PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. St. 151 (7044) TRST, torek, 2. julija 1968 V WASHINGTONU, LONDONU IN MOSKVI Podpisana pogodba proti širjenju jedrskega orožja Napovedani razgovori ZDA-SZ o raketnem orožju Spomenica sovjetske vlade drugim vladam s predlogi o nadaljