GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
ŠT. 11 LETO 18
Kamniški obča
18. JUNIJ 1979
C
• Pred XI. zborom gorenjskih aktivistov
Spomini borcev vpeti v sedanjost
Samotna in tiha vasica Rudnik Pri Volčjem potoku, vpeta med griče in gozdove nad Radomfja-mi; o njej se le malokdaj sliši, bo v nedeljo, 24. junija slavila velik dogodek. Rudnik, z nekaj več kot desetimi hišami, je upravičeno dobil naziv partizanski. V partizane je odšlo dvaindvajest va-ščanov. V nedeljo bo zato na Rudniku zares slavnostno: vasica bo gostila borce, aktiviste, tovariši se bodo srečali - mladi bodo spomine svojih očetov prenesli naprej. Spomini borcev bodo kot že tolikokrat vpeti v sedanjost.
Sicer pa tradicionalni zbori gorenjskih aktivistov in borcev -tokrat jih kamniško okrožje prvič sprejema - niso le tovariška srečanja in obujanje spominov. Niso le stisk roke starih borcev, niso le ganjenost ob vnovičnem srečanju. Gorenjski aktivisti so
se že pred leti odločili, da naj bi bila srečanja tudi delovna. Tako so na zboru v Železnikih pred desetimi leti, ko so izoblikovali vsebino, tudi odločili, naj bi se vsakič sestali drugod, v kraju, kjer so se med narodnoosvobodilnim bojem še posebej izkazali.
Rudnik pri Volčjem potoku, o katerem dandanes ne slišimo veliko pa je med NOV poznalo veliko kurirjev in partizanov. Nedaleč od vasice je namreč bila partizanska bolnišnica - Lukova bolnišnica, le malokdo pa je tedaj vedel, da je bila tam tudi ena prvih tiskarn na Gorenjskem. Poleg zavednih vaščanov, domačinov, so se tja zaradi ugodne lege stekale številne kurirske poti. Tam so se prvič sestali tudi člani okrožnega komiteja KPS. Vendar pa so aktivisti kamniškega okrožja prav v zavednem Ru-
dniku doživeli tragedijo. Sekretar okrožnega komiteja KPS za Kamnik, Edvard Peternel-Tinko, je sredi hude nemške ofenzive na prelomu zadnjega leta vojne, pozimi 1944/45, sklical aktiviste, da bi se dogovorili o nadaljnjem delu. V treh bunkerjih opuščene tiskarne se je zbralo okrog trideset aktivistov.
Popoldne 6. januarja, so Nemci zaradi izdaje odkrili skrivališče. Stisnili so jih v obroč, in večina političnih delavcev je padla. Le malo so jih zajeli, in jih v Vrhovljah v kamnolomu ustrelili. Spomenik v obliki vodnjaka, posvečen padlim, so odkrili leta 1960 po zamisli slikarja Ivana Seljaka-Čopiča.
Tudi letošnji zbor aktivistov bo priložnost, da se bodo nekdanji borci lahko znova zahvalili za tedanjo pomoč domačinom, ki so
podpirali narodnoosvobodilni boj. Zato na zbore prihajajo poleg aktivistov tudi vsi borci iz gorenjskih odredov, brigad, in vsi ki so delovali kot obveščevalci, tiskarji, kurirji, zdravniki, učitelji... Šele v takšnem pristnem
srečanju bodo lahko mladi spoznali vrednote revolucije. To pa je ena najpomembnejših nalog zbora: ohranjati revolucionarne tradicije, jih prenašati mladim. Le tako osebno, na tovariških srečanjih, lahko mladi v vsej veličini
dojamejo boj, ki nas je prvič v zgodovini osamosvojil.
Zato bo letošnji zbor aktivistov in borcev v samotni, odmaknjeni vasi Rudnik, imel velik odmev. Tudi zato, da nikoli ne bi pozabili Rudnika.
• Obisk predsednika RS Zveze sindikatov Vinka Hafnerja v Kamniku
Preveč - toda premalo dobrih programov
Wafc> veliko delovno organizacijo, kamniški »Titan*, ki »daje kruh« 1400 delavcem, in kjer so se že pred vojno kalili proletarci, je pred dnevi obiskal predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slove-n,Je> Vinko Hafner. Ko se je podrobneje pozanimal za gospodarjenje P* tudi za težave - še največ so udeleženci pogovora govorili o nagrajevanju - si je v spremstvu gostiteljev, ogledal tovarno. (Foto:
J. P.)
Na nedavni seji Občinskega sindikalnega sveta, udeležil se jo je tudi predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner, so poleg delovanja sindikalne organizacije v občini, spregovorili tudi o gospodarjenju. Močna kamniška industrija, ki je še pred leti veljala za izredno smelo, se namreč vse prepogosto zapira v svoje načrte, ki še zdaleč niso v skladu s srednjeročnim razvojem občine. Kaže, da je tako povsod, in da posamezne tovarne, med njimi Titan, niso nobena izjema.
Težko bi namreč drugače razumeli podatek, da gospodarstvo ni porabilo niti polovice sredstev namenjenih za investicije, ki so na voljo v enoti ljubljanske banke v Kamniku. Tudi kadrov je dovolj, zato je toliko težje ra-
Slovesnost na komendski Dobravi
Komendska Dobrava - v so-°'°> 9. junija so se pri spominskem obeležju na prostoru nekdanje partizanske bolnice na Ko-£cndski Dobravi zbrali številni ^ornenčani ter svojci padlih in P°častili spomin na tragični do-8°dek pred 35 leti. 11. junija
!944
so Nemci napadli bolnico,
urinsko mučili in ubili bolniško °sebje - posebej vodjo bolnice
r- Tineta Zajca iz Mengša - in ^njence, ki so se tedaj zdravili v
°'nišnici, ki jo je skrival težko Pohoden gozd.
spominske slovesnosti so se udeležile tudi enote civilne zašči-
e ln teritorialne obrambe ter čla-
ni komenškega gasilskega društva, ki so pred tem v Komendi uspešno izvedli vaje.
Spomin na tragični dogodek je obudil Nande Vode-Sergej, udeleženec narodnoosvobodilne borbe in predsednik kamniške občinske konference socialistične zveze. V svojem govoru je tov. Vode obudil spomin na tragične dogodke pred 35. leti, ter poudaril pomen enotnosti in stalne pripravljenosti na vsesplošni odpor, ki sloni na izkušnjah narodnoosvobodilne vojne. Da so v Komendi na tem področju veliko naredili, je povedal pogled na
enote civilne zaščite in splošnega ljudskega odpora, ter komenškega gasilskega društva, ki so se zbrale na spominski slovesnosti.
Komenčani so v soboto položili vence k vsem spominskim obeležjem narodnoosvobodilne borbe v krajevni skupnosti. Pohvaliti je treba zelo delavne mladince in mladinke, ki so lani uredili dostop do partizanske bolnice na Kpmendski Dobravi in opremili prostor z napisi.
Letos so se krajani odločili, da bodo odslej 11. junija v spomin na tragični dogodek praznovali krajevni praznik. V.
zumeti nižji družbeni proizvod, ki seveda nujno potegne za seboj vse ostale dejavnike. Med njimi doseganje produktivnosti, odraz manjše produktivnosti je nižji dohodek, tudi osebni dohodek.
Gospodarstvo, ki ne bo po-gumnjeje vstopalo v gospodarska gibanja, ki ne bo obnavljalo zastarelo tehnologijo, in ki obenem nima dovolj posluha za dodatno izobraževanje,' nujno dobiva težje udarce kot tisto bolj elastično; so poudarili. Kritično so spregovorili tudi o delovanju ene največjih delovnih organizacij v kamniški občini, Titanu. Dohodek, ki ga ustvarja 1400 delavcev je tudi za kovinsko industrijo prenizek, čeprav je znano, da se kovinarji otepajo s številnimi težavami na katere ne morejo vplivati sami. Pa vendar 100 milijonov
dohodka ob pičlih naložbah 200 milijonov in zastareli tehnologiji, ni prav vzpodbudno. Ob tem so opozorili, da ko kritično gledamo delovanje Titana, ne moremo mimo konjunkture tržišča, ki se mačehovsko obnaša do proizvajalca. Lep primer je cena ključavnice, ki je pravzaprav v vsakih jugoslovanskih vratih - jo zahtevajo tudi standardi - pa vendar je ostala cena enaka, kljub temu, da so se med drugim podražila vrata...
Med drugim so v Titanu spregovorili tudi o načinu nagrajevanja, ki se je pred meseci s prekinitvijo dela v TOZD Livarna, pokazalo kot neučinkovito. Predvsem je bil prehod na nov način nagrajevanja neizdelan, preboleč, in s pravilnikom o nagrajevanju so prehitro »štartali«.
Napake zdaj odpravljajo, in med njimi moramo omeniti ne le slabe pravilnike ampak tudi druge vzroke. Sem sodi premajhna obveščenost delavcev, slaba izobrazbena struktura (700 delavcev brez osnovnošolske izobrazbe), neusposobljenost nekaterih delovodij, nizka akumulativnost, in ne nazadnje premajhna prizadevnost družbenopolitičnih organizacij. Le 56 delavcev je članov zveze komunistov, ali 4 odstotke zaposlenih. Kot primer naj zapišemo, da je slovenski industriji odstotek članov več kot enkrat večji - 9 odstotkov.
Prav zaradi nakopičenih neskladij, nekateri zaslužijo manj kot bi po delu morali. Takšna neskladja pa bo potrebno odpraviti.
Janez Pirš
Pred nedeljskim zborom:
Na Rudniku vse nared
Sklenjene so že vse priprave na nedeljsko srečanje političnih delavcev in borcev. Pripravljena so parkirišča, obnovljena je cesta, in vse tiste operativne podrobnosti, ki so potrebne, da bo zbor potekal nemoteno.
Pred dnevi pa so se prvič v tradiciji zborov, sestali aktivisti še v Kamniški Bistrici, kjer so v prijetnem in delovnem
vzdušju spregovorili o nalogah pri ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij. Srečanja, ki ga je pripravila Občinska konferenca SZDL Kamnik, so se udeležili nekdanji vodilni člani pokrajinskega odbora in okrožnih odborov DF ter oblastnega komiteja KP za Gorenjsko, pa tudi predstavniki naše občine, medobčinski sekretar za
Gorenjsko Janez Vari in predsednik Izvršnega sveta mesta Ljubljane Albin Ven-gust. Tovariš Vengust bo tudi slavnostni govornik na nedeljskem zboru v Rudniku.
Med nalogami, ki so jih sprejeli, je potrebno omeniti, da so se dogovorili za gradnjo muzeja ljudske revolucije v Begunjah. Z deli naj bi pričeli že prihodnje leto. (jp)
KAMNIŠKI OBČAN / 18. junij 1979
Mladi zadružniki so tekmovali
Kosci in grabljice zavihali rokave
Kazalo je že, da bo močan naliv pokvaril vznemirljivo tekmovanje in trud aktiva mladih zadružnikov Kamnik, ki so se skrbno pripravili, da bi pokazali, kako lahko pokosiš travo in jo pograbiš še na star, danes že kar zastarel način: s koso in grab-Ijami.
Pa ni bilo ničesar, kar bi jih zaustavilo. Tudi številnih gledalcev ne, ki so s svojim topotanjem »pokosili« sicer večji kos travnika kot dvanajst koscev pa vendar - tekme ni brez navijanja. In v nedeljo ga je bilo v Rudniku veliko. Priznati moramo, da so bili gledalci pošteni: nikogar posebej niso preveč vzpodbujali. Pa je bilo med kosci tudi nekaj takih, ki bi zaslužili poseben aplavz.
Petnajstletni Lojze Rode že - je bil najmlajši ali pa Pelegrin Rode, ki je bil med najstarejšimi in je bil drugi le zato, ker je časovno nekoliko zaostal za Marjanom Kancilijo. In prav dosti slabši niso bili niti tretji Janez Repnik, Franc Pančur ali Jakob Grašič. Spretno so vihteli orodje, da je bilo kaj videti.
Tako kot moški, so bila tudi dekleta spretna. Priznati pa je treba, da so pri grabljicah bolj oživeli gledalci. Pa kdo bi to lahko zameril, saj so bili le lučaj proč pripravljene mize in stoli -sicer nepogrnjeni; kdo bi se brigal za kaj takega, če pride na veselico. In veselica je bila prava.
Ko smo prizadevnega predse-
»Sveža« voda v Nevljah
V nedeljo, 10. junija, so v vasici Hrib, ki leži visoko pod obronki Vovarja, v krajevni skupnosti Nevlje, slavili pomembno delovno zmago. Čeprav je vasica majhna, se je šest gospodinjstev odločilo za ureditev preskrbe z zdravo pitno vodo. Lansko pomlad so zavihali rokave in izkopali 750 m dolg jarek ter vanj položili cevi. Vodovodno zajetje so zgradili pri Žusmovem studencu, nad njim v strmem bregu pa zbiralnik s prostornino 35 m3. Iz zajetja črpajo vodo v zbiralnik, od tod pa so speljali cevovode do vsake hiše. Opravili so preko 2500 delovnih ur, pomagala pa jim je tudi mladina iz osnovne organizacije ZSMS Soteska.
Predračun za celotno izgradnjo vodovoda je znašal 32 milijonov S din. Denarja so imeli na voljo le 13 milijonov S din, od tega iz solidarnostnih sredstev krajevnih skupnosti 8 milijonov, vaška skupnost pa je prispevala 5 milijonov S din. Ta sredstva' so bila v glavnem namenjena za nakup materiala, vsa ostala dela pa so opravili občani in mladina sami.
Še posebno priznanje zaslužita predsednik vodovodnega odbora Franc Vrhovnik in predsednik vaške skupnosti Hrib Poreber Franc-Klemenc. Ta akcija je pokazala, kako se v okviru večje krajevne skupnosti, kot je Nevlje, lahko uspešno uveljavi pobuda občanov tudi prek vaške skupnosti. F. s.
dnika aktiva mladih združnikov, domačina Matevža Repnika povprašali ali so mladi zadružniki tako prizadevni tudi na drugih področjih, je prikimal. Aktiv šteje dobrih 40 zadružnikov, zbrani so iz vse občine - od Motnika do Komende in seveda domačinov, poleg takšnih tekmovanj pa so letos že sodelovali na problemski
konferenci o kmetijstvu, se udeležili seminarja o živinoreji, pripravljajo strokovne poti (najbrž na turistične kmetije in strojne skupnosti), in še, bi lahko pripovedovali. Vendar čas ni bil primeren. Zato obljubljamo zadružnikom, da jih bomo obiskali tudi ob kakšni bolj »resni« priložnosti.
J. P.
Med tistimi kosci, ki so najbolj vneto vrteli svoje orodje, je bil tudi Lojze Rode, petnajstletni učenec v gospodarstvu. Naj povemo, da bo slej ko prej zamenjal koso za drugačno orodje, saj bo že čez dve leti strojni ključavničar.
Prodor Titovega sklada
Delovni ljudje in občani, organizirani v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter družbenopolitičnih skupnostih v SRS so decembra 1974 ustanovili Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Sklad je bil ustanovljen z namenom, da bi na osnovi solidarnosti ustvarili ugodnejše možnosti za izobraževanje, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje mladih delavcev in otrok delavcev, ki so dosegli izjemne delovne oz. učne uspehe in s svojim družbenopolitičnim delovanjem pokazali pripravljenost, da sledijo poti tovariša Tita v izgradnji naše socialistične skupnosti.
Titov sklad je v svojem delovanju dosegel velik napredek. Gotovo je najbolj pomembno to, da je danes v združenem delu in v družbenopoltičnem življenju Slovenije Titov sklad pojem, ki ne potrebuje več, da nekdo skrbi za njegovo politično in družbeno uveljavitev. Titov sklad ni instrument delovnih ljudi in občanov, s pomočjo katerega le-ti omogočajo najbolj nadarjenim in družbenopolitično aktivnim mladim delavcem in otrokom delavcev, da se lahko izobražujejo in usposabljajo za delo, temveč postaja Titov sklad tudi vse bolj vzpodbuda za marljivejše delo in družbenopolitično aktivnejše delovanje mladih. Družbeni smoter Titovega sklada je torej predvsem v tem, da se omogoči nadaljnje šolanje in usposabljanje tistim, ki neposredno opravljajo dela in opravila proizvodnih delavcev v materialni proizvodnji oz. enaka opravila v drugih dejavnostih in imajo izobrazbo ozkega in širo-
kega profila (so nekvalificirani, polkvalificirani in kvalificirani delavci). Enako se obravnava tudi delavce z izobrazbo tehnika, če so si to izobrazbo pridobili ob delu. Če bi pojem mladi delavec ali otrok delavca enačili z ustreznim pojmom delavcev v združenem delu, bi bil obstoj takega sklada družbeno zelo vprašljiv.
Odpravljena je tudi dilema okoli kriterijev za izbiro štipendistov, saj so le-ti jasno opredeljeni v »Pravilih o delu Titovega sklada«, ki so bila spremenjena v maju 1977. leta. Pravila so dopolnjena tudi glede samoupravne organiziranosti. Po novem naj bi Titovi štipendisti preko svojih delegatov neposredno sodelovali v delu skupščine in izvršnega odbora skupščine Titovega sklada SR Slovenije za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev.
Največ težav v tem skladu je s kadrovanjem. Na tem področju bo potrebno narediti mnogo več. Kadrovanje za Titove štipendiste pa ni sestavni del kadrovske politike v temeljnih samoupravnih sredinah. V večji meri moramo doseči, da bodo družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne kadrovske službe v TOZD vgrajevale možnosti izobraževanja in usposabljanja s štipendijami Titovega sklada v svojo kadrovsko politiko in kadrovske programe ter razumele to možnost tudi kot izredno pomemben dejavnik za spodbujanje in stimuliranje mladih delavcev za čim boljše delo -učenje in družbenopolitično angažiranje.
Pri vseh dosedanjih razpisih štipendij je bilo ugotovljeno, da odziv na razpise Titovega sklada ni ustrezen in da organi sklada nikoli niso dobivali dovolj pri-
mernih predlogov za podelite1 štipendij. V lanskem letu je bij sicer dovolj kvalitetnih predlo gov za štipendiste iz vrst otrol delavcev, povsem zatajil pa j' odziv na štipendiranje mladit delavcev. Očitno je, da se bodi morale mnogo bolj kot doslej an gažirati v kadrovanju štipendi stov družbenopolitične organiza cije, zlasti organizacije ZSMS i ZSS v temeljnih samoupravni' sredinah.
Sedanja struktura štipendiste Titovega sklada v SRS je nasled nja:
70 štipendistov je mladih d< lavcev, 81 otrok delavcev jc t srednjih šolah, 145 pa na višjih i[ visokih šolah.
Po smereh študija na srednji' šolah je največ štipendistov n gimnaziji, in sicer kar 41%, ka ni dobro, čeprav se delež gimna zijcev znižuje, 24% jih je 1 srednjih tehničnih šolah, 13% v pedagoških šolah, 8,5% n zdravstvenih, 4,5% na ekonort skih in 8,5% na drugih.
Na višjih in visokih šolah j1 36% štipendistov na tehnični' smereh, skoraj 32% na ekonii miji, pravu in politoligiji, 12% i* pedagoških poklicih, 10% i* medicini oz. zdravstvu, skofl 3% na organizaciji dela in 8% i* drugih smereh.
Skupna komisija udeležence samoupravnega sporazuma o šli pendiranju občine Kamnik je p5 sredovala skupščini Titovof sklada v obdobju 4-let 3 predi' ge za podelitev Titove štipendij za mlade delavce ter 4 predlog1 za podelitev Titove štipendije i otroke delavcev.
Vsem je bila štipendija tud odobrena. Trenutno pa prejema jo Titovo štipendijo iz občine i amnik le 2 štipendista - otrok' delavcev ter štipendist - mlad delavec. G. I
Odslej krajevni praznik 11. junija
Po zastoju zaživelo delo KS Kamnik
Po daljšem zastoju je znova zaživelo delo krajevne konference SZDL Kamnik-Center-Polja-
ne. Izvoljeni delegati so na svoji prvi seji z veliko zavzetostjo razpravljali o številnih problemih na
Spomenik na Rudniku, kjer počivajo padli domačini, je to nedeljo se sameval. Pa še tokrat so se ob njem radi ustavili številni - predvsem starši s svojimi malčki, in tako počastili spomin padlih. Spominsko obeležje na Rudniku bo zaživelo v nedeljo, ko se bodo na 11. zboru gorenjskih aktivistov in borcev, ponovno srečali borci, tovariši in skupno z mladimi obudili spomin na hrabre dni polne tovarištva, na dni, ki so vodile v svobodo, v brezskrbnost mladega rodu. Pred bližnjim srečanjem smo zato pripravili krajši zapis na drugi strani. (Foto: J. P.)
našem področju in novo izvoljenemu izvršnemu odboru obljubili pomoč pri razreševanju teh nalog.
Razpravljali smo predvsem o nujnosti organiziranosti naše krajevne konference, kar pomeni, da bo potrebno zbrati podatke o številu volivcev ki prebivajo na našem območju. Za leto 1979 je potrebno tudi zbrati članarino, zato bo izvršni odbor pripravil sezname volilcev po ulicah in zadolžil delegate, ki bodo obiskali vsa gospodinjstva in tako s pobrano članarino omogočili nadaljnje delovanje izvršnega odbora. Bilo je govora tudi o drugih problemih, ki že dalj časa čakajo na razrešitev. Med njimi so najpomembnejša naslednja vprašanja:
- Kakšna je aktivnost delegatov skupščinskih zborov in zborov interesnih skupnosti iz našega področja? Konferenca bo skušala navezati tesnejše stike z njimi in jim tudi pomagati pri opravljanju njihovih nalog.
- Kdaj in kako bo urejen prostor v središču mesta pri hotelu Planinka, saj je ustavljena na-daljna adaptacija tega objekta?
- Glede na veliko število otrok v stolpnicah Medvedove ulice in ob Tunjiški cesti je potrebno urediti igrišča in zelenice v teh okolicah.
- Zapuščena stanovanjska baraka ob tovorišču je že nekaj let kamen spotike vseh okolnih prebivalcev.
- Kje so vzroki, da se še ni začelo z ureditvijo nove avtobusne postaje v Maistrovi ulici?
- Kako bo potekala izpeljana cesta na Poljane iz središča mesta- ali bo cesta Žale-Mili vrh prišla v poštev za asfaltiranje, itd.
Omenili smo le nekaj problemov, ki tarejo naše volilce in na katere bi konferneca želela dobiti odgovore.
Zahteve konference in naše sklepe bomo posredovali odgovornim organom v krajevni skupnosti, stanovanjski in komunalni skupnosti, predvsem pa občinski konferenci SZDL, katera bo naše zahteve posredovala naprej. Delegati so izrazili željo, naj posredovani zapisniki sej ne obtičijo v predalih, temveč služi-
jo kot osnova za ukrepanj' hkrati pa bi želeli povratne info' macije o obravnavi posamezni' problemov. Le tako bodo na' delegati in drugi volilci naše kol ference dobili spodbudo in volj' za aktivno sodelovanje na vs«' področjih vsakodnevnega življ' nja.
Prosimo tudi vas, spoštova' volilci in člani naše krajevU' konference socialistične zvez' da nas v naših prizadevanjih P uspešnejše delo podprete in na' pomagate pri razreševanju števil' nih skupnih nalog. Ne zapiraj1' vrat poverjenikom, ki vas bod' obiskali in pobirali letno članaf no, ki znaša le 10 din za vsakeg" člana. Če bo potrebno, bomo o' problemih, ki prizadevajo t ud vas, sklicevali problemsko konfe: renco, oziroma razpravo o dol° čenih problemih. Takrat pričaka jemo vaš odziv in številno ud£ ležbo. .
Cokla razvoja tega velikega kamniškega delovnega kolektiva, niso zastareli stroji, ampak tudi nizka kvalifikacijska struktura delavci'' V 1400-čIanskem kolektivu je kar 700 delavcev brez osnovne &" Več skrbi bodo zato morali posvetiti izobraževanju.
(
KAMNIŠKI OBČAN / 18. Junl] 1979
7
Planina znova vzela življenje
Združena vaja civilne zaščite
Dobro sodelovanje med enotami
Nedelja, 10. junija 1979. Ura je sedem. Sirene predirljivo zatulijo in opozarjajo na možnost zračnega napada na mesto Kamnik. Zaspane glave meščanov pogledujejo na ulice. Kaj se vendar dogaja?
Štab Civilne zaščite v Krajevni skupnosti Kamnik je že dalj časa načrtoval večjo vajo vseh enot CZ. Številčnost enot CZ v KS je v zadnjem letu bila zelo povečana. Potrebno je bilo preizkusiti organizacijo delovanja vseh enot. V skladu z nalogami CZ v KS je štab C2' povabil k sodelovanju tudi posamezne enote CZ iz delovnih organizacij: Titan Kamnik, Svilanit Kamnik, Eta, UTOK, Graditelj in gasilsko društvo. Prvič smo v akcijo vključevali tudi splošne enote CZ iz stanovanjskega bloka Ljubljanska 3/a in 3/b. Povabilu so se vsi odzvali.
Kmalu po znaku alarma -zračni napad so ob 7.05 eksplodirale bombe. Sovražnik je zanetil nekaj požarov in porušil 2 objekta na cesti »Pot na Poljane 1«.
Ob 7.10 so sirene oznanile konec alarma. Po mestu je završalo. Zbirale so se posamezne enote in hitele na zborna mesta. Štab CZ v KS se je nemudoma sestal in takoj razposlal opazovalce, ki so takoj zatem poročali o škodi, ki je nastala po zračnem napadu in o razmerah v posameznih delih mesta. Poročila so prihajala z vseh strani:
- pri porušenih objektih Pot na Poljane je več ranjencev in začenja goreti,
- v Novem trgu št. 2 se je vžgala stavba in nujna je pomoč ranjencem,
- med Alpremom in UTOK je sovražnik uporabil uničujoča kemična sredstva,
- osnovna šola Toma Brejca je poškodovana, izhod ni več mogoč, ker so stopnice porušene. Učenci v zgornjih nadstropjih za-
htevajo nujno pomoč,
- na Kovinarski cesti sovražni napad ni povzročil materialne škode, ranjenih je bilo nekaj občanov,
- v Zapricah za trgovino Merkur, pa je sovražniku uspelo zanetiti le manjši požar, toda bilo je več poškodovanih in ranjenih ljudi.
Na osnovi takih poročil je Štab CZ neposredno ukrepal, in pod predpostavko zračnega napada je akcija reševanja stekla.
Enote prve pomoči so vse ranjence pravočasno obvezale in jih odpeljale v zdravstveni dom.
Gasilske enote so takoj po prejemu obvestil odšle na kraj dogajanja: Pot na Poljane, Novi trg, Kovinarska cesta in šola Toma Brejca. Za Merkurjem v Zapricah se gasilske enote niso mogle angažirati, ker je njihova prisotnost bila pomembnejša na drugih krajih. Gašenje tega požara so prevzeli stanovalci v stan. blokih. Zaradi ogroženosti prebivalstva na Usnjarski cesti, so enote CZ cesto zaprle. Enote RBK iz KS Kamnik in Titan iz Kamnika so takoj začele dekon-taminirati celotno ogroženo področje.
Učencem osnovne šole Toma Brejca je priskočila na pomoč enota za reševanje kamniških gasilcev. Iz zgornjih nadstropij so pravočasno in brez poškodb rešili vse ogrožene, predvsem s pomočjo gasilske ponjave.
Najbolj je bila poškodovana cesta »Pot na Poljane«. Stanovanjska hiša in bližnje gospodarsko poslopje je bilo razrušeno. Na pomoč je prišla ekipa CZ za odstranjevanje ruševin iz Graditelja Kamnik. V kratkem času je tej ekipi v sodelovanju z enotami teh. reševalne službe iz KS uspelo razčistiti ruševine, tako, da je bila odstranjena vsaka nevarnost nadaljnjih poškodb ali nastanka druge škode.
Ob dnevu civilne zaščite
Krepitev pripravljenosti
Na pobudo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo 'n v okviru programov usposabljanja enot in štabov civilne zaščite Tako so bile izvedene vaje enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih Srednja vas, Šmarca, Nevlje, Komenda, Špitalič, Mot-nik in Kamnik. Ostale krajevne skupnosti in OZD bodo vaje izvedle v drugi polovici t. 1. ob krajevnih praznikih in drugih prireditvah.
Preizkus usposobljenosti enot za
nudenje prve pomoči civilne zaščite je bil 16. junija pri tovarni Titan v Kamniku in 17. junija v Lazah v Tuhinju, na katerem so sodelovale enote civilne zaščite iz vseh OZD in krajevnih skupnostih. Omenjeni preizkusi usposobljenosti so bili, poleg preverjanja pripravljenosti, izvedeni tudi v počastitev dneva civilne zaščite - 20. junija.
V tem letu so doslej v občini izvedli tudi veliko tečajev za nudenje prve medecinske pomoči
in za radiološko, biološko in kemično zaščito. V naslednji učni sezoni bodo z osnovnimi pouki nadaljevali.
Aktivnost na področju civilne zaščite, letos sovpada z že znano akcijo »nič nas ne sme presenetiti«, v kateri pregledujemo trenutno pripravljenost in izpopolnjujemo programe nadaljnih nalog v cilju stalne krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V. D.
Zadnja tura mladega Srečka
Vse enote so zelo dobro sodelovale med seboj. Zlasti je bila opazna povezanost dela med posameznimi enotami iz KS Kam-mik in enotami iz delovnih organizacij. V vajo se je dobro vključevala enota Narodne zaščite in enota za vzdrževanje reda, ki so ujele tu dva diverzanta.
Bila je le vaja. Ta vaja je pokazala dobre strani organizacije delovanja in opozorila na vse oblike aktivnosti CZ. Pokazala je na nujnost dodatnega opremljanja enot z materialno tehničnimi sredstvi in strokovnega izpopolnjevanja vseh pripadnikov enot CZ.
Vaja sama je imela tudi praktični pomen. Nazorno je pokazala kako in na kakšen način je mogoče opraviti težke in zahtevne naloge. V svoj program vaje je Štab CZ v KS Kamnik na pobudo sveta krajevne skupnosti vključil rušenje več let prazne stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja - Pot na Poljane štev. 1.
Združena vaja - prvič organizirana v takem obsegu, jee zelo dobra osnova za bodoče delo na tem področju, predvsem v smeri koordiniranega dela, opremljanja in strokovnega usposabljanja enot CZ v KS. Obrambne zadeve v KS kamor se vključuje tudi aktivnost CZ mora biti usklajena z vsemi dejavniki na področju KS, t. j. z nosilci nalog v krajevni skupnosti in z nosilci nalog v delovnih in drugih organizacijah.
Ocena: Vaja je dobro uspela. V bodočem delu bo potrebno nekatere organizacijske in kadrovske rešitve prilagajati stvarnemu položaju. Rešitve se že kažejo, saj je bila ob tej vaji dobro položena osnova, na kateri naj se vrvse bodoče delo gradi, in dopolnjuje.
Stane Simšič
V soboto 2. junija so se veselo razpoloženi mladi šolarji v dolgi koloni vzpenjali po pobočjih Male planine proti kraju proslave in svečanemu sprejemu v ZSMS. Vreme je bilo lepo in kazalo je, da ničesar ne more pokvariti razpoloženja bodočih mladincev. Čeprav nekateri močno utrujeni, so vsi prišli na Malo planino. Okrog dvanajste ure so prvi že začeli odhajati proti Črni, ker se je obetala nevihta.
Gorski reševalci, ki smo spremljali pohod smo se okrog petnajste ure zadnji vrnili iz Male planine v Črno. Množica mladih je čakala na avtobuse brez slutnje, da se je v tem času odvijala tragedija v stenah KU-KLARJI na Veliki planini. Dveh dečkov ni bilo med njimi.
Gorski reševalci smo obvestilo o nesreči sprejeli isti dan ob osemnajsti uri. Srečkov prijatelj Lojze je okrog sedemnajste ure prišel po Dolskem grabnu do Kopišč in povedal našemu reševalcu, da se je njegov prijatelj Srečko ponesrečil in leži v nezavesti nekje v stenah Kuklarjev. Reševalci smo se razdelili v tri skupine in začeli z iskanjem na domnevnem območju nesreče. Z eno skupino reševalcev je odšel Lojze z namenom, da nam vsaj približno pokaže kraj nesreče. Bil je močno vznemirjen in z nastopom noči je popolnoma izgubil orientacijo. V trdi temi smo z iskanjem nadaljevali do 23. ure, vendar niti približno nismo vedeli, kje sta prestopila pastirski plot in zašla v stene Kuklarjev. To območje od Šimnovca do Dola je široko vsaj tri kilometre. Na naše klice in svetlobne signale iz oste-nja ni bilo glasu. Iz teh razlogov, trde teme in nevarnega terena
Poroke
LANIŠEK Andrej, zav. zastopnik iz Kamnika in OŠTIR Tatjana, dijakinja iz Goric KOSIRNIK Janez, km. delavec iz Tunjic in SLEVEC Anica, delavka iz Črne
POGAČAR Anton, dipl. inženir iz Gore pri Komendi in DOLČIČ Ana, ekonomist iz Most MOŽlNA Jože, pleskar iz Kamnika in JERIČ Ivanka delavka iz Buča
URBANC Janez, delavec iz Zg. Stranj in TREBUŠAK Terezija, krojačica iz Srednje vasi VRHOVNIK Marjan, voznik viličarja iz Nevelj in KLEMENC Sonja, adjustirka iz Olševka ŽUNIČ Darko, sfrugar prebivajoč v Donje Prilišče 21 in KON-CIUA Slava, uslužbenka PTT Zg. Tuhinj 18
SLAPNIK Štefan, priučen mizar, Stebljevk 1 in PIRŠ Frančiška, šivilja Zg. Tuhinj 1
Smrti
GROŠELJ Anton, os. upokojenec 75 let iz Kamnika JAGODIC Janez-Franc, star 18 mesecev iz Kamnika LUŽAR Ivana, os. upokojenka, stara 75 let iz Šmarce DROLC Ivanka, delavka, stara 55 let iz Kamnika SPRUK Jože, rudarski delavec, star 46 let iz Podstudenca LEBAN Jože, os. upokojenec, star 70 let iz Kališa SVETELJ Angela, stara 77 let, star. upok. iz Podgorja 48 JAGODIC Frančiška, stara 76 let, upokojenka iz Most 39 KEPIC Marija, stara 78 let, go-stilničarka iz Most 29
smo morali z iskanjem prenehati, do prvega svita naslednjega dne.
