnjem smo se ustavili. Takoj so na6 odredili nekaj- v Cankarjevo, nekaj v Gubčevo brigado. Bila sem dodeljena kot bolničarka Gubčevi brigadi. Prve dni smo živeli ko v sanjah Povsod ie bilo orožja na kupe, municije, čevljev, oblek in perila. Vsakdo je dobil, kolikor je hotel. Tudi hrana je bila spočetka kar dobra.
Nekaj dni za tem smo imeli prvi miting v Mirni. Komisar je govoril da smo seda, premagali Italijane in da nas čaka samo še boj 7 Nemčijo, potem pa pride popolna osvoboditev. Govoril je o veliki borbi za svooodo slovenskega naroda. . . Takrat so 6e mi prvič odprle oči: med nami je bilo namreč tudi precej Italijanov, prav tistih, proti katerim je »Osvobodilna fronta« skozi dve leti v Ljubljani in po deželi oznanjala brezkompromisen boj pod geslom »borba proti okupatorju«. Skozi dve leti smo poslušali na vsakem oglu, v vsaki gostilni, po privatnih stanovanjih, po šolskih razredih vedno »sto, že skoraj dolgočasno pesem: Smrt okupatorju!« Sedaj pa so jih sprejeli medse kot sebi enake! Ti, ki 60 nam bili dve leti okupatorji, naj bi 6e sedaj borili za »svobodo slovenskega naroda«.
Najbolj pa sem biia razočarana, ko sem zagledala med svojimi tovarišicami badoglijevske vla-čnge. V Ljubljani so govorili, da jih bodo po »osvoboditvi« vse pobili ali pa ostrigli in poslali v Sibirijo. Sedaj pa so prav te ničvredne ženske imele največ besede Kakor so ee prej vlačile s polizanimi badoljevci, tako so zdaj prav prišle komunistom. Spoznala sem, da je bilo vse dosedanje bevskanje in preklinjanje vlačug samo podla igra »Osvobodilne fronte«, ker so bile vse te vlačuge prav od »Osvobodilne fronte« poslane k Italijanom, da z njimi vzpostavijo zveze in tako 6torijo trden most med OF in badoljevskim okupatorjem. Strašna je bila zavest da me bo slovenski narod, čeprav sem šla z ideafriim namenom zanj v borbo na zgrešeno pot, sodil z istimi_ merili in me prav tako zaničeval ter me nekoč* klical na odgovor, kot one, ki so poteptale dostojanstvo žene in 6e za ničvredno idejo javno prodajale. Zakričala bi takrat, če bi mogla: Pre-varili ste me, vse je laž in hinavščinal
Mislila sem na beg, a neka satanska 6ila, ki ima svoj vzrok v najstrahotnejšem nasilju, kar jih pomni človeštvo, me je zadržala.
Iz dneva v dan smo hodili, hodil5 in zopet ho-dilil Kar čudno se mi je zdelo, če smo dva ali tri dni čepeli v istem kraju. Življenje je bilo vedno 6labše, bolj in bolj se me je loteval obup. Strahoviti so bili napori, ki smo jih morali prenašati. Do srede novembra smo 6pali na prostem ali pod kakim kozolcem. Zjutraj smo bili vedno do kože premočeni od megle in rose in mraz nam je šel do kosti, da se vse dopoldne nismo ogreli I Ko pa je bilo le premrzlo, so nam milostno dovolili, da smo se preselili v hiše Zvečer smo na-kradli nekaj otepov slame in polegli kar po tleh ali na klopi. Za izredno srečo smo imeli, če 6mo jedli dvakrat na dan. Bilo je to zjutraj in popoldne okrog petih. Zjutraj ponavadi na pol surove žgance, včasih ki6lo zelie ali nezabeljen, neslan močnik, zvečer pa kuhano vodo, k; so ji pravili »juha«, z nekaj krompirjevimi olupki Včasih, če smo imeli posebno srečo, smo v tej čorbi naleteli tudi na kak košček me«a, vendar to ni bila
govedina ali kaj drugega, marveč meso laikih mul, in mezgov, ki so jih od časa do ča6a, ko «o za vse drugo že odpovedale, pripravili za nas. Vse skupaj je bilo neslano, nezabeljeno, okus pa takšen, da so se prenekaterikrat še prašiči zmrdo-vali nad takšno menažo.
Obleka se nam je vedno bolj trgala, čevlji so nam razpadali, a nadomestila v takšni vojski, kjer so »žrtve potrebne«, 6eveda ni bilo. Tako 6e je zgodilo, da so marsikateri že kmalu v začetku hodili razcapani in bo6i.
Večkrat smo se tudi spopadli, a vselej samo i domobranci, razen enkrat, ko smo se morali boriti z Nemci, da zavarujemo umik štabu.
Za ranjence se ni nihče zmenil. Naš bataljonski zdravnik je bil medicinec, ki je imel šele dva semestra za seboj. Bil je zelo strahopeten, poleg vsega pa še brez vsake zavesti odgovornosti do svojih ranjenih tovarišev. Dobro se spominjam dneva, ko smo se spopadli v Stojdragi na Hrvatskem. Tepli smo se z ustaši. V tem boju smo kot vedno poleg velikega števila mrtvih, imeli tudi nekaj ranjenih. »Zdravnik« se je 6krival nekje daleč za btojiščem. Ko so mu prinesli ranjence, je strokovnjaško premotril rane. a obvezal in očistil jih ni. Samo nekakšno umazano vato je zatlačil v rano, seveda nera-.kuženo, in ga pustil takšnega, kakršnegp so prinesli Ranjenec je v nekaj dneh umrl zarad' zastrupijenja. In takih primerov je bilo na sto in sto Ranjenci so bili za »narodno osvobodilno vojsko« najhujši nebo-digatreba, in vsak trenutek, ki bi ga kdo koli izgubljal z njimi, 6e jim je zdel največja potrata časa.
»Tovariši« 60 morali hoditi na stražo, v akcije, v patrulje in na rekviriranje. In to ob vsakem vremenu. Ne enkrat smo se vrnil' v taborišče premočeni do kože. Bili smo trudni, prezebli, lačni: premočene obleke nismo imeli 6ušiti kie. Ce smo jim me »tovarišice« včasih oprale perilo, so morali mnogi od njih čakati brez vsega, da se je posušilo, ker jih je bilo zelo malo ki so premogli dvojno perilo. Ker nam ie ljudi vedno primanjkovalo, 6mo morali biti vedno isti na delu in tako skoraj brez počitka. Poleg vsega so nas neprestano napadali domobranci, "bežali smo kot preganjana divjad in se po odhodu domobrancev 6pet vračali nazaj. Življenje se je pričelo znova. Vedno i6to, vedno enolično, vsak trenutek pripravljeni, da zbežimo, brez toplega krova, brez ljubeče besede, navajeni samo na kletev in na|-gnusneiše psovke. To ie resnica o lol;ko opeva-nem življenju v gozdu, o njegovi 6reči. o njegovih idealih, resnica, ki jo predstavljajo pojmi: napor — beg — lakota —• mraz in 6trah!
Prav zato je bila razlika med mobilizirancem in partijcem toliko bolj vidna. Niti resnični suženj ne živi v toliki suženjski odvisnosti od svojega gospodarja, kakor živi mobiiiziranec pod partijcem. Paftijci so najhujši izsiljevalci, ki izrabljajo 6vojo krvavo moč v to, da uvajajo kot dokaz »svobode, enakosti in bratstva« najostrejšo cenzuro črk, govora in misli in najbolj zagrizeno uničevanje vsega, kar si je bil človek v teku zgodovine kot bitje s svobodno voljo in mišljenjem izgradil. Partijci so imeli pov6od razpredene svoje vohunske mreže. Vsa poveljujoča mesta so zasedli oni. Z eno besedo: prisvajali 60 si pravico (jo narodal
V smislu enakosti je štab iedel vedno posebej. Vse prašiče, ki so jih pokradli kmetom pod izgovorom, da gre vse za potrebo »državne vojske«, so pospravili sami. Mobilizirancem tudi košček tega ni prišel v roke. V boju 60 bila partijci vedno zadnji, na begu prvi. Tak je bil Partije vsemogočni ukaz! Partijec naj se drži v ozadju, bolje je, da pade sto ali tisoč drug-.h, kot eden izmed njih. Tudi vso obleko in obutev so si razdelili med seboj. Komandant in komisar sta bila do drugih tovariša samo na papirju.
Na mitingih so neprestano govorili, da smo Slovenci čisto poseben narod, ki da mora dobiti popolno svobodo in se otresti vseh predsodkov in zadržkov Njih dejanja pa nazorno kažejo, kakšno je njihovo resnično mišljenje in prepričanje- svetovna internacionala. Jaz, seo komunistični raj občutila na lastni koži lahko povem vsem, ki še nočejo verjeti: »Osvobodilna fronta« in komunistična partija 6ta eno, njun cili je osebna diktatura izbranega kroga ljudi nar> brezpravno in suženjsko maso milijonskega človeštva!
Prisilni mobiiiziranec, m teh je v gozdu največ, za partijo ni človek Je samo potrebno zlo, ki se da odlično uporabiti za topovsko hrano da krije s svojo žrtvijo življenje svojim trinogom.
»Tovarišica« je sužnja v najkrutejšem pomenu
besede. Njeno vlogo nam je komisar na nekem
sestanku takole označil: »Tukaj ste za to, da zabavate tovariše! Čas je, da to spoznate, in zahtevam, da se po tem tudi ravnate. Ce se bo katera izmed vas upirala, jo bomo znali k poslušnosti pripraviti tudi drugače, če treba, tudi 6 puško!«
To — glej slovensko dekle, je tista bajeslovna vloga slovenske žene v komunistični borb; za enakopravnost z možem. Sistem, ki zahteva od dekleta najlepše in najbolj vzvišeno, kai ima. to je čast, je najpodlejši m najkrutejši in ni vreden drugega, kot da ga zdrav narod izpljune in pohodi.
Po vseh teh strahotah in razočaranjih sem spoznala in dobro vem, ker sem sama to okusila, da je »Osvobodilna fronta« samo ena izmed tisočerih krink mednarodnega boljševizma, ki ima 6voj prestol v Moskvi, svojega boga v Stalinu in svoje satanske svečenike po vsem svetu.
Naš narod to dobro ve. Zato je že takoj spočetka sprožil nezadržen plaz najhujšega odpora proti mednarodnemu komunističnemu zločinstvu in tudi proti vsem, ki danes bodisi pri nas, bodisi kje drugje v svetu sk'epajo prijateljstvo 'in bratstvo z njim. Ta plaz našega narodnega odpora nam je iz muk in trpljenja, iz jok? in smrtnih krikov tisočev in tisočev po slovenski zemlji iz mrtvaškega hlada Jelendola, Mozlja in Vel. ©šolnika rod'l domobranstvo ki se je zarotilo. da ne bo odnehalo prej, dokler ne bo zadnji boljševiški plačanec ali pa njegov pomagač, naj bo y domovini ali izven nje, položil pred narod obračun za vse svoje delo v teh letih strahote.
Obsojam-»Osvobodilno fronto« in vse komuniste. ker so pljunili na svoj narod, ker so s svojimi podlim'. in ničvredn:mi deianji dokazali, da 60 suženjske duše, ki ne poznajo svobode, ker so hoteli zanesti dvome v dušo naroda ki ie od-lo^n do poslednje kanlie krvi braniti to kar mu gre no božjih >'n človeških postavah.
Roiaki in roiakinje!
Ne dopustimo, da bi se pokvarjerqst k jo ie knmv.nizem zanesel k nam v preraz'ičnih oblikah, še nanrej pasla med na5;m narodom!
Sestre!
Očuvaimo svojemu narodu pravico in poštenje. De'aimo tako, da bomo pTerod:li vse narodove tokove, da se bodo zlili v eno skupno duhovno slo-venskp vsenarodno gibanje, ki bo vodilo tudi v bodočnosti v skupnem delu !n skupnih napo-ih vse Slovence in Slovenke!	4
Vemo, da se borimo za veliko 6tvar. Vemo tudi, in to nam priča zgodovina, da so velike stvari imele vsikdar tudi največje nasprotnike. Vemo pa tudi, da je prav zaradi nepopustljivosti in svetega prepričanja v božjo pomoč, ki se nam je že tolikokrat očitno- izkazala, naše delo pošteno, idealno in slovensko. Naj nas ne motijo klevete, ki so komunistično orožje, naj nas ne motijo laži, ki jih trosijo med narodi tisti, katerim ie vse kai drugega pri srcu, kot pa sreča in blagoslov domovine. Zmagali bomo, ker z vso svoio ml;.do dušo in "z vsem srcem verujemo v Boga, nnrod ln domovino!«
Semenskega krompirja nimajo
Komunistični tolaviji iz OF so Savinjsko dolino tako iziopaii, da primanjkuje kmetom za spomlad semenskega krompirja, V Rietzu so mo ali kmetje napriviti tolovajem neko smešno »letališče«, pripravljeno za angleške padalce, ki pa niso priši. Priprava tega »letališča« je zahtevala uničenje nad pet hektarjev najboljše zimske setve.
»Gospod, to so vendar roparjil«
Neki spodnještajerski prisilni rekrutiranec, ki je služil svoječisno pod Jugolavijo v M k?do-niji, je dejal: »Gospod, Makedonci so cigani, toda ~ti »osvoboditelji Spodnještajercev« so čisto navadni roparji.«
Davki tudi v »rdečem raju«
Agitatorji komunistične OF so ljudstvu vedno zatrjevali, da v »osvobojenem področju« ne bo plačevanja davkov. Mnogi kmetje so verjeli la-žem in so sodelovali s tolovaji Tem večje je bilo njihovo razočaranje, ko so prejeli iz rok svojih »osvoboditeljev« davčne naloge. Ti nalogi niso bili malenkostni Kmet s 40 orali posestva je moral plačati 4000 RM. Plačati je moral deloma v denarju, delome pa so mu brezobzirno izsilili takozvane »stvarne dajatve« v obliki moke, mesa itd.
Anglo-ameriško misijo so ujeli
Pri neki čistki gornje Savinjske doline so sile nemške eksekutive ujele tudi neko anglo-ame-riško vojaško »misijo«, ki je udobno živela med tolovaji. Člani te m;sije so zbežali v Ochsen-berg, kjer so jih Nemci našli in ujeli.
»Osvoboditelji« pa takil
Pri Wo!lanu so našli 50 napol prezeblih in sestradanih tolovajev. Dejali so: »Siti smo tega pasjega življenja po gozdovih. Med »osvoboditelji« Spodnje Štajerske so se nahajali tudi Italijani, Angleži; Grki in Macedonci. Preživljali so se z tatvino, ropom in požiganjem.
Larnpret je oskrunil duhovniško obleko.
Veliko besedo v OF ima nekdanji župnik Lam-p et. Rodil se je kot sin poštenega mizarskega mojstra v Schonsteiriti. Schonstein, v katerem so za časa Jugoslavije vladali angleško vzgojeni in v židovskem sorodstvu se nahajajoči plutokratje, je predstavljal ugodna tla za širjenje komunizma. Lampret je bil kaj kmalu v krempljih komunistične agitacije Ze kot mlad dijak je prejemal lep dsnar iz rok Komunistične internacionale. Ta Komin'erna ie tudi skrbela za to, da je Lampret lahko končal «voj študij. Radi komunističnega delovanja je bil Lampret že v Jugaslaviji izključen iz katoliške cerkve. Kljub temu nosi Lampret še danes obleko katoliškega duhovnika. Po-
Kafco Je isris Klärte razstreli!
„tovariša" ttoimaRa
V vodstvu OF že dolgo vre. Vsled zadnjih težkih udarcev, ki so jih prejeli tolovaji, je nastala v njihovem taboru pravcata zmešnjava. Anglo-filska in rusofilska klika sta si v OF napovedali odkrito vojno. Pri »trebljenju« svojih nasprotnikov pa ti »bratci« kot »tovariši« itak niso bili nikdar v zadregi.
Boris Kidrič, bogati sin ljubljanskega vseuči-liškega profesorji., je bi' svoječasno v Moskvi, kjer so ga izšolali in odpustili kot »izvrstnega terorista«. Kot komunistični vodja OF je ta Kidrič namenil »generalnemu lajtnantu« Franzu .Rozmanu, komandantu IV. operacijske cone, »lepo smrt«, ker je bil Rozman znan kot zagovornik anglofilske struje v OF, Imenpvanemu tolovajskemu generalu so najprej namenili visoko partizansko odlikovanje. To odlikovanje je Rozmanu pripel na prsa pred zbranim moštvom sam politkomisar Bori6 Kidrič. Par dni pozneje pa je »dober prijatelj in tovariš« Kidrič spaketiral peklenski stroj ter mu ga pos'al »kot znak
dobrega prijateljstva«. Rozman je sam odprl paket, veseleč se njegove vsebine. Pri odvezovanju špage pa je nastala silna eksplozija in nato so našli na licu mesta samo še par koščkov raztrganih kosti in mesa. To je bila smrt, ki jo je Rozmanu namenil njegov najboljši prijatelj Kidrič, fanatični zagovornik Moskve in nasprotnik libe-ralistične Anglije. Kidrič ni bil nikdar sentimentalen borec za komunizem Dejstvo, da je spisal v počastitev Rozmanovega spomina še lep ne-krolog, odgovarja njegovemu totalnemu pomanjkanju vsake sentimentalnbsti. Za zagovornike Anglije v vrstah OF pa je bila Rozmanova smrt signal za divji beg iz OF, čije moskovitski pri-ganjači so jim že stregli po življenju.
Tolovaji so nato pričeli v masah bežati iz gozdov, da bi se prijavili nemškim oblastem v nadaljnje postopanje. Mnogi tolovaji so pa ostali še v šumah, kjer se borijo na lastno pest proti OF. Samo tako si je možno razlagati dejstvo, da najdejo nemške patrulje v gozdovih tu in tam mrtve tolovaje, ki jih je bila ubila neznana roka.
mu
leg štole in koretlja nosi Lampret sovjetsko zvezdo ter p idiguje »osvobojencem« OF o pra-krasnem življenju v rdečem »raju«.
Zločin OF v Griibelu
Na Silvestrovo je prinesla neka ženska v a potniki natlačeno čakalnico tamkajšnje postaje večji paket, ga odložila ter neznano kam izginila. Cez nekaj časa je nastala strahovita eksplozija. Del kolodvorskega poslopja se je zrušil pod razvalinami pa je bilo pokopano mnogo potnikov. Bili so to večinoma spodnještajerski možje in žene, ki so hiteli k svojim dragim, da bi v njihovem krogu dočakali nastop Novega leta. ' Postali so žrtve uničevalne volje umirajoče OF. ki si je hotela spričo ponesrečene »osvoboditve« Spodnje Štajerske na ta zločinski način ohladiti svojo jezo.
»30 let sem delal zastonj!«
Pri zločinskem atentatu na čakalnico v Grü-belu je bilo porušenih tudi nekaj stanovanj. Sivolasi železničar je stal pred ruševinami ter je dejal s solzami v očeji: Trideset let sem delal in garal, da bi si nabavil pohištvo. Sedaj sem berač. Ti psi hočejo nas Spo^nještajerce uničiti.' Sedaj bo;n še z večjo * Vtiemo opravljal 6vojo službo. Izgubiti nimam ničesar več, kvečjemu še lahko kai pridobim «
Churchillova sodba o balkanskih tolovajih
V	svojem govoru v londonski Spodnji zbornici je izjavil angleški «ninistrski predsednik Winston Churchill dne 8. decembra 1944 s'edece: »Drzni patrijotje v junaškem boju 6o se sedaj prelevili v oborožene gangsterie, roparske tolpe, ropajoč« in požigajoče tolovaje, ki jih ie smatrati dezer-teijem.«
Spolno bolane oborožene babure
»Življenje višjih funkcionarjev OF in v štabih ni nič druzega kot pijančevanje in kurvanje. Vso oborožene babure so spolno bolane. Smrdijo kot kuga, saj njih mehurji ne drže več vode.« To jo pripovedoval neki Spodnještajerc, ki je bil daljo časa v gozdovih in imel tako najboljši vpogled •v življenje teh na smrt obsojenih tolovajev.
Nekaj, česar OF ne razširja
V	Minsku so nemške čete zaplenile sledeče, • 25. novembrom 1944 datirano sovjetsko armadno povelje: »Vsemu moštvu, podčastnikom in častnikom Rdeče vojske! Z oledenelostjo naše fTonto v Vzhodni Prusiji je opažati v Rdeči vojski pojav utrujenosti, ki je dovedel že v mnogih slučajih do bega iz prvih črt. V področju ene sam« divizije 'je bilo v času od 1. do 15. novembra ustreljenih 240 mož. V vsaki edinici, v kateri bi se pojavili slučaji dezertacije, se mora v bodečo obsoditi deset mož na smrt..« Sledi podpis pov» ljujočega generala 41. armade.
OF v album:
»Pravda« (Moskva) piše: »Sedaj bomo morati vreči v boj naše fwslednje rezerve.«
»Izvestija« (Moskva) ugotavlja: »Naši vojaki se morajo v bodoče odreči zdravniški oskrbL Amerikanci so nam sporočili, da morajo ustaviti predvidene dobave konzerv in tobaka v smisla najemniškega in posojilnega dogovora, ker so boji na zapadu zavzeli drugačen potek kot se je pričakovalo.«
»Volna i rahoflj klas« (Moskva) piše: »Orožia, municije in hrana romajo po dolgi poti Iz področja Sovjetske Unije. Zapreke, ki jih moramo obvladati z dovozom, so dozdevno nepremagljive. Cestokrat se «godi, da napadejo tolovaji ce'.o transportne kolone in jih izropajo.«
O Vso Evropo bi radi boljševizirali. V Moskvi
izhajajoče oficijelno glasilo »Vojna in delavski razred« je objavilo članek o bodočem vojaškem, gospodarskem in političnem redu evropskega kontinenta. V tem sestavku je razločno povedano, da morajo izginiti vsi stari sistemi, ki se n« smejo povrniti nikdar več. To se pravi, da žcU Moskva po vojni širom evropske celine urediti boljševiški družabni red. Da pri tem ne gre samo za teorijo, nam dokazujejo primeri v Romuniji, Bolgariji, Estonski, Finski itd., ka so padle pod boljševiško zasedbo.
Seite 6
»Štajerski g o s p o d a r «
20. Januar 1945,.
20. Januar 1945.
»ŠTAJERSKI GO S P O D A R <
Bilder aus dem Kri egsgesche he n
Deutsche Otienive im Westen
Zwischen dem Hohen Venn und dem Nordteil Limburgs sind starke deutsche Kräfte »eit dem 16. Dezember 1S44 im Angriff und haben die Stetaigen der Amerikaner überrannt. Zerschossene Wagen und gefallene Nordameräkaner xeickeo den Weg des deutschen Vormarsches
PK-Kriegsberichter Scheck (Sch)
Von den erfolgreichen AngriHskämpfen zwischen Saairgemflnd und Rhein
Deutsche Panzer passieren auf ihrem Vormarsch ein Städtchen im lothringischen Grenzgebiet
PK-Schürer (Sch)
Im Einbruchsraum im Westen
Eine kleine Stadt ist von unseren Truppen genommen. Aus guter Deckung wird die Hauptstraße vor überraschenden Gegenstößen feindlicher Panzer gesichert. Griffbereit liegt neben dem Grenadier der Panzerschreck
PK-Kriegsberichter Langl (Sch)
Im ungarischen Kampfraum Die Dorfer im Frontraum Stuhlweißenburg liegen verlassen und totenstill da. Ungarische Kavallerieverbände sichern das Gelände gegen überraschende sowjetische Angriffe
PK-Kriegsberichter Henkels (Sch)
Versorgungsbomben für unsere Atlantiksttttzpunkte
Obwohl unsere Atlantikstützpunke ml Verpflegung ebenso -wie mit Munition gut bevorratet sind, werden sie durch unsere Nachschubflieger laufend versorgt. Sie werfen über den Stützpunkten mächtige Bomben ab, die Nachschubgüter aller Art Mithalten. — Unser Bild zeigt: Eine solcher Versorgungsbomben wird zur Maschine gerollt
PK-Kriegsberichter Bankhardt (Sch)
Spil mm 1 : ■
Panzerpioniere stürmen durch den Höllenwald
OBERGEFREITER ROBERT POENSGEN.
Der Gefreite Pfänder hat mir noch einen Tag vor seinem Heldentod jenes Erlebnis aus der ersten großen Abwehrschlacht in Kurland geschildert, das ich hier erzählen will.
»Die Nacht hindurch hatten wir in Bereitstellung gelegen und den Morgen entgegengefroren. Um 5.30 Uhr greifen wir anl Irgendwo vor uns muß ein Wald liegen, und da sitzen die Sowjets drin. Die» Gelände, das wir am Tage noch nicht gesehen haben, ist unser Abschnitts hier sollen wir halten, ein Stückchen der großen Front sein, an dem der Ansturm der Sowjets zerschellen muß Leise steigen wir aus den Löchern, froh, uns die Beine vertreten zu können. Bis zum Hellwerden mag noch eine gute Stunde vergehen Eine dunkle Mauer wächst immer höher in unser Blickfeld hinein: der-Waldl Der Wald, um den wir kämpfen werden mit aller Verbissenheit und für den vielleicht mancher sterben muß. Ich halte mein Maschinengewehr krampfhaft fest, damit nichts klappert und uns zu früh verrätl Der Wind weht vom Feiod herüber, das ist gut.
Die Ruhe ist unheimlich". Hat uns der Gegner wirklich noch nicht erkannt? Dal Mit einem Male zuckt dicht vor mir ein gelbrotes Flämmchen auf.
Ich lieg schon aiuf dem Boden — Sekundenhruch-teile, bevor mir die Leuchtspurgarbe pfeifend über den Kopf jagt. Und nun geht ein Höllenkonzert losl Ich schieße, was die Waffe hergibt. Immer auf das Mündungsfeuerl Drüben Geschrei, schlagartiges Hämmern von vielen Maschinengewehren, Karabinerschüsse knallen, und dann — links von uns: »Hurra!« Jetzt darauf! Ich packe mein Maschinengewehr und stolpere los, immer in den Wald hinein! Das feindliche Maschinengewehr hat aufgehört zu schießen.
Vor mir zwischen den Bäumen springende Gestalten, peitschende Schüsse. Und immer wieder »Hurra!«. Laufen, kurz halten, schießenl Das Maschinengewehr an die Hüfte gestemmt, auf die Schulter des Schützen 2 aufgelegt, an einen Baum gestützt. Schießen überall dahin, wo sich Leben zeigt! Rechts und links detonierten Handgranaten. Nahkampf! Krieg in seiner unerbittlichen Form! Du oder ich! Hinter uns krachen die ersten Einschläge der »Spucker« und der Artillerie Aha, jetzt legen sie Sperrfeuer! Die Schützenlöcher der Sowjets sind leer. Weiter in den Wald hinein! Der Widerstand wird zäher. In den Bäumen zerplatzen Pakgeschosse und schwere Wurfgranaten.
Splitter von oben, Infanteriefeuer von vorn, von rechts und links. Ein Höllenwald Ist das! Nun Feuer auch von hinten!... Die Sowjets haben uns umhangen, sitzen am Waldrand und wollen uns den Rückweg absperren. Dieser Wald ist wirklich die Hölle!
Da kommt der Befehl: Den Rücken freikämpfen! Ich haste mit meinem Maschinengewehr zurück, gehe am Waldrand.in Stellung. In den Vorpostenlöchern sitzen wieder die Sowjets. Ich habe eine Wut. Nur gut, daß mein Maschinengewehr ohne Hemmung schießt! Ist doch was dran an einer anständigen Waffenpflege! Ein Melder vom Bataillon liegt plötzlich da, brüllt mit weit aufgerissenem Mund: Angriff abrechen! Zurück auf die Ausgahg6tellungl' Der Rückweg Ist wieder frei. Jetzt heraus aus dem Wald. Nur dahin, wo es diese verfluchten Baumkrepierer nicht mehr gibt! Sprungweise gelangen wir auf die offene Fläche, immer wieder den uns folgenden Feind mit Feuer überschüttend. Wo ist meiin Schütze 2 geblieben? Ich 6chaue mich um. Nichts zu sehen. Zurück! Wo sind wir hergekommen? Von da drüben, von dort, wo jetzt die Rauchschwaden der schweren Einschläge wie eine dichte Wand stehen.
Der einzige Weg ist geradeaus, über die Höhe in die Waidschlucht. .Dort sammeln!' brüllt d<er Kompanieführer. Und wir sammeln! 'Einer nach
dem andern kommt heran. Wir gehen, gleich wieder in Stellung für den Fall, daß der Gegner nachstoßen sollte. Aber ea: tut es nicht Hai wohl schwere Verluste gehabt und kann nicht mehr so, wie er willl Und da ist ja aiuch mein Schütze 2 wieder, der brave Hans Schneeberger, der Gefreite aus Feistritz in der Steiermark... Er kommt auf allen vieren angekrochen, hat zwei Splitter im Fuß, aber seine Munitionskasten und die Er-satzlaufbeh&lter hat er nicht liegengelassen! Feiner Kerl, der Hans! Ich verbinde ihn. Der Chef kommt wom Gefechtsstand zurück. Wir setzen uns weiter durch den Wald ab und bauen dann eine Rie-
gelstellung auf. So, jetzt soll der Feind kommenl Es kann ihm dann genau «o gehen, wie uns heute morgen! Sooo eine Wut hat jeder!«
Soweit die Erzählung des Gefreiten Pfänderl Später zog «ich die Kompanie zum Bataillonsgefechtsstand hinüber, den der Kommandeur mit seinen Meldern den ganzen Tag über verteidigt hatte. Die Kompanie nahm am Abend die alte Ausgangsstellung wieder ein. Noch und noch trommelte der Feind mit seinen schweren Waffen, aber seine Angriffskraft an dieser Stelle war gebrochen, zerschlagen durch den Angriff der Panzerpioniere in dem Höllenwald!
POLITIČNE BELEŽKE
□	Romunskega kralja straži sovjetska policija.
Romunskega kralja Mihaela straži na izrecno povelje Višinskega oddelek sovjetske policije, ker mu podtikajo namero pobega.
□	Churchillova dela v žldovščini. V ZOrichu izhajajoč list »Israelitisch.es Wochenblatt» poroča, da so izšla vsa Churchillova literarna dela v židovskem prevodu, in sicer za njegov rojstni dan.
O Učinek orožja »V 2«. Angleška vlada se je doslej branila podati poročilo izgub, ki jih povzroča Angležem nemško povračilno orožje »V 2«. Po ameriških cenitvah stanuje sedaj v Londonu
10, odstotkov celotnega prebivalstva v nepoškodovanih hišah. Kakih 120.000 ljudi prebije dneve in noti v podzemeljskih rovih londonske podzemeljske železnice. Najmanj 500.000 hiš je bilo Sirom Anglije že pred vpostava povračilnega orožja poškodovanih. Nad dva milijona hiš bi morala Anglija nadomestiti z novimi hišami ali jih pa temeljito .popraviti.
□ Nemiri na SicilijL Glasom uradnih angleških poročil ao v Siciliji izbruhnili nemiri kot protest zoper pozivanje moških v vojaško službo. Položaj je bil kočljiv ter so anglo-ameriške čete potrebovale več dni za vpostavitev zopetnega miru in reda.
□ Računi brez krčmarja. »New York Times« poroča iz Washingona, da nameravajo zavezniki svojo zamišljeno zavezniško svetovno organizacijo za nacional. varnost urediti v Wienu. Prvotni predlog, da bi 6e ista nahajala v Ženevi, so opustili z ozirom na željo Moskve. Pri izbiranju je odločalo dejstvo, da se nahaja mesto Wien v osrčju »nemirnega dela Evrope« in v bližini Berlina.	f
' □ Ameriški projekti za povojno ureditev Evrope. List »New York Times« je objavil vest, da je ministrtetvo zunanjih zadev Zedinjenih držav Severne Amerike izdelalo načrt, ki predvideva ponovno ustanovitev habsburške Avstrije. Avstrija, ki bi jo rad oživotvoril Stettinius, mj bi dobila od Italije tudi južno Tirolsko. Načrt posega v vse vzhodne države Evrope ter predvideva med drugimi, da dobi bodoča Jugoslavija Reko, Istrijo, Zadar in italijanske otoke v Dalmaciji, ne pa JTrsta in Gorice. Pokrajini Trst in Gorica bi se naj odločili potom ljudskega glasovanja za Italijo aH Avstrijo. — Načrti za razkosanje Evrope so pestri in obsežni. Hiba je le v tem, da jim manjka predpogoj, ki naj omogoči njihovo izvršitev, to je, kako zavojevati in premagati Nemčijo, ki brani Evropo.
□ Slika socialnih in političnih razmer v Angliji.
List »Münchener Neueste Nachrichten« je v nekem svojem poročilu iz Portugalske podal med
Seite 8
»Štajerski gospodar«
20. Januar 1945.
drugim sledečo sliko socialnih in političnih razmer	lIAIAIlVAlFirW/AIPr' I
v Angliji. »Nikdar niso bil? razredna nasprotstva	V IV"C'UK/1LCt___J
tako velika in 06tra, kakor so danes v Angliji in
nikdar nista bila kritika in nezadovoljnost natar	-7P\r»A\/i_Jic\/ -r r\ n a \ i a i \ # > ^ .
kem višku kakor danes. Angleške ljudske mno-	ZDRAV HLEV - Z D R AVA ŽIVINA
žice je začela zajemati velika nemirnost, da se
eksponirajov tej vojni zopet samo za reševanje	V listu »Wochenblatt der tandesbauemschaft goveja dlaka? Pozimi je silno gosta prevlečena
starih privilegij gornjih plasti. Začeli so se ogla-	Steiermark« je napisal molzni učitelj GürtI članek, s fino volno. Noben krznar ne "bi mogel izdelati
sati vojaki m politiki, da bi se izpolnile Chur-	ki vsebuje dragocena navodila glene temperature enako vredne kožuhovine.
chllove obljube socialne pravičnosti. Akoravno	in vlage po naših hlevih. Giirtl piše sledeče: Pozimi — če pride živina iz hleva na prost«
je napovedal Churchill prihodnje volive šele za	V večini naših obratov živina ne pride iz hle- — lahko pri padanju snežink opažamo da s«
prihodnje poletje, se pripravljajo na iste že vse	vov vso zimo ali pa le poredkoma na sveži zrak snega na hrbtu goveda ne tali. Vsled goste dlak«
politične stranke. Vsaka stranka ima svoj načrt,	in v gibanje. Dolžnost vsakega kmetovalca je te- in z njo" pomešane volne, živalsko telo ne odda
samo koalicijska vlada ga nima. Vsaka stranka	daj, da skrbi za dobro zračenje svojega hleva, nikake toplote. Ako pa je hlev prefopel, izgubi
reklamira za sebe »»tent za rešitev angleškega	Najboljša kima, nega in dobro molzenje prav nič govedo svojo gosto zimsko obleko že ob oričetk«
socialnega in političnega problema.«	— *—-*-- -- ■ ......
n " xi * j ' ^ --------------------ne korl-sti' ako kravam v nievu ne dovajamo do-	zime. Na ta način oropamo govedo njegove narav-
u Nemške podmornice so Anglo-Amerikancem volj dobrega zraka -Zal se glede zračenja veči-	ne zaščite proti mrazu. S "tem pa ie zelo trp-la
nevarne. Stalno naraščajoče izgube britanske	noma še ni nič podvzelo, ker prevladuje zmotno	njegova odpornost proti boleznim m vremenu,
trgovske mornarice so prisilile Churchilla, da je	mnenje, da se počuti govedo tem bolje, čim top-	Vsak živinorejec mora tedaj gledati na to d*
po dolgem molku končno spregovoril zopet o	lejši je hlev. Da to ni res, in da je za govedo	ostane zimska dlaka goveje živine ohranjena d«
nemških podmornicah. V svoji izjavi je razločno	celo škodljivo, prikazuje sledeči primer Posestnik	februarja.
povedal, da se ni konec evropske vojne in da je	A. ima v svojem kravjem hlevu nizko temperatu-	Ako hlev dobro zračimo bo tudi vedno čist i* postalo ponovno nastopanje nemških podmornic	ro, 12 do 14 stopinj Celzija Posestnik A. bo pri	suh. Govedo potrebuje za dihanje povrečno me-v sedanjem stanju vojne prav resno O angleških	tem ugotovil, da ie hlev vedno suh. da žre živina	ter zraka, ki vsebuje čim več kisika Ce je t izgubah seveda m podal mkakšmh številk, priznal	enakomerno in da daje dovclj mleka. Zlasti pa	hlevu večje število krav brez dovoljileaa dovaja je, da slonijo na učinkovitosti nemških pod-	bo ta posestnik opazil, da njegova živina ni bol-	janja svežega zraka, krade ena krava drugi zrak, mormc. Ze pred meseci so v spodnjem domu	na ali le v redkih slučajih. Posestnik B. ima topel	kisik se popolnoma uporab; ostane pa >e slab omenjali tako je dejal Churchill, da poseduje	hlev. Priznati bo moral dj ie htev večinoma	zrak, nasičen z vodikom. Vodik se pojavi nato na Nemčija se vedno uc.nkovito podmorniško orožje,	vlažen in moker, kar se opaža na obokih in ste-	stenah in obokih v obliki vlago in mokrote čeki postane lahko ponovno nevarno, če nastopi	nah. Kljub najboljši krmi in krmljenju, ne bo	stokrat tako vidno, da kar kaplja raz stropa la z novimi izumi in načini bojevanja. 2al, javnost	imel zadovoljive storitve glede mleka, pogostoma	zidu. V takem hlevu ne bomo nikdar preživljali vsega tega m smatrala za dovolj jasno svarilo,	pa boluje. njegova živina v prebavilih ter se	zdrave živine, ker ne more pravilno izkoristiti u Razmerje med Francijo in Bonomijevo Italijo,	odlikujejo krave po jalovosti in zaostajanju po-	zavžito krmo. Taka živina izaleda nezdrava mimo
Vet Hnnftmiioin nnclmfi ttnn^,...;,;___—___ j;	_ 1 , ■ •
tega pa omogočamo v tfckem nezdravem hlev« tvorbo bakterijev. Tu nastane najyecja nevarnost
Vsi Bonomiijevi poskusi, vpostaviti ponovne di- steliic.
plomatične odnošaje s Francijo, so se izjalovili	Pomisliti je treba sledeče: Govedo je živelo ne	_________________
na odklonilnem stališču vlade De Gaulle-a. Na	koč divje, brez hleva. Potom dolgotrajnega opleme-	^a tuberkulozo in druge bolezni V toplem, nppro-
najnovejši korak, ki ga je nedavno podvzel Bo-	njevanja v smeri velike oddaje mfeka je izgubilo	zračenem hlevu bomo sicer porabili nekoliko manj
nomi pn francoski vladi, je dobil neuraden od-	govedo velik del svoje telesne odpornosti toda	krme kakor v hladnejšem in dobro prezračenem
govor potom nekega francoskega poslanca, češ,	govedo ne potrebuje zdaleka tiste toplote, ki jo	hlevu; toda pri tem t-pi zdravja živine in na-
j J! mozno mishtl na obnovitev diplomatskih	rabi človek, ker je temperatura goveda povpreč-	zadnje produkcija mleka. Vsak živinorejec ki s«
odnosajev Ie tedaj, če se bo Italija javno odpo-	no za dve stopinji višja (38,7) kakor pri' človeku	bo držal pozimi tega navodila bo na'ta' način
vedala svojim zahtevam do Korzike, Nice in Tu-	(36,7). Ce si ogledamo govejo kožo, ki je naj-	skrbel ne samo za zdravje svoie živine in zaroda.
. . ,	manj 20krat debelejša kot človeška koža, bomo	temveč produciral bo tudi ver mlel^a ako b" ži-U Zidovstvo pripravlja »Novo nemško zgodovi-	zopet morali priznati, da. prenese qovedo več	vini dovajal redno svežega zraka v nekoliko hladno« za nemški narod. Načrti Anglosasov za »pre-	mraza, kakor se često domneva. Kako pa izgleda	nejši hlev.
šolanje« nemškega naroda v 6lučaju, da ga po-	_______
razijo, dobivajo konkretne oblike. Ameriški pi-
izdeluje zgodovinska	- — -- - -	"~" "	I
dela ter učne in šolske knjige za povojni jaouk na nemških šolah Gre za tiskanje gradiva, ki ga je predhodno preštudiral Roosevelt ali pa po njem v to svrho določen štab židovskih strokovnjakov.
Do aprila L 1. bo natiskana »Nova svetovna zgo-	Ni menda kmetijske panoge, ki bi se pri nas	sadjarstvo končno ne bi več izplačalo. Za pH-
dovina« v petih zvezkih v nemškem jeziku, ki	J13 Spodnjem Štajerskem bolje izplačala, in ni	mer naj bo omenjen kapar San José ki se j«
jo urejujejo sami židovski profesorji. V priprav-	kulturne rastline ki bi — razen v gotovih oko-	pojavil tudi na Spodnjem štajerskem. Kjer ga n«
Ijanju je tudi izdaja nemških čitank za učence od	— bolje uspevala kakor sadno drevje. Mar-	zatirajo, se širi z največjo brzino. So pa še tudi
drugega šolskega leta naprej, ki bodo izšle v mi-	«ikro bo morda oporekal, češ, da sadjarstvo ni	drugi kaparji in uši ter gotovi škodljivci, ki s«
Iijonski nakladi. Tudi te knjige urejujejo iidje.	teko važno, da je za prehrano ljudstva sedaj v	istotako naglo Sirija in povzročajo občutno škoda.
Razen tega tiskajo v Stockholmu agitacijsko gra-	vojnem_ času predvsem potreben kruh, da je bolj	Omeniti pa moram še škorlup, monilijo in drug«
divo anglo-ameriških židovskih avtorjev, s ka-	važna živinoreja, produkcija mesa, mleka itd	bolezni, ki s svojim širjenjem ne uničujejo samo
terim mislijo propagandistično obdelati nemški	Važno je eno in drugo, istotako važno pa je tudi	pridelka, temveč tudi drevje kot naše sadjarsko
narod«. — Odgovor na te zamisli in načrte naših	sadjarstvo v kraju, kjer je razširjeno in kjer	premoženje.
sovražnikov daje nemška oborožena sila, ki bo	«J*«« * maUml stroški veliko - kakovostno do- Kakor znaoo, imamo kraje, ki so prikladni
preprečila, da bi kdaj koli vladali nemškemu na-	bnh pridelkov. Mimo tega spada sadje v okvir	zqoli za po,jedelsko fc^t,,«,. So nadalje predelL
rodu mednarodni židje bglševiško-plutokratskega	ljudske prehrane, bodisi da ga uporabljamo	k- shlžijo izrazito gozdarstvu, živinoreji mlekar-zavezništva. .
v svežem stanju ali v obliki posusenega sadja o/i-	sfv„ Tmamn
tiwtî i7rari+t* «ari i are t o i T.
□ O izdajalski vladi generala Miklos-a. List »Ti-	roma konzerv- Gre tudi za ''de!ke-mes«
razijo, aoDivajo Konkretne oblike. Ameriški pi-	t
satelj Louis Lochner je objavil o tem sledeče: VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOVČEK »Več stokholmskih tiskarn izdeluje zgodovinska	^
O SADJARSTVU NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM
se bavi z izdajalsko vlado dezerfiranega ^Ä^SÄ
stvu itd Imamo pa tudi izrazite sadjarske in vinarske okoliše, v katerih z nobeno drugo ku'!uro ne bi dosegli" toliko uspeha že z ozirom na lege in
madžarskega generala Mikioš-a ki tepod WJ-	P-.- * -vanje» sadja prištedi m.ogo kru-	štaf^ka je že od nekdaj na ševiškim klobukom v vzhodnem delu Madžarske	ha' Predvsem Pn mladini, ki sadje vedno čisla.	glasu kot izrazita sadjarska dežela. Marsikdo s« sestavil svoj vladni odbor s sedežem v Debrecinu	Ce torej sadjarstvo z ozirom na prehrano ljud-	še spominja časov iz nekdanje podonavske ¡noter pravi, da bodo zavezniki priznali to vlado	6tva ne zavzema prvega me.itn. ga radi tega ne	narhije, ko so prihajali kupci od blizu in daleč, šele, ko bo v boju proti Nemčiji pokazala kake	bolao opustili ali celo zanemarjali radi njego-	Sloves spodnještajerskega sadja je našel odmer vidne uspehe. S tem so splavale po vodi vse sa-	ve bodočnosti. Sadno drevje, ki bi bilo prepu-	na mnogih svetovnih in mednarodnih razstavah, nje Miklos-a in njegovih maloštevilnih pristašev,	sceno nekoliko let samemu sebi brez nege, gno-	To so dokazi, obenem pa povod, da moramo sad-ki so se iz strahopetnosti hoteli izogniti bpju	lenja. škropljenja itd., bi propadlo. S tem bi iz-	no drevje kljub vojni negovati, če hočemo proti boljševizmu ter postali izdajalci v mnenju,	gabili mnogo narodnega premoženja. Važnost	ohraniti sloves našega sadjarstva, da bo s tem za njih konec vojne. Slika je sedaj	vprašanja tiči tedaj v ohranitvi sadnega drevja	Vrednost sadja.za človeško prehrano je tako taka, da morajo ravno tisti Madžari, ki so se	za bodočnost. S tega vidika bomo torej sproti	evidentnai da 0 njej 6ploh ni treba razpraviiatL odpovedali evakuaciji, stopati v vojne vrste pod	posadili praznine ki so nastale vsled odmiranja	Sadje je mjmo t zdravilno živiIo ki qa UD0_ boljševiškim vodstvom ter se boriti proti nemški	starega drevja. Na mesto vsakega izsekanega sta-	raK,, „ fronti. Sovjetske zasedbene čete so namreč sta-	re9a drevesa naj se posadi vsaj eno mlado dre
rahljajo z uspehom zlasti v bolnišnicah, lacaretih itd. za staro in mlado. Sadje vsebuje poleg vita-
vile Madžarom izbiro: Stopiti v vojaške vrste, ali vesce. Sadjarstva ne moremo primerjati Z/drugi- minov_ naravno sadni in grozdni sladkor ter bla-— !............J-	mi kulturami, ker gre pri drevju za trajne astli- godejno delujoče kisline, kot so jabolčna, vinska
pa izgon v Sibirijo, kar seveda tudi točno izva ja jo
ne. Temu nasproti je v poljedeljstvu in vrtnarstvu,
□ Grški nacionalni odbor. Na nemškem ozemlju 9er	°Pravka večinoma z enoletnimi rast-
so nedavno sestavili grški nacionalni odbor, ki	l^d*
in citronova kislina. Poleg tega vsebuje razne rudninske snovi in sestavine Za sadjem segajo človeške roke tako pridno, da ga povsod primanjkuje. Izgleda torej, da bo imelo naše spod-nještajereko sadjarstvo slično kot drugod, še ve-V drugi vreti gre za ohranitev ali negovanje '"ko bodočnost. Ker se bo potrošnja sadja pred-sadnega drevja s posebnim ozirom na škodljivce vidoma še bolj povečala, bo treba pridno ohra-
ne rastline lahko vsak čas opiistimo in se ji v zaželjenem letu lahko zopet povrnemo.
mu je naloga čuvati grške nacionalne interese v Nemčiji živečih grških delavcev. Odbor se smatra za sestavni del protiboljševiške fronte. V odboru se nahajajo odlične osebnosti grškega političnega življenja, med drugimi podpredsednik in bolezni. Znano je, da so 6e v zadnjem času njevati in negovati naše 6adno drevje, zadnje grške vlade, Hektor Taironikus, ki je pred- gotovi škodljivci silno razširili in obstoja ne-sednik odbora, nadalje minister in guverner otoka varnost, da bodo sadno drevje ugonobili, ako Kreta, Joannis Paassadakis ter vodja grškega na- teh škodljivcev in bolezni ne bomo sproti zatirali cionalnega gibanja Konstantin Goulas	Zatiranje bi 66 utegnilo tako podražiti, da se
Širile m$ lisi f
GOSPODARSTVO
J
Izkoriščanje in
predelovanje kosti
Nekdaj se na kosti ni polagalo važnosti. Cim manj kosti, tem več mesa je prišlo v lonec ln na mizo. Danes, ko se dobi na pet kil kosti komad dobrega mila, ne mečemo kosti več proč. Gospodinja jih shranjuje, da pride na ta način do izredne dodelitve mila.
Kosti predstavljajo mnogostransko surovino za razne koristne stvari. Ta surovina se deli v dve sledeči se predelovalni stopnji ter v dve temeljni snovi, v kostno maščobo in kostni zdrob. Mast odvzamejo kostem na razne načine. Iz masti se potom kuhanja z lugom izdeluje milo. Pri kuhanju se tvori najprej fekozvani milni lim, iz katerega se s pomočjo dodajanja kuhinjske soli izloč; trdo jedrnato milo, katerega predelajo nato v različne vrste mila. Lug, ki ostane pri tem kuhanju, vsebuje alkohol, splošno znan glicerin, ki ga uporabljamo kot sredstvo zoper trdo kožo, predvsem pa za izdelovanje barv, črnila, mila, vode za lase in za razne druge koristne svrhe. kot tehniško pomožno sredstvo. Ako se vliva čisti glicerin v mešanico koncentrirane soliterske kisline in kadeče žveplove kisline pod gotovimi okoliščinami, nastane iz tega izredno močno eksploziven nitroglicerin.
Od masti ločene kosti predstavljajo kostni zdrob. Kosti - vsebujejo vlaknasto osnovno ogredje, v katerem se nahaja predvsem žvepleno kislo apno v svrho utrjevanja. Vlaknasto ogrodje postane pri izkuharrju kostnega zdroba kostni lim. Ta lim predstavlja v predelovanju lesa in v mizarstvu nenadomestljivo pomožno sredstvo, potrebujejo ga pa tudi tovarne za izdelovanje furnirjev in zapornih plošč. Brez njega pa ne more biti industrija papirja in lepenke ter tekstilna in usnjarska industrija. Razen povedanega igra ta lim precejšnjo vlogo tudi v stavbarstvu in v kemiji. Kosti, ki so jim odvzeli lim, predstavljajo obliko žveplenokislega apna ter vse-biri^o za ^ovečki in živalski organizem važne elemente, ki jim pravimo žveplo in kalcij.
Iz kosti popolnoma čisto pridobljeno žvepleno kislo-apno potrebuje medicina. Zveplena kislina in l-T-Vi-i fnvpfVpmii t»lpsu notrehna v 7a-dostnih količinah, ki preprečujeta nevarne bolezni. Tam kjer primanjkuje človeškemu organizmu tega. je imenovanim dvem snovem dodati še gotove vitamine, da se doseže učipek. Kemična raziskovanja so nadalje ugotovila, da se da kostni zdrob zmleti v krmilno moko, iz moke pa pridobivati beljakovinska krmila, ali pa želatino za tehniške in prehranjevalne svrhe. Pri tem odvojeno žvepleno kislo apno tvori podlago za medikamente v človeški m živalski medicini ter podlago za žvepleno-kisla gnojila.
Prejemki viničarjev in viničarskega	w
delavstva na Spodnjem Štajerskem
Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je izdal v 30. številki svojega uradnega lista »Ver-ordnungs- und Amtsblatt des Cheis der Zivilver-valtung in der Untersieiermark« z dne 23. decembra 1944 drugo odredbo o začasni ureditvi v vinogradništvu zaposlenih delovnih sil. V nastopnem prinašamo izvleček glavnih določil, ki so važna za naše vinogradnike in viničarje ter v vinogradništvu zaposlane delovne sile.
Odredba velja za vse moške in ženske delovne sile na Spodnjem Štajerskem, ki so 6talno ali nestalno zaposlene v vinogradništvu, velja pa tudi za tiste, ki opravljajo poleg vinogradniškega tudi druga kmetijska dela, če gre večinoma za vinogradniška dela.
Viničarji v smislu te odredbe so samo tiste stalne delovne sile, ki imajo dokazano strokovno sposobnost za pravilno in samostalno opravljanje vinogradniškega dela ter sposobnost za potrebno razdelitev in razporeditev vinogradniških del in so jih vinogradniki sprejeli v službo v svrho obdelovanja vinogradnikov proti gotovini in stvarnim dajatvam.
Delovno razmerje stalnih delovnih sil sloni na pismenih pogodbah, sklenjenih pred nastopom dela. Pogodbe je sestavljati v dveh enako glasečih se izvodih. Vsaka pogodbena stranka obdrži po en izvod. Delovne sile, ki jih morajo stavljati delojemalci po pogodbi na razpolago, morajo so-podpisati tako pogodbo. Pogodba mora vsebovati točen seznam dela ki ga je opraviti ter tudi navedbo za dotična dela potrebnih povprečnih delovnih dni. Pogodba mora vsebovati tudi seznam stvarnih prejemkov ter število delovnih sil, ki jih je staviti na razpolago za obdelovanje vinograda. Normalna pogodbena doba traja eno leto, lahko se jo pa sklene tudi za daljšo dobo. Delovno razmerje se začne s 1. novembrom. Ako se sklene pogodba ob drugem času. se začne začetek pogodbenega leta z prihodnjim 1. novembrom. Če se delovno razmerje ne odpove med 1.
GOSPODAVSKE VESTI	'
X Nova tovarna letalskih motorjev v Braziliji. V Braziliji so začeli graditi tovarno za izdelovanje letalskih motorjev. Letna kapaciteta je mišljena na 500 motorjev. Braziljanska industrija se zanima tudi za ureditev tovarn za izdelovanje traktorjev za kmetijske svrhe.
X Tudi Amerikancem že primanjkuje marsikaj. V Zedinjenih državah Severne Amerike so racionirali razne vrste mesnih in sočivnatih konzerv, medtem ko so morali poostriti racionalizacijo masla.
in 15. avgustom, se podaljša pogodba za nadaljnje leto.
Iz važnih vzrokov lahko razveljavita pogodbenika delovno razmerje pri upoštevanju trimesečnega odpovednega roka, ako pristane na to tudi pristojen Arbeitsamt. Možnost brezodpoved-ne prekinitve delovnega razmerja se ravna po določilih druge odredbe o uvedbi delovno-prav-nih predpisov na Spodnjem Štajerskem z dne 16. decembra 1941, ki je razglašena v uradnem listu »Verordnungs- und Amtsblatt de6 Chels der Zivilverwaltung in der Untersteieimark« dne 16. decembra 1941 na strani 403, za kar je tudi potreben pristanek Arbeitsamta.
Selitve se vršijo redno med 1. in 15. novembrom. Ako sta oba pogodbenika za to, se zgodi to lahko tudi ob drugem času. Stroške potovanja nosi po enoletnem trajanju delovnega razmerja viničar sam, po dveletnem trajanju oba pogodbenika vsak po eno polovico, po tri ali večletnem trajanju delovnega razmerja pa vinogradnik sam. Vinogradnik nosi te stroške le, če se vrši potovanje v notranjosti dežele Štajerske
Delovno razmerje nestalnih delovnih sil (dninarjev) sloni na ustnih pogodbah in se sklepa za čas trajanja gotovega dela, oziroma gotovega časa. V tem primeru se konča z v redu končanim delom, oziroma ob poteku dogovorejene dobe. Kjer je bilo mišljeno delovno razmerje za nedoločen čas ga lahko prekine ob dnevnem zaključku dela.
Delovni čas določi vinogradnik. V vinogradih, kjer obstojajo pooblaščenci delovno-političnega urada organizacije Steirischer Heimatbund, se določa delovni čas po posvetovanju z istim. V naslednjem odstavku navedene mezdne postavke veljajo za delovni čas, ki je določen v smislu pričujočega odstavka. Ako znaša delovni čas brez počitka od novembra do marca tedensko manj kakor 60 ur, od aprila do oktobra pa tedensko manj kakor 72 ur, je znižati mezdne postavke za 10%.
Stalne in nestalne delovne sile imajo za dnevno delo pravico do sledečega skupnega zaslužka: 1. Viničarji, ki so predstojniki družinskih gospodinjstev, RM 3.30. 2. Ostale moške delovne sile RM 3.—. 3. Ostale ženske delovne sile RM 2.50. 4. Mladoletniki izpod 16 let RM 2.—.
Skupni zaslužek je sestavjen iz dogovorjenih stvarnih dajatev (stanovanja, hrana, uporaba zemljišča, drva, mošt itd.) ter iz plače v gotovini. Obseg stvarnih prejemkov je prepuščen svobodnemu dogovoru. Izjema je samo določilo, ki govori o načelnem omogočanju viničarjem, da si držijo lastno gospodarstvo s stanovanjem in vrtom pri vsaki viničariji in v nižje popisanem določilu, ki
ZADNJA DVA
GROFA POGLEŠKA
Spodnještajerska ljudska pravljica.
V davni preteklosti, ko so vladali našim prednikom na Spodnjem Štajerskem grofje, je gospodoval na gradu Pogled, pri današnji vasd Plan-kenstein, grof Anton Pogleški. Bil je to graščak, ki je vsled razuzdanega življenja v mladosti, zbolel v svoji zrelejši dobi na živcih. Tako dolgo je bolehal in hiral, da je jx>stal 6časoma umobolen. Predno je uspelo njegovim dvorjanom in upraviteljem prepričati grofico in medtem že doraslega sina o pravem zdravstvenem 6tanju grofa, je ta napravil v svoji živčni bolezni ogromne napake. Izdajal je odloke, odrejal kazni, izrekal smrtne obsodbe itd., kar je predstavljalo zlo podložnikom njegove grofije in kopalo grob njegovi vladavini Ko sta končno grofica in 6in uvidela vso nevarnost, sta ga 6 pomočjo grajskih dvorjanov vtaknila za zapahe ter napravila neškodljivim. Vladne vajeti je vzel v roke san, grofica-mati mu je pa pri tem pomagala. Vse to so izvršili tajno in nikdo ni smel spregovoriti o zadevi.
Dolgih dvajset let sta nato mladi grof in njegova mati držala svojega očeta in moža ujetega v gradu ter vladala, kakor da vladi stari grof sam Pod smrtno kaznijo je pa bilo prepovedano, govoriti o grofovi bolezni in njegovem jetništvu. Mnogo ljudi je bilo, ki so izustili iz neprevidnosti nekaj o tem ter bila zato obešeni. Smrtne
obsodbe 60 izvrševali ob kamenitem mestu, ob cesti med Plankerastein-om in Plankenstein-bergom. Tam so postavljali vešala, grajski rablji so pa spravljali obsojence na drugi svet.
Kakor je 6Voječasno živčno bolan grof jx> nedolžnem obešal svoje podložnike, ker ni bil samo krut, temveč tudi umpbolen, tako je tudi njegov sin v njegovem imenu odrejal izvršitve smrtnih kazni.
Ko so po dvajset letih pokopali umrlega starega grofa, se je to zgodilo z velikimi častmi. Skoraj vsi tlačani so morali biti prisotni. Temu je sledilo navidezno nasledstvo že itak vladajočega sina, ki je bil tudi Anton, kar ni nič spremenilo v načinu vladanja. Tudi odslej med njegovimi kaznimi ni manjkalo smrtnih obsodb, da so vezala ob kamenitem mostu imela od slučaja do slučaja opravka.
Par let jx> grofovi smrti so začeli ljudje pripovedovati, da strašijo v nočnih urah duhovi in strahovi pokojnih v gradu in okrog morišča pri kamenitem mo6tu. Vedno več je bilo tistih, ki so zatrjevali, da so slišali in videli duhove in strahove. Glas je šel tako daleč, da se najbolj junaški ljudje ndso upali v nočnem času na imenovane kraje.
Ko je o vsem tem izvedel grof, ki ga je bilo seveda tudi nekoliko 6trah, je ukazal dvema pogumnima vojščakoma, da morata zasačiti, ustaviti in pregnati tisto, kar straši in vznemirja ljudi. Ker takemu ukazu ni bilo možno ugovarjati, sta 6e podala, da izvršita grofovo povelje. Oborožena od pet do alave. sta se Dostavila že v mraku
k mostu obešanja. V velikem 6trahu sta čakala v dolgih temnih urah, kaj bo. Ko je pa v gradu Pogled odbila grajska stolpna ura dvanajst ob polnoči, se jima je kakor strela z jasnega neba nevidno in neslišno prikazal pred več kakor letom dni umrli grof Anton Pogleški. Pojav jima je zaprl sapo in ustavil utripanje src. Predno 6ta se zavedla, kaj jima je naročeno, je spregovorila grofova prikazen ter dejala sledeče:
»Štirideset let sem vladal grofijo Pogled, kakor ne bi bil smel. Krivice sem povzročal mojim podložnikom, ne da bi bilo to potrebno. Mnoge sem poslal na vešala ter zakrivil njih nedolžno, prerano smrt. Sina 6em vzgojil za isti način vladanja, kar tudi točno izvršuje. Usoda me je za vse to kaznovala z blaznosjo v življenju in s trpljenjem po smrti. Grozno trpim. Vse noči moram hoditi in strašiti tukaj okrog morišča ln no aradu To je pokora, ki je nepopisno huda ln trda. Sporočita moiemu sinu, da 6va bila jaz in on zadnja grofa Pogleška, ker smrt bo posegla kmalu tudi po njegovem življenju.«
Po teh besedah je prikazen izginila neslišno in nevidno. Grajska vojščaka sta poročala o doživljaju grofu, ki ni nato ničesar odgovoril.
Osem dni pozneje je zadnji grof Pogleški padel s svojim konjem v prepad kjer je našel smrt s konjem vred.
V gradu Pogled in ob nekdanjem morišču pa slišijo in vidijo ljudje še danes tu in tam ▼ temnih nočnih urah duhove in strahove. Zadnja dva vladajoča grofa Pogleška delata s tem pokoro za krivični način svojega vladanja.	O^

govori o obračunavanju 6tvarnih dajatev od celotnega zasluzka.
Viničarjem se mora dati na uporabo gospodarsko poslopje in klet, osminko nektarja njive, možnost držanja najmanj 1 krave s piepustnvijo potrebnega zemljišča. Nadalje jim je omogočiti prevažanje in oranje po obsegu in poiožaju zemljišča, nastilj za živino, diva itd. Vinogradnik lahko odredi viničarju tudi akordno plačo, Ki mu mora omogočiti pri povprečnih delovnih storitvah 20% večji zaslužek od urne plače.
Popisane plače veljajo kot odškodnina za redno opravljeno delo Uelovnim silam, ki z delom ne zadovoljijo normalnim storitvam, pripada samo odgovarjajoča mezda, ki jo določi p.ehianje-valni urad na predlog vinogradnika. Pri stalnih nadpovprečnih delovnih storitvah se lahko izplača doklade do 30%.
Ako ni drugače dogovorjeno, je zaračunati stvarne dajatve po uradnih pridelovalnih cenah. Dnevna celotna oskrba RM 1.32, celodnevna hrana RM 1.10, poldnevna hrana RM 0.55.
Pri stalnih delovnih 6ilah je vzeti letno za stanovanje večje od dveh sob in kuhinje RM 120, za stanovanje dveh sob in kuhinje RM 100.—, za stanovanje izpod dveh sob in kuhinje RM 80.—.
Nestalnim delovnim silam je odtegniti od plače dnevno za družinsko stanovanje RM 0.30, za stanovanje RM 0.22 in za sobo za enega fanta RM
0.13.	Odredba določa nadalje cene za deputatna drva, uporabo zemlje, vozil, vprežne živine, sena, živila, gnojila in deputatne krave.
Vinogradnik mora dati viničarju nastilj za rejo živine in mu ga dostaviti k viničariji. Gnoj, ki ga pridela viničar med 1. decembrom in 31. marcem je uporabiti za viničarjevo deputatno njivo, ostali pridelek gnoja je pa last vinogradnika. Ako da vinogradnik viničarju na razpolago kravo, ostane mleko last viničarja, teleta od te krave so pa last vinogradnika Na željo lahko odkupi teleta viničar za pridelovalno ceno. Deputatno kravo ni lačunati v skupen zaslužek.
Pri rezanju vinske trte odpadel trsni les je last viničarja, če si ga pobira in odnaša v svojem prostem času. Odstranjevanje trave iz trsja se mora v vojnem času plačevati, trava pa ostane viničarju brezplačno.
Reja kokoši je odvisna od pogodbe. Od 1. avgusta do zaključene vinske trgatve morajo biti kokoši zaprte, da ne povzročajo škode po vinogradih.
Izplačevanje gotovine je izvršiti ob koncu tedna. Kjer to ni izvedljivo, je izplačevati predplačila. Stalnim delovnim silam je izplačati obračun po končani vinski trgatvi, najkasneje do
1.	decembra oziroma mesec dni po poteku pogodbe.
Kar se tiče mošta, vinogradnik ne sme dajati več kakor 1 % litra dnevno vsaki osebi.
Nadaljnja navodila govorijo o vzajemnih pravicah in dolžnostih vinogradnikov in delovnih sil. Viničar je zaupnik vinogradnika ter mu odgovarja za delo. Javiti mu mora takoj vsako morebiti v vinogradu nastalo škodo. Viničar ne sme brez znanja vinogradnika dajati v najem ali pod-najem deputatnega stanovanja. V odredbi določene najvišje cene se ne sme prekoračiti brez dovoljenja oblasti.
Popisana odredba je stopila v veljavo dne 1. novembra 1944.
POZOR!
*	Se enkrat o nakupu mesa na odrezke B na Grundkartah. V pojasnilo se še enkrat razglaša, da se bo v 71. dodelilni perijodi za vse nad tri leta stare potrošnike na odrezek BI in B 2, glaseč na 62,5 gramov, izdale na vsakega po 125 g mesa ali mesnih izdelkov. Na ves odrezek B 1 in B 2 se dobi torej 250 g mesa ali mesnatih izdelkov.
*	Nove tobačne karte. Počenši z 72. dodelilno perijodo, ki se začne dne 5. februarja 1945, se bo izdalo tobačne karte, ki bodo veljale samo za štiri tedne. Karte za moške z imenom M-Karten bodo vsebovale šest odrezkov, od katerih bo opravičeval vsak do nakupa desetih cigaret. Razen tega se nahajajo na M-kartah štirje izredni odrezki za morebitne posebne dodelitve. M-Rau-ckertarte za 72. dodelilno perijodo imajo razen povedanega tudi odrezek za en komad brivskega mila. Tobačne karte za ženske bodo vsebovale kakor doslej tudi odslej polovico manj odrezkov kakor M-karte. Tudi ženske karte, ki nosijo ime F-Karten, vsebujejo tri izredne odrezke.
MALE VESTI_|
*	Hermann Gorili g dvainpetdesetletnik. Reichs-marschall Hermann Goring je dne 12. januarja v času najhujše borbe dovršil 52. leto starosti. Ta mož stoji od prve ure nacionalsocialističnega delovanja ob Fiihrerjevi strani. Kot junaški poslednji poveljnik slavnega Richthofen-ovega letalskega odreda v prvi svetovni vojni je vrhovni poveljnik sedanjega nemškega vojnega letalstva, ki si je dobojevalo že neminljive zasluge in se odlikuje s svojim junaštvom v vsakodnevnih vpostavah. Kot pooblaščenec za petletno gospodarsko načrtovanje je osigural nemškemu gospodarstvu neodvisnost, ki mu omogoča danes izpolnjevati zahteve, ki jih stavlja vojna. Fiih-rerjevo imenovanje Hermanna Goring-a Reichs-marschallom je predstavljalo oceno in priznanje njegovega dela in njegovih storitev.
*	Zapestnike za Volkssturm. Za Volkssturm se mora darovati tople zapestnike. V vsaki družini se še najde ostanke toplih tekstilij, bombaževega ali volnenega blaga, ki se da izrabiti za to svrho. Kdor hitro daruje, daruje v dvojni meri! Zato hitro na delo! Prikrojevalne vzorce in navodila za izdelovanje se dobijo v šivalnicah Ortsgrupp urada Frauen. kjer je oddajati tudi iotov«^ zapest'iiKe
*	Zaobljuba Volkssturma v Trifailu. Kmalu po prvi kompaniji so zaprisegli v Trifailu še nadaljnje tri kompanije Volkssturma. Zaprisego je izvršil na slavnosten način Kreisfuhrer Eberharth.
*	Prispevajte v zbirko „ljudskih žrtev"! Dobrodošlo je vse, kar potrebujejo možje naše oborožene sile in Volkssturma. Oblačila, obuvalo, opremne predmete, ki so še uporabljivi itd., oddajte pa tudi neuporabne tekstilije, ki se lahko predelajo v novo tekstilno blago. Oddajmo vse, kar lahko pogrešamo in nam ni neobhodno potrebno. Pomagajmo z združenimi močmi na ta način h skupni zmagi, ki si jo želimo vsi in je bomo tudi deležni. Kdor prispeva k ljudski žrtvi, daruje in pomaga s tem samemu sebi!
*	Čuvajte se špljonov v letalskih zakloniščih! Nemške oblasti so zasačile nekega človeka, ki je vohunil v korist naših sovražnikov. Pri tem se je posluževal svojevrstnega načina zbiranja podatkov o naši oboroževalni industriji. V slučaju letalskih alarmov je zahajal v zaklonišča, ki so se nahajala blizu oboroževalnih tovarn ter tam M-ici-iViJ no^ovo^e Vi =o iib vadili med alarmom ljudje kot poznavalci razmer oboroževalnih
svoji lavinanosli je umei spraviti pogovore na stvari, ki so ga zanimale in mu je uspelo vsled naivnosti nekaterih neprevidnežev dobiti tajnosti o naši oboroževalni industriji. Spijon je bil seveda pokončan, na žalost pa ni bilo možno prijeti vseh tistih, ki jih je spravil na led, da so mu nehote prinašali nam škodljiva, sovražnikom pa koristna poročila. Previdnost pred špionažo je potrebna vedno in povsod! Pst! Sovražnik posluša!
Arbeitsmann Kiebitz meint:
»Wenn einer eine Reise tut,
Ist das nicht immer schön und gut
Zumal für das Zivile
Verreisen viel zu viele.
Die besten Reisen, das steht fest,
Sind Reisen, die man unterläßt!«
Scherl-Bilderdienst (Erik)
*	Steirertand. Januarska številka vojaškega glasila spodnještajerskih vojakov „Steirerland" ima na uvodni strani velik posnetek spodnje-štajerske prirode, predstavljajoč zimsko jutro zasneženega podeželja, kot izpopolnitev in dopolnilo istoimenske pesmi E. G. Kolbenheyer-ja. Ing. Siegfried Tremi je napisal članek, zadevajoč problem partizanstva na Spodnjem Štajerskem ter orisal trenuten položaj, ki se je v zadnjih mesecih minulega leta v največji meri izboljšal. Naše čete so skupno s policijo, orož-ništvom in odredi Wehrmannschaft-a pregnale tolovaje iz večine področij, kjer so se vsidrali. Spodnja Štajerska je takorekoč na najboljši poti, da očisti svoja področja vseh teh boljševiških rogoviležev. Sledijo poročila iz vseh Kreisov. Robert Kratzert je napisal obsežen ilustriran prispevek o kopanju branika ob jugovzhodnem delu Reicha, kjer si pluvajo pridno v roke kopači strelskih jarkov in bunkarjev iz naše zelene Spodnje. Štajerske. Resen in zabaven del lista predstavljajo kratke povesti, ki so dobro izbrane. Športu je posvečen poseben kotiček. Vesti iz ostalega dela Gau-a Steiermark ter hu-moristična stran zaključujeta januarsko številko, ki bo našim vojakom najlepši pozdrav iz domovine.
Ljudsko gibanje v Maburgu. V prvi polovici meseca januarja je bilo Standesamtu prijavljeni^ 38 rojstev (prej 45) od teh 18 dečkov (prej 20) in 20 deklic (prej 25). Smrtnih slučajev je biio 68 (prej 82), od teh 44 moških (prej 52) in 24 žensk (prej 30). Pri Standesamtu stclenjenih porok je bilo 8 (prej 10). — Iz vidnega padanja števila porok, zlasti napram prvemu in še drugemu vojnemu letu je razumljivo tudi padanje porodov. Naraščanje smrtnih slučajev pa je v zvezi tudi z žrtvami bombnega terorja.
*	Tja, kjer ni več veselja in ne žalosti. V Mar-burgu je dne 12. januarja 1945 zatisnila za vedno svoje dobre oči gospa Antonie Ogoreletz, 'soproga nadučitelja v pokoju. Pokojnica je dosegla Visoko starost 82 let ter zapušča soproga in otroke. Vsi, ki so poznali to blago ženo in nad vse dobro mater, jo bodo obdržali v lepem in dobrem sporni nu.
*	Smrt mlade Spoanještajerke. V Freiburg-u (Sachsen) je umrla v cvetu svoje mladosti devetnajstih let gospodična Luise Koschai, doma in rodom iz Werhaua pri Ratschachu, Kreis Trifaril. Smrt mladenke, ki počiva 6edaj daleč proč od svoje ožje domovine Spodnje Štajerske, obžalujejo mati, sorodniki, prijatelji im znanci.
*<. Smrt najstarejšega rudarja v Edlingenu. V Edlingenu je umrl Josef Jesich, ki je bil najstarejši rudar tamkajšnjih rudnikov, v častitljivi starosti 92 let. Pokojnik je bil skoraj 50 let neprestano v službi premogovnika Edlingen kot tesar. Njegova žena Helena, rojena Zilenschek, ki je umria leta 1933, mu je podarila osem otrok, hčerko in sedem sinov. Od otrok je umrl en sin, ostali pa živijo deloma v Edlingu, deloma v Trifailu. Hčerka Mizi mu je po ženini smrti vse do zadnjega olajševala njegov življenjski večer. Jesih je bil dober tovariš, velik rodoljub, ki js — zvest in vdan Fiih-erju — vse do zadnjega zasledoval dogodke časa.
81 airm lzm-aiiei.)-» Tauernskega in Lotsch-berškega tunela. V Salzburgu je umrl po dolgi bolezni Oberbergrat Dr.-Ing. h. c. Kari Imhoff, katerega ime bo ostalo povezano z izgraditvijo Tauernskega in • Lotschberškega tunela. Medtem ko je pokojnik že v prvi svetovni vojni vodil važna rudarska dela, je po končani vojni deloval v rtidniMh gorovja Hohe Tauern.
*	Piankenstein. Leta 1944. je Standesamt Plan-kenstein, Kreis Marburg-Land registriral sledeče: 15 parov porok (od tega 3 vojne); 105 rojstev, in sicery59 fantov in 47 deklic; mrličev je bilo 63 (35 moških in 28 ženskih). Med umrlimi je bil najstarejši Anton Sattler iz Gattersdorf-a, ki je štel 88 let, najstarejša umrla žena Josefine Ujz iz LeiBnitz-a, je pa doživela 87 let.
*	Redno kontroliranje gostiln. Pristojne oblasti kontrolirajo po nalašč v to svrho postavljenih organih delovanje gostilniških obratov v šestem vojnem letu. Kontrola ugotavlja, če 6e upošteva predpisane cene, ako odgovarja kvaliteta hrane, če se držijo predpisi glede oddaje živilskih kart itd., kontrola pa hkrati nastopa tudi kot svetovalec samostalno delujočih gostilničark. Kontrola je pokazala, da so njeni pregledi gostilniškim obratom koristili, in da se na podlagi istih izboljšuje in dviga storitvena zmožnost in sposobnost v korist vseh, ki so v današnjem težkem vojnem času navezani na gostilniško prehranjevanje.
*	Junaška smrt. Vodja sedme deške ljudske Jole v Drauweilerju pri Marburgu, Frank Sepp Osteer je padel junaške smrti za bodočnost Nemčije na vzhodni fronti.
l ono^na buAuia lvreisa Pettau. Na zadnjem ▼elezborovanju v Pettau-u je Kreisführer in Landrat Bauer v stavku „V minulem letu smo Izvršili postavljene nam naloge" podal poročilo • delu, ki ga je opravil Kreis leta 1944. Kolikor truda in dela je bilo, da je Kreis izvršil vse «tavijene mu in zastavljene si naloge, lahko presodi samo misleči človek,, ki se poglobi v vse ln nožna vse kar se je storilo. Približanje fronte, letalski teror, pobijanje tolp itd. je spravilo v osiM-eaje dexa, ia ¿o zahtevala venke storitve. Moški so opravljali svojo dolžnost v odredih Wehrmannschafta in v oboroženi sili, ženske na kmetijah, doma. v delavnicah in uradih, mladina ■e je postavila povsod, kamorkoli se jo je postavilo. Ortsgruppe so bile vzorne v svojem delovanju, ves Kreis je skrbel za izgraditev obmejnega ^ branika. V zadovoljivem razvoju se nahaja tudi organizacija Volkssturma, tako da je Kreis pripravljen v novem letu na vse morebiti o«< i
*	Ne vemo ne ure in ne dneva. V Laupheimu (Württemberg) je preminula gospa Katharina Gramz, rojena Jalowez Pokojnica se je rodila dne 12 nov. 1875 v Globotschizu, Kreis Rann. K večnemu miru so jo položili v Laupheimu ob navzočnosti številni^ spodnještajerskih rojakov, ki tivijo istotam. Od ožjih sorodnikov zapušča sina Franza in Aloisia ter hčerko Franzisko omoženo Baronik Gramozovu je' bila dobra in blaga žena, ki bo ostala v prijetnem spominu.
*	Zamenjava vojnih ujetnikov. Na vzpodbudo odbora Mednarodnega Križa v Ženevi pride v kratkem času preko Švice do zamenjave težko poškodovanih in težko bolanih nemških vojnih «jetnikov za velikobritaneke in ameriške, ki so bali doslej v Nemčiji v vojnem ujetništvu. Gre xa vojne ujetnike, ki jih predvideva za zamenjavo dogovor iz leta 1929. Istočasno se vrne v domovino gotovo število nemških civilnih mterniran-cev za isto število interniranih Angležev in Ame-rikancev.