V akcijo je odšlo 21 reševalcev. Da bi reševanje lahko bilo uspešno, smo morali opraviti rekonstrukcijo dogajanja od odhoda učencev iz Male planine do kraja nesrače. Učenec Lojze, ki je noč prespal na Kopiščih, je bil edini, ki nam je vsaj približno povedal, kje sta zašla v steno. Povedal je, da sta s Srečkom zapustila Malo planino takoj po končani proslavi.
V nedeljo ob četrti uri zjutraj je odšel z nekaj reševalci do Vetrnic pod Gradiščem, kjer je razpotje za Zeleni robin Konjščico. Spomnil se je, da sta šla proti Konjščici. Spomnil se je tudi, da sta na poti prestopila pastirski plot in tako prišla na Konjščico -V Vrata. Tam sta krenila v levo nad stene in odprl se jima je pogled proti Kamniški Bistrici. Nista oklevala, odšla sta ob pastirskem plotu v smeri nad ostenje Kuklarjev in Šimnovca, dokler nista onstran plotu videla lovsko stezo, ki vodi strmo navzdol proti Dolskemu grabnu. Ko je steza krenila ponovno navzgor, sta jo zapustila in krenila navzdol v zelo nevaren teren nad stene. Prvi je šel Srečko. Začelo je deževati. Ura je bila približno dve ali tri popoldne. Srečku je nekaj deset metrov nižje spodletelo in oma-
hnil je čez 30 m visoko steno v grapo, kjer je obležal.
Kako je učenec Lojze prišel do njega, smo se čudili vsi reševalci. Imel je veliko sreče. Srečka smo našli v nedeljo, 3. junija zjutraj ob šestih. Ležal je tam, kjer ga je zapustil Lojze, potem, ko je odšel po pomoč. Težko smo ga našli, ker je bila grapa težko dostopna med stenami.
Z improvizirano žičnico iz vrvi smo Srečka spustili iz stene in ga v jutranjih urah prenesli po Dolskem grabnu v Bistrico.
Kaj je Srečka in Lojzeta vodilo do takšne odločitve? Prav gotovo sta imela dovolj energije in odšla sta v neznano. Toda hoja po gorah zahteva nekaj več, temu pa dečka nista bila kos.
Tura na Malo planino ni naporna in nevarna, vendar za ne-planince je, teh pa je bilo na tem pohodu kar nekaj. Prevelika utrujenost zmanjšuje odgovornost do sebe in drugih, zato je pametno pohode v gore bolj previdno organizirati.
CENE GRILJC
NUJNO IŠČEM SOBO v
Ka-mniku ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 6.
»Menina«
tovarna pogrebne opreme, Šmarca 32, Kamnik
vabi k sodelovanju večje število delavcev in delavk za dela na lesno obdelovalnih strojih in za snaženje proizvodnih prostorov.
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v dveh izmenah s pogojem enomesečnega poskusnega dela.
Kandidate vabimo, da se zglasijo osebno ali pošljejo ponudbe na naslov »Menina« tovarna pogrebne opreme, Smarca 32, Kamnik.
GOSTILNA »ZA TUNCO«
Tunjiška mlaka, Kamnik
Cenjene obiskovalce postrežemo z bogato izbiro jedil in domačimi specialitetami:
domače klobase v zaseki, domača šunka s hrenom, kuhana preka-jena krača, pečena telečja krača, postrvi po tržaško, vse jedi na žaru, purica s šampinjoni, beefsteak z jajcem, beluši na angleški ali poljski način, prekmurska gibanica, razne kupe s sezonskim sadjem in še druga jedila po naročilu.
Se priporočamo!
ZAHVALA!
Ob izgubi dragega moža, očeta, sina in brata MOČNIK LOJZETA
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, vence in cvetje. Posebna zahvala velja vsem pevcem, godbenikom in gospodu župniku.
ŽALUJOČI: žena Marička, sin Miran, mama, bratje, sestri in ostalo sorodstvo.
KAMNIK
Ob 750 letnici Kamnika
Vrnitev Himalajcev
Ljudje se zlivajo na letališču Brnik, čimbolj se ura bliža 19. Njihove oči so uprte v deloma oblačno, večerno nebo in njihov izgled kaže, da pričakujejo nekaj velikega, nevsakdanjega. Šele čez poldrugo uro se je zaslišalo brnenje motorjev letala iz Frank-furta... Prihajajo... Ljudje čakajo pri vratih, vsak hoče čimprej videti zagorele in srečne obraze fantov. Godba je zaigrala, oni pa stopajo po stopnicah iz letala in mahajo. Zdaj so se pomešali med navdušeno množico.
Takšen je bil sprejem odprave EVEREST 79 na brniškem letališču. V Kranju pa se je kljub pozni večerni uri zbralo okrog fantov z Everesta nekaj tisoč ljudi. Najprej jim je na slavnostnem prostoru spregovoril predsednik skupščine občine Kranj, Stane
Božič, nato pa sta odpravi zaželela dobrodošlico tudi predsednik ZTKOS Marjan Lenarčič in predsednik PZS dr. Miha POTOČNIK.
Klub težkim razmeram, ki so v Himalaji večne spremljevalke alpinistov, so v nedeljo, 13. maja zaplapolale na vrhu Mount Everesta tri zastave: jugoslovanska, nepalska in zastava OZN. Naši fantje so premagali sneg, led, bolezni in neusmiljeni veter. In gora je zahtevala za to svoje plačilo - življenje nesrečnega vodje šerp Ang-Puja, ki je pri spustu zdrsnil v globino. Comolungma, ta mogočna podoba resničnosti, je zdaj zadovoljna, zahtevala je svojo žrtev in jo tudi dobila. Ona pozna človeštvo in njegove napore, zaveda se njegove zgodovine in bodočnosti, zato ne prizanese niti
tistim, ki jo ljubijo in se dvigajo po njej. Noče, da bi bila človekova sreča popolna, ker jo ne zasluži.