*	Nemška mesarska obrt v številkah. Medtem .' ko je v 6edanji vojni "nemška mesarska obrt nazadovala po števlu obratov vsled pozivanja k vojakom in zapiranja za 40 odstotkov in se je mižalo število v mesarski obrti zaposlenih oseb ta kak;h 25 odstotkov, zaznamuje nazadovanje prodaje mesa in mesnih izde!k°Y samo 25 odstotkov. Delo, ki ga opravljajo mesarski obrati, je seveda ogromno naraslo, ker tvori prodaja mesa in mesnih izdelkov večinoma same male in najmanjše količine	,
»Ne popustili, vpreči je treba vse sile.« Gauleiter Uiberreither je obiskal na Gornjem Štajerskem neki Wehre-tiichtigungslager. Po ogledu je Gauleiter, katerega je pozdravil Standortältester, govori! vojakom nekega četnega vežbališča, fan tom odredov Hitlerjugend ter članom posade Stando ta Pri tem je podal pregled dogodkov Minulega leta ter izgled bodočnosti. Slednje je podprl z pzirom na sedanje stanje odločilnega boja s prepričevalno sigurnostjo v zmago. Kakor pride z zimskim sončnim obratotn daljša dnevna svetloba in pomlad, tako sigurno bo prišla tudi aaša zmagal Nikdo pa ne sme popustiti, da bomo x vpostavo najboljšega orožja štedili našo dragoceno kri. — Istega dne je pozdravila Orts-'gruppa St. PeteT ob Judenburgu s svojimi kmeti ta kmeticami, z nemškimi povratniki iz jugovzhoda te- formacijami Volkssturma in z mladino Gauleiterja v strankinem domu V svojem nagovoru se je Gauleiter spomnil zvestobe in hrabrosti zgornještajerskega kmečkega prebivalstva, ki je bilo vsa stoletja vedno pripravljeno, braniti domovino.
*	Tja, kjer kmalu dom bo moj in tvoj. V Op-penweilerju (Württemberg) so položili v grob, kamor je sledil nedavno umrli hčerki Franziski, spodnještajerskega rojaka Franz-a Gregl-a. Pokojnik je bil rodom in doma iz Altendorfa, občina Wisell (Kreis Rann) ter je dosegel 65 let.
njim žaluje žena z dvema hčerkama, v lepem spominu ho pa ostal vsem svojim znancem.
*	Ne puščajte popravila pri rokodelcih! To je v interesu varnosti pred morebitnimi bombnimi napadi. Iz istih razlogov tudi popravljalnice ne sprejemajo več popravil v delo, kakor jih zmorejo tekom štirinajstih dni.
*	Izvlečki računov poštno čekovne službe se bodo razpošiljali odslej samo dvakrat tedensko. Gre za štedenje delovnih sil v okviru totalne vojne vpo6tave.
*	Davčne olajšave telesno oviranih. Finančni minister je pristal na davčne olajšave oseb, ki so telesno ovirane, pa naj si bodo telesno zaostale od rojstva, poškodovane pri delu, nezgodah itd. in imajo o tem vidne znake na sebi. Stopnjo za pridobivanje manjše zmožnosti ugotovijo zdravniki. Za v vojni poškodovane telesno ovirane osebe obstojajo že z drugim odlokom urejene davčne olajšave.
*	Letalska pošta za naše vojne ujetnike v pre-kooceanskih krajih. Pisemske pošiljke našim vojnim ujetnikom in civilnim intermrancem v Ze-dinjeniih državah Severne Amerike ln v Kanadi ter iste pošiljke vojnih ujetnikov iz Nemčije v imenovane prekomorske dežele se bodo odprem-ljale odslej z letalsko pošto, ne da bi se moralo plačevati dodatek za letalsko pošto. V Avstralijo in Novo Zelandijo je pa doplačati 30 Rpf za vsakih 5 g pisemske težine.
*	Pravica do nošenja uniforme. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je odredilo, da se lahko podeli pravico nošenja uniforme z znaki za izstop-ljene za časa trajanja vojne in sicer na odpoklic sledečim osebam: Aktivnim oficir jem. pri odpustu iz aktivne službe, rezervnim oficirjem pri odpustu iz korpusa rezervnih oficirjev in Z.-V.-oficirjem pri opustitvi Z.-V. razmerja. Nošenja uniforme je praktično dovoljeno za enkrat samo pripadnikom oborožene sile v izvrševanju službe, ker zahteva ljudska žrtev, da se odda vse neobhodno porebne uniforme .
*	Bezugsmarke za pohištvo propadejo. Bezugsmarke za pohištvo so veljavne samo v času, ki je označen na markah. Po poteku natisnjega roka propadejo take marke in so brez veljavnosti. Zamenjava pri gospodarskih uradih nI možna.
*	Uporabljanje konj za prevoza. Vojne razmere zahtevajo vedno večjo uporabo konj kot vprežno živino za prevažanje. Radi tega so merodajna mesta odredila, da se izroči vojno važrum prevoznim svrham vse nepopolnonia izkoriščene konie, ker nimajo drugače pravico do krmil. Za izvedbo zamisli sta se sporazumela minister prometa in minister prehrane, da je proučiti takoj stanje konj cestnega prometa. Zajem obsega konje, konjsko opremo, vozove itd., v kolikor ne služijo samo kmetijskim, vojaškim in strankinim svrham. Izjema velja za konje, Hi jih redijo kot polnokrvne v plemenske svrhe po nalogu najvišjih oblasti.
*	Radio Wien upošteva želje vojakov. Radio oddajnica Wien oddaja vsak četrtek popoldan poseben lasten spored glasbe, ki je namenjen našim vojakom doma in na frontah ter prilägoden željam vojakov.
*	Smrtn<i kazen za ljudskega škodljivca. Izredno sodišče v Magdeburgu je obsodilo na smrt brivskega pomočnika Hermann-a Berger-ja kot vojnega zločinca, navijalca cen, zločinca iz navade ter ljudskega škodljivca. Berger se je pečal od jeseni leta 1942 s črnim trgovanjem z blagom, ki je podvrženo nabavni omejitvi, kakor ie na primer moka, meso, mast, oblačila, špirit, bencin, olje, dragulje, jedilni pribor, toaletne predmete itd. Take predmete je kupoval po oderuških cenah, nakar jih je prodajal z ogromnim dobičkom. Razen tega je izropal nekemu po bombah poškodovanemu človeku njegove zadnje stvari ter jih razprodal po pretiranih cenah. Oblasti so ga zasačile, ko je skušal prodati na nekem podstrešju ukradeno blago 35 litrov špirita, 40 litrov bencina in 200 litrov motornega olia.
*	Smrtna kazen za ponarejevalce živilskih kart.
Trije inozemski tiskarniški pomočniki so v neki tiskarni v Salzburgu izdelali na nedovoljen način večje količine živilskih kart ter jih spravili v promet. Izredno sodišče v Salzburgu je radi tega obsodilo na smrt Etienne Flory-a, Louisa Chatil-lon-a in Andre Aubert-a. Osem nadaljnjih sokrivcev je dobilo težke ječe od enega do osem let.
*	Sestrelitev znanega angleškega letalca. Angleški list »Daily Sketch« poroča o sestreli tyi angleškega poveljnika vojnih letalskih odredov Josepha Berry-a ki s.o ga šteli med najboljše angleške vojne letalce. Na nekem nizkem poletu v Holandiji so ga nemške protiletalske čete sestrelile z gorečim letalom.
*	Opica pomaga ^ugotoviti očetovstvo. Švedska zdravnika Dr Jor.son in Dr. Bromann sta odkrila nov način ugotavljanja očetovstva. Gre za reakcijo seruma, pri kateri uporabljajo neke 'opice. Zdravnika ttdita, da ie more biti negativen moški oče pozitivnega otroka, ki ga je rodila negativna mati. Ge bi znanost potrdila to odkritje, bi predstavljalo velik korak naprej na področju wiotavliania očetovstva.
» Soivjetija ropa po Romuniji. V zadnjih dneh
so Sovjeti spravili iz Romunije zopet 248 vagonov tovarniške opreme, živine in raznega materi-jala ter vse skupaj odpeljali v Sovjetijo.
*	Anglo-Amerikanci pobijajo otroke: Severo-amenški terorni letalci so napadli pred dnevi na Slovaškem vas Sv. Martin ter zadeli pri tem otroški oddelek tamkajšnje bolnišnice. Med ruševinami so našli mrtvega primarija bolnišnice in šest otrok.
*	Amerika ni v stanju dobavljati Franciji blaga.
Pogajanja med Zedinjan.imi državami in Francijo o dobavi velikih količin blaga so bila odgodena. Amerikanci zatrjujejo, da nimajo prevoznih sredstev. To velja za surovine in za živila. Vzrok bo naraščanje težav v piehranjevanju Francije in povišanje njene že itak občutne brezposelnosti.
*	Zopet terorni letalski napad na mesto Graz. Dne 8. januarja med 13. in 14. uro so zopet napadli sovražni terorni letalci mesto praz v večih valovih. Napad se je izvršil iz ogromne višine medtem Tco je nad mestom ležala odeja velikih oblakov. Bombe so metali brez ciljev na mes' m oKolico. Nastala je škoda - na stanovanjsk ^ hišah. Število žrtev med prebivalstvom je po srec nem naključju malo." Po dosedanjih ugotovitvah je našlo smrt 15 oseb, medtem ko je isto število ranjenih.
*	Nepctopljiv rešilni čoln. Švedski inžener M Siward je skonstruiral nov reš;lni čoln, ki je baie nepotopljiv. Gre za čoln na motorni ali jadraln' pogon, ki tehta 5500 kg in ima prostora za 23 oseb. Posebnost tega novega rešilnega čolna je t tem, da se v slučaju, da se preKrrže, postavi tekom par sekund zopet sam v pTavilfio lego. Vmon-tirana ..avtomatična črpalka skrbi, da se v nekai sekundah izprazne z vodo napolnjen čoln popolnoma sam. Po6kušne vožnje ob švedski obali se se poj>olnoma obnesle. S tovarniškim izdelovanjem teh čolnov so takoj začeli.
*	Izum novega gasilnega avtomobila. Ameriško vojno letalstvo je v najnovejšem času opremljeno z nedavno izumljenim in prvič vpostavljenim gasilnim avtomobilom za gasitev požarov, ki nari-kriljujejo vse dosedanje načine. Gre za motorizirano vozilo, ki ima 3 tone mrzlega plina v svrho izbrizganja na morebiten požar, kar napravi neke vrste ledeno ploščo, ki pogasi plamen. Goreč bombnik ali. pa gorečo hišo pogasi v 45 sekundah.
*	Znaki razkroja v Titovih muslimanih. Kakor poroča »Deutsche Zeitung in Kroatien«, je razvidno iz nekega zaplenjenega tajnega dokumenta korpusa Titovih komunistov, da se širijo med tolpami, ki so sestavljene iz muslimanov, znaki razkroja. Vzrok je iskati v mnogoštevilnih izpadih Titovih vojščakov zoper muslimanske žene ter zoper muslimansko lastnino. Nerešpektiranje muslimanskih verskih običajev pa izpojpolnjuje nevoljo napram Titovemu vodstvu.
*	Tako izgleda anglo-ameriško sodstvo. Pred nekim anglo-ameriškim vojnim sodiščem so obsodili na smrt 161etnega Nemca Karl-a Punzler-ja iz Mošchau-a, ker se je protivil služiti sovražnikom Nemčije. To je teror, ki je podoben terorju, izvajanem po tolpah z, Anglo-Ame.rikanci povezanega boljševizma.
*	Pred novimi delavskimi stavkami v Ameriki. Med ameriškim delavstvom se opaža nemir, ki ga povzročajo delavske strokovne zveze. Gibanje je najbolj vidno med delavstvom ladjedelnic ter v tekstilni in jekleni industriji.
*	Premirje v Ateni. Glasom angleških poročil je bilo v Ateni sklenjeno premirje med angleškim generalom Scobie-jem in bojevniki skupine Elas.
-* Lakota in mraz v Parizu. Švicarski list „Ga-zette de Lausanne" poroča, da se v Parizu katastrofalno "'ir-ita lakota in mraz. Primanjkuje živil in kurjave. Bolnišnice so prenapolnjene z obole-
arn: otroci in starčki.
□ Stalin na mesto kraljice Elizabete. Stock-holmska kriminalna policija išče ponarejevalce pisemskij, znamk. Gre za ponarejanje angleških znamk. Ponarejevalcem ne gre toliko za vrednost, kakor za agitatoričen cilj ponarejanja. 2e pred meseci so se pojavile angleške znamke s Stalinovo sliko na mesto s sliko angleške kraljice Elizabete. Tam, kjer naj bi stala angleška kraljevska krona, so pa postavili simbol Sovje-tije. Slično ponarejene znamke so pa sedaj zopet v prometu. Policiji še za enkrat ni uspelo poloviti ponarejevalcev, domneva se pa, da gre za sovjetske agente, ki nagajajo na ta način Angležem. S pisemskimi znamkami odkriva Moskva svoje cilje, ki jih zasleduje z Anglijo.
OSRAM
macht vieles tefJtfen —auch
die ¿Büroarbeit
o3eI zwedtvoll angepaßtem lieh» »direibt und rechnet es sieh schnei-ler und sicherer, fi empfiehlt sldi, die leuchten jo anzuordnen, da& das licht derOSRAM-lampe möglichst von schräg links auf den Arbeitsplatz fällt OSRAMf
viel žčichl für wenig Strom!
Frostbeschwerden
Stalte unb 9!ä(je üctut(ad)en f)äufig groftbeulen unb an» berrörfricrimgäetfcfieinungen. §ieroon roerben am meiften fiänbe unb gfi&e, «Rafe unb Df)ten betroffen. §ier empfiehlt fid) bei Oebtaud) bei fett Qatyren befannten Iftofept» ©mulfion. $tefe3 bewährte §(ni?mittel ift in allen Sipo, tfjefen ju ntebrtgen greifen et» fjältiicf). SKtn nimmt 1 bis 2 Gfjföfie! auf 1 Siter f)fif,en j SBafierS für SSöbet unb Uttf- : fdjtage. STtjiofep t-gmulfion ftei. gett bie ®ur<f)blnttm$ ¡>e»t>om 1 grefl gcfdjäbigten §autge-toebe? unb befettigt fitetburef) Grftictimgen unb bie mit ifineit berfmnbenett Seglet t. erftfjeinuttgen.
Erfolgreich«
Russen- und Schwabenbekämpfung
übernimmt
tchSdllngsbeklmpfungsanstalt ». STREIT
Wien II.. Tandelmarkteasse «
Tel A 470-86
860
•lICIICC Pulver tür Wuchs und IMCUC3 Mästung der Schweine
REDIN,
mit garantiartem Erfolg
JfffjBt
Zentraldrogerie Emil IMIr riarknrg (■reo) Herren«. M
VMeln edler Gatte, unser lieber Vater und Sohn
Franz Schenk
Zelltekretlr
ist am 4. Januar 1945 einem feindlichen Terroratieriff zum Opfer gefallen. Die Verabschiedung fand In Windischeraz statt.
Windischgraz, 10. Januar 1945.
la tieler Trauer: An««l« Schenk, Gattin; Franziska Schenk, Mutter: }»hann, Söhnchen, im Namen aller Übrigen Verwandten.
819
TiefbetrBbt gebe ick Im Namen meiner Kinder die Nachricht vom Ablebe« meines in-niEstgeliebten Gatten und Vaters, Herrn
Jesef Rebula
Gendarmerlewachtmelster I. R.
«elcher im Alter von 67 fahren, am 14. Januar 1945. um 13 Uhr, nach Empfang der Sterbesakramente. nach schwerem Leiden, verschieden Ist. Die Beerdigung findet am Mittwoch, den 17. Januar 1945, um 14.30 Uhr. am Friedhof in Drauweiter statt. Die Seelenmesse wird am 18. Januar 1945. um 7 Uhr früh gelesen.
Marburg-Dr.. Poscharevac. Pa-dova, den 16. lanuar 1945. 820 v
In tiefer Trauer: Anna Rebula, Gattin; Carmen ScherJav, Dr. Sora Schlawlnato, Töchter; Johann u. Daniel. S5h-ne; Albert Scherlav, Dr. Prot. Schlawlnato, Schwiegersöhne u. alle übrigen Verwandten.
Tiefbetrübt geben wir die Nachricht, dafl mein lieber Gatte. unser Vater, GroB- Urgroß-und. Stielvaer, Schwager. Herr
Johann Grahornik
Besitzer
am 24 Dezembei 1944. im 81. Lebensjahre, für immer von uns gegangen ist Wir haben unseren lieben Toten am 27. Dezember 1944, am Ortsfrledhofe in Würz zur letzten Ruhe gebettet.
Würz i. d. B., Marburg-Drau, Georgen. Im Dezembe' 1944.
In tieter Trauer: Theresia, Gattin .Franz, Martin, Karl und. Johann, Söhnen Juliana, Maria. Theresia, Genovefa und Helene, Tochter; Viktoria, Stieftochter; Schwiegersöhne. Schwiegertöchter. Enkelkinder, und alle übrigen Verwandten.
Wir danken zugleich allen lür die Anteilnahme und die Kranzspenden sowie dem Herrn Professor füi die tiefergreiferde Grabrede	813
Schmerzertüllt gebe ich die traurige Nachricht, daß meine tiebe Mutter, Gmßmutter, Schwester und Tante. Frau
Maria Sluga
im Alter von 71 Jahrens nach langem, schwerem. Leiden sanft verschieden ist Das Begräbnis findet am Dienstag, den 16. Januar um 15 Uhr. am Friedhofe in Drauweiler statt.
Marburg-Dr., Berg-Neustift, am 15 Januar 1945.	816
In tletster Trauer: Hedwig Gebetz, Tochter: Martin Tschantschei, Bruder, und alle übrigen Verwandten.
SchmerzeifUllt geben wir allen-Verwandten Freunden und Bekannten die Nachr'cht. daß unser lieber guter Vater bzw. Oroßvater und Schwiegervater, Herr
Ignaz Jekl
Schmledmelster u. Hausbesitzer
im Atter von 82 fahren, nach Kurzem, schwerem. Leiden, am 2 Januar :945, sanft verschieden ist. Die Beerdigung des teuren Toten fand am 5. Januar 1945. In Frein an aer Mürz statt.
Hochenegg h Ciltl. Marburg-Dr., Frein an der Mürz. am 12. Januar 1945	811
Für die trauernden Familien' Franz Jekf, Hochenegg (Obersee-land): Ludwig Berdels, Marburg (Drau); Josef Mayer-Faschin«. Freln an der Mürz
Im Kampf gegen landfremde kommunistische Banditen gaben ihr Leben
Franz Adam
Obersturmmann;
Peter Katz
Wehrmann;
Kristan Pokerschnik
Wehrmann.
Sie fielen für ihren Führer und eine deutsche Unterstciermark.
fhr Tod wird uns allen ewige Verpflichtung selnt
In stolzer Trauer: FRANZ u. MARIA ADAM, Eltern; MARIA KATZ, Gattin mit Kindern; THERESIA POKERSCHNIK, Gattin
mit Kindern.
Vi'Wra. R|t. Untersteiermark:
SA-Ostf. W e r b n i g g. Stelrischer Heimatbund.
Der Kreisführer: Strobt.
TG IN ONO
Hart und schwer trat uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Stiefsohn
Rupert Kurbus
Gefr., Träge, des EK 2 und des Inf.-Sturmabzeichent In Silber
Im Altet von 27 Jahren an der Ostfront für Führer und seine geliebte Heimat sein Leben gab.
Marburg-Dt.. u. Tibolzen bei Straßau. im Januar 1945. 814
In tiefstem Leid:
Maria Oslrtschin geb. Kurbut, Mutter; Ernst Oslftschtn, Stiefvater, Ernst und Lrdla, Geschwister: Maria Petck, Tante, sowie alle übrigen Verwandten.
Als Verlobte grüßen:
VIKTOR PERJET, dzt. im Felde, LUISE WNUK,
dzt. Arbeitsmaid.
Gartenberg bei Oberkunigund.
823
Kundmachung!
Am 15 Februar 1945 beginnt an der Winzerschule In Kapellen. Post Bad Radein. der lOmonatliche Winzerkurs, an welchem Winzer und Besitzersöhnen Gelegenheit geboten wird, sich in allen Fächern des modernen Wein- und Obstbaues. der Kellerwirtschafi sowie der Landwirtschaft und den Jilezti einschlägigen Zweigen praktisch und theoretisch gründlich auszubilden.
Die Verpflegung und Schulung sind kostenlos Autgenommen werden Bewerber, die mindesten' t5 Jahre alt und körperlich gut entwickelt sind
Die Gesuche, welchen der Nachwets der DJ. bzw. die Mitgliedskarte des Steirl-schen Heimatbundes, das letzte Schulzeugnis. das Gesundheitszeugnis und bei Minderiihrigen die Genehmigung der Eltern bzw. des Vormundes beizulegen sind, sind bis 1. Februar 1945 schriftlich oder besönlich hei der Gutsverwaltung de- Winzerschute in Kapellen vorzulegen. Nähere Auskünfte erteilt der GutsveMralter und Wlnzerschnllelter.
De' Winzerschulleiter: Jos. Glaser, e h.
"Kleiner
Anzeiger
Verschiedenes
Kleiner Besitz, geeignet für Winzer, wird in Pacht gegeben oder evtl. verkauft. Adr. In der Verw. des ..Stal. Go-spoda'-"	«18-2
Milijon let stara jajca
Nedavno so našli na Kitajskem jajca odnosno jajčne lupine, katerih starost so ocenili učenjaki na milijon let. Jajca, ki so po 15 cm dolga in pri katerih znaša debelina lupine 3 mm, so izlegli noji, ki so pa bili dokaj večji od njihovih današnjih potomcev. Jajčne lupine so našli pod plastjo ilovice, ki se je odsedla tamkaj pred več ko milijon leti. Po kosteh, ki so jih našli v bližini, se lahko sklepa, da je bil orjaški noj sodobnik troprstnega konja. Fosilna nojeva jajc«, so večja od jajc ginozavrov, ki jih je našla An-drewsova ekspedicija v Mongoliji.
Bakterije - pomočnice v tehniki
Obče naziranje, da so glivice cepljivke samo kvarne, ni pravilno. Prof. dr Henneberg je nedavno predaval nemškim kemikom, koliko koristijo baciK pri ustvarjanju važnih izdelkov. Kisne bakterije pretvarjajo alkohol v ocetno kislino, iz sladkorja napravljajo mnoge glivice citronovo kislino. Druge proizvajajo iz sladkorja propionsko kislino, dajejo švicarskemu siru poseben vonj in okrogle »oči«. Presno mleko se po raznih nevidcih skisa. Poznamo kakih 300 vrst, ki so deloma jako potrebne, n. pr. za jogurt in kefir. S kvašenjem mlečne kisline se ohrani testo za kruh (drožice), kislo zelje, kumare, zelena krma v hladilnicah, ' pri čemer se obdrža vitamini. Za nastanek arome pri rumu služijo glivice maslene kisline. Mnoge cepljivke so nujno potrebne za lanena, konopljena, koprivna in jutovska vlakna (jutovec — indijski lan). Pri prebavi so silno pomenljive celulozne glivice, ker razkrajajo kožo okoli stanic. Brez njih in brez plesnobnih gliv, ki žro staničnino, ne bi bilo mogoče ne rastlinsko ne živalsko življenje.
Električno drevo
Med najbolj čudna drevesa na svetu spada gotovo električno drevo, ki ga je dobiti pored-koma v pragozdovih Srednje Indije. Listi tega drevesa so izredno občutljivi in tako nabiti z elektriko, da dobiš električni udarec, če se jih dotakneš. Kako močni so ti naboji, je najbolje razvidno od tega, da vplivajo nad 200 m na magnetno iglo. Električni naboji so v ostalem v raznih dnevnih časih različni, najmočnejši so opoldne, najšibkejši okrog polnoči. V vlažnem vremenu jih skoraj ni. Zelo umljivo je, da se ptice tega drevesa izogibajo in da tudi žuželk niso nikoli videli na njem. — V nepalskih džunglah imajo drevo, ki druga drevesa —_ požira. To je tako zvani sajmal ali volneno drevo. Semena tega drevesa prenašajo ptice na druga drevesa, kjer v„časih obstanejo in pričnejo kliti. Iz kali se spušča nekakšna korenina navzdol in požene vejo, ki vzraste iz nje spet nova veja. Tako prepletejo sajmalove veje počasi gosti-teljsko drevo, ga izsrkavajo in uničijo, dokler ne ostane na njegovem mestu lep sajmal z žareče belo, gladko skorjo in čudno oblikovanim deblom.
Gute Ziege zu ver-	Winterfamilie mit 3 kaufen. Polaische-	Arbeitskräften wi'd nee Jakob. Drau-	sofort aufgenommen weiler, Tetlg. 23.	bei Voltei. Leiters-824-3	be'g Nr. 59. bei ___Marburg-Dr. 792-
Kaute Matratzen,
auch gebrauchte, sowie Thermophor. — Albin Grabnar. Lambert 5. Edtingen — Unterstefermark.
' 821-4
Winzerehepaar für
7 loch großen Besitz (1 loch Weingarten) In der Nähe von Oberpulsgau gesucht. Nette Wohnung. Zuschr. unter ..Bezahlung nach Vereinbarung" a. d. „M. Z." 795-6
Winzer-Ehepaar wird sofort aufgenommen für kleinen Wein garten in der Nähe Marburgs Zuschriften an die Verw. des „Sta(. Gosp". unter ..Winzer".
804-C
Meierteute od. tüchtigen Knei-ht sucht Anton Sulkowski in Tresternltz 23. Post Garns bei Marburg (Dran)._817-6
Tüchtiger Winzer, 3 Dis 4 Arbeltskräfte, gesucht. Malletsch-nlgg 29. Prauenberg 29. b Marburg-Dr. _815-6
Installatlons-Lehr-llnn wird gesucht. -Zustimmung des Arbeitsamtes. Voizustellen bei Firma Grtschko. Richard-Wagner-Straße 10. _812-6
Postkutscher wird
aufgenommen, kann auch verbelr. sein Maria Kollarltsch -Marburg-Dr.. Gra-zerstraße 71.
810-6
Arbeiter sucht eine Lebensgefährtin von 30—50 lahren. mit kleine- Landwirtschaft zwecks Ehe. Zuschr unter ..Ehrlicher Mann" an die ..M. Z.". Cilti. _16-12
Gute Belohnung demjenigen. der mir meinen weiß-bratra-gefleckten i n n g e n Jagdhund zurückbringt. der seit Samstag abgäng. ist. Apotheke König — Marburg-Dr. 822-13
Bücherabschluß, Bilanzerstellungen von Buchhaltungen und alle damit zusammenhängenden Arbeiten übernimmt f. alle Arten von Betrieben in Cilli und Umge'i -ne erstklassiger. erfahr. Fachmann. Angebote an d'e ,.M. Z." Geschäftsstelle Cllll. unter .lahresab-schluß". 15-14
fc