Kamničani smo lahko zelo ponosni, saj so bili štirje člani odprave iz našega kraja. Upam in želim, da bodo premagali še veliko novih vrhov, odkrivali nove smeri. Tako bodo ponovno kot s Čomolungmo dokazali in potrdili, da so se rodili v deželi vrhunskega alpinizma.
Mateja
Stanovanjsko hišo novo 11 x 12 m dograjeno do II. faze v bližini Kamnika, prodam. Vselitev možna še letos. Ponudbe na Kamniški občan Kamnik, Japljeva 6 pod šifro »Nova bodočnost«.
Uspela revija pevskih zborov
V okviru programa prireditev ob 750-letnici Kamnika so svojo dejavnost predstavili tudi pevski zbori kamniške občine. Pred polno dvorano poslušalcev v Domu v Kamniku se je zvrstil pester program narodnih in umetnih pesmi, s katerimi so pevci dostojno počastili letošnji jubilej in prikazali v zadnjem obdobju vedno večjo aktivnost pevskih zborov pri nas.
Sodelovali so: Mešani študentski zbor iz Kamnika (zborovodja Katarina Arčon), Moški zbor KD Zgornji Tuhinj (zborovodja Viktor Mihelčič), Moški zbor Svoboda iz Črne (zborovodja Er-nest Kvartič), Ženski zbor DKD Solidarnost (zborovodja Viktor Mihelčič), Moški zbor Solidarnost (zborovodja Milan Trček) in Moški zbor Prvega slovenskega pevskega društva Lira (zborovodja Samo Vremšak).
Čeprav še mlad, je Kamniški študentski zbor lepo predstavil svoj del programa (vsak zbor je zapel štiri pesmi). Zbor pomeni prijetno pomladitev Kamniškega zborovskega petja.
Za največje presenečenje večera so poskrbeli pevci iz Zgornjega Tuhinja, ki so pod veščo roko Viktorja Mihelčiča z izvedbo koroških pesmi navdušili poslušalce, saj so morali Ko bi Žilo noj Dravco ponoviti.
Da zborovska pesem tudi v dolini Črne spet oživlja, je dokazal moški zbor Svobode iz Črne. Poslušalcem je bila najbolj všeč pesem s Koroške Bom pa zlezel na češnjo, v priredbi Sama Vrem-šaka.
Čeprav je ženski zbor Solidarnosti edini ženski zbor v občini, je s svojo kvaliteto že segel v vrh slovenskega zborovskega petja.
Tudi tokrat je najbolj (»vžgala« koroška Oj te mlinar. Moški zbor Solidarnosti je tokrat del programa namenil primorskim narodnim in narodnim pesmim iz Rezije.
Res lep pevski večer so zaklju-
čili Liraši s tremi pesmimi Foer-steija, Prelovca in Vilharja na besedila kamniških pesnikov in s partizansko pesmijo Viktorja Mihelčiča Po dolinah in po gorah.
Odlični košarkarji OŠ Komenda
Pred dnevi so v počitniškem domu ZZB NOV v Banjolah pri Pulju odprli povečane in prenovljene restavracijske prostore in kuhinjo. Ta pridobitev bo omogočila, da uporabnikom doma ne bo treba več tako dolgo kot doslej, čakati v vrsti na posamezen dnevni obrok.
V domu je sedaj okrog 400 ležišč. Med enaindvajsetimi slovenskimi občinami, ki imajo v tem domu svoje sobe, je tudi občina Kamnika s 4 sobami. Vse občine so se odločile, da se program izgradnje objektov v prihodnjem letu zaključi z izgradnjo
še ene depandanse z ogrevanimi sobami in s pokritim bazenom. Tudi naša občinska skupščina se je odločila za nakup ene sobe v tem objektu. Cena je 600.000 din. Plačati pa jo bo treba v 3 letih s 6% obrestmi.
Kot je poudaril general Rade Pehaček, predsednik Mestnega odbora ZZB NOV Ljubljana, ob otvoritvi, gre za skupno družbeno akcijo za zagotovitev primernih pogojev za letovanje borcev skozi vse leto. Hkrati pa bodo kasneje te. prostore lahko uporabljali tudi delavci občinskih služb in organov. F. S.
Dražji dijaški dom
Od 7. junija letos so cene oskrbnin v Dijaškem domu višje za 16%, čeprav je njihov zahtevek predvideval povišanje od 16-21 %, kar pa ne bi bilo v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v letu 1979.
Sedaj veljavna cena za gojenca v domski oskrbi je 1560 oz. 52' dinarjev na dan (prej 1380 oz. 46 dinarjev dnevno). Dnevno varstvo otrok od 1-2 razreda bo odslej 559 ali 21,50 dinarjev na
dan. Za nje so starši prej plačevali 19 dinarjev dnevno oz. 494 dinarjev mesečno. Cene dnevnega varstva so se za gojence od 3-8 razreda povečale od 20 na 22,60 dinarjev na dan oz. od 520 na 587,60 dinarjev mesečno.
Za vsak dan odsotnosti otroka iz dnevnega varstva (režijski dan) bodo odslej zaračunavali namesto dosedanjih 10, velja to
za vse gojence, 11,30 dinarjev.
T. M.
• Štirinajstdnevna kronika
Bikec čaka lastnika
Kaže, da je sušno obdobje junija vplivalo tudi na »sušo« v dogajanjih na področju kršitev reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč. Zaželjeni dež smo dočakali, na področjih, ki jih obravnava naša kronika, pa si želimo »sušnega« obdobja še nada-lje.
JAVNI RED IN MIR
Velika vročina in pričakovanje plačilnega dne, sta umirila prenapete duhove in tako v prvi polovici junija beležimo sorazmerno malo prekrškov zoper javni red in mir - 13 po številu. Na seznamu kršilcev ni povratnikov iz prejšnjih mesecev, pa tudi prostori za »ohlajevanje« so samevali. Manj je bilo prijateljskega prepričevanja z rokami - 4 pretepi, več pa uporabe glasilk, saj so občani razgrajali v sedmih primerih. Še vedno je najbolj priljubljen objekt za kršitve JRM gostinski lokal, ki so ga nemirne-ži izbrali za prizorišče v šestih primerih.
■k 2. 6. so v popoldanskem času opozorili miličniki Pavla Č. iz Tunjic, da naj vendarle pusti pospraviti seno sosedu in mu preneha groziti.
★ 3. 6. sta ob 04,30 uri v stanovanju obračunavala med seboj oče Ivan in sin Drago K. Oče jo je pred prihodom miličnikov »pobrisal«. Nova verzija romana »Očetje in sinovi.«
4. 6. je ob 23.55 uri Stane S. z Vrhpolja v gostilni Pod skal -co brez vzroka, vendar z roko udaril Marjana Š., in se pred mi-
ličniki umaknil iz gostišča. Malo za tem se je ponovno vrnil in jih poleg Marjanu »naložil« še Francu P. Hotel je obračunati tudi z miličniki, ko so ga našli. »Porci-ja« bo malo večja.
•k 6. 6. je takoj po polnoči Stane P. z rokami poravnal račune v gostilni Pirš na Lokah Janezu P. iz Domažl. Dokončen obračun bo pri sodniku za prekrške.
11. 6. je ob 21. uri Franc T. s Kovinarske napadel soseda Luka V- Pri tem je uporabil železno palico in je moral Luka iskati zdravniško pomoč. Miličnika so pred palico rešili refleksi. Sodnik ga ne bo kaznoval s palico.
Tega dne je pričel svoje »popotovanje« od Tina bara do Mitnice Fehret D. iz Voljčega potoka. Ob 21.10 uri je razbijal kozarce v Tina baru, od tu ga je pot zanesla v kavarno Veronika, kjer se je spravil na steklenice, zaključil pa je v Mitnioi, kjer je metal kamenje v okenska stekla iz protesta, ker ni dobil pijače. Sodnik za prekrške mu bo »postregel« s kaznijo.
Okolica kulturnega doma na Duplici in park v Mekinjah sta kraja, kjer zadnje čase, v poznih večernih urah, razgrajajo mladoletniki, kar moti občane, saj razgrajanje presega sobno jakost. Čudni občani, da ne razumejo mladine. Kje so starši?!
TATVINE IN VLOMI
Pred nedavnim odprta nova trgovina v Komendi je odprta samo podnevi. Kaže, da tega niso
vedeli neznani storilci ali storilec, ki so trgovino »obiskali« v noči od 6. na 7. junij. 7. junija dopoldne je bilo vlomljeno v hišo Angele K. iz Klanca, zmanjkale pa so le klešče. Morda pa nekdo zbira orodje in bo pričel delati!?
8. 6. je neznanec hotel vlomiti v hišo na Klancu, pa ga je lastnik presenetil. Menda bo neznanec kmalu postal znanec in njegove akcije bodo vsaj za nekaj časa prekinjene.
13. 6. so se neznani sladokusci spravili na jagode v drevesnici Kočne. Saj ob dveh zjutraj so trgovine s sadjem zaprte. Kljub temu, da so čuvaju pokazali le pete, obstaja verjetnost, da jim bodo odprta tudi prava vrata -ne trgovine.
Skoraj neverjetno bi bilo, če ne bi mogli omeniti koles. Štiri kolesa so dobila »noge«, med njimi tudi dirkalno. Kaže, da je dirkač opravil samo »Tour de Kamnik«, saj je lastnik dirkalnega kolesa že dobil svoje kolo nepoškodovano nazaj.
PROMETNE NESREČE
CV obravnavanem obdobju se je na naših cestah pripetilo devet prometnih nesreč v katerih so bile tri osebe težje, osem oseb pa lažje poškodovane. V dveh primerih je nastala le materialna škoda. V treh primerih so bili poškodovani vozniki koles z motorjem zaradi padca, v enem primeru pa je kolesar zadel žensko na Kajuhovi cesti, ki si je pri padcu zlomila desno roko in prst.
10. 6. sta ob 12.20 uri pred kavarno Veronika trčila osebna avtomobila voznika Vinko U. iz
Zaradi neprimerne hitrosti je na mokrem cestišču v Spodnjih Stranjah, voznik osebnega avtomobila Derviš D. iz Bakovnika, trčil v osebni avto, ki ga je vozil Jože Š. iz Kranja. V nesreči so bile poškodovane štiri osebe, nastala pa je tudi precejšnja materialna škoda. Nesreča se je zgodila 3. junija, pet pred peto uro popoldne.
Medvedove in Polda S. iz Frana Albrehta. V nesreči je bila poškodovana voznica in sopotnici v njenem avtomobilu.
12. 6. se je ob 15.35 poškodovala Jožica U. iz Črne. Mož Anton je v Podstudencu ustavil avto na strmini, in ga zavrl z ročno zavoro. Izstopil je iz avta in šel v bližnjo hišo, med tem pa se je avto pričel premikati po strmini in se prevrnil. Sinu je uspelo skočiti iz avtomobila, žena pa je za-dobila zlom roke in udarec v glavo. Ali storimo vedno vse pri ustavljanju avtomobila v strmini?
DRUGI DOGODKI
4. 6. je ob 02.40 uri zagorela zapuščena hiša na Črnivcu, last Karla R. iz Zg. Stranj. Vse kaže da gre za požig, kar še raziskujejo.
Tega dne se je ob 08.35 uri pripetila nesreča pri delu v vasi Mali Hrib. Slavko P. je na enoosno prikolico pripeto na traktorju natovoril živino, ki se je pri vžiganju traktorja premaknila na eno stran prikolice in jo prevrnila. Pri tem se je prevrnil tudi traktor in pod seboj pokopal Slavka, ki se je pri tem huje telesno poškodoval.
12. 6. ob 20.45 Dupličani opazovali dim, ki se je valil iz gramozne jame in zatiskali nosove pred neprijetno »aromo«. V omenjeni jami večkrat zagori, zato bi bile potrebne hitrejše intervencije upravljalca jame. Tudi take stvari nas ne bi smele presenečati.
Kaže, da pomanjkanje mesa ni predvidevati, saj se preko 200 kg težak bikec nahaja v Sovinji peči že od 3. 6., lastnik pa se še ni javil. Mar so hladilne skrinje že
prepolne, ali pa lastnik čaka, da mu bodo bikca poredili drugi.
POHVALNO
Tokrat občani niso izgubljali denarja pač pa dokumente. Na postajo milice sta najdene dokumente prinesla Peter Pešak s Kranjske in Huse Nezirovič s Cankarjeve.
OPOZORILO
Sezona izletov v naravo je na pohodu. Ob sobotah in nedeljah se bo kadilo izza vsakega grma in dišalo po pečenju na žaru. Prav bi bilo, da izletniki popazijo, da ne bo zagorel gozd, da po končanem izletu ne bodo ostajala razstavišča praznih steklenic, papirja in plastike ter drugih »rožic«, pa tudi škode na travnikih ni potrebno povzročati, nad čemer se že pritožujejo nekateri kmetje. Dober tek tudi za tiste, ki pridejo za vami.
maj
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor-v.d. glavni in odgovorni urednik JANEZ PIRŠ-tehnični urednik FRANC M1HEVC -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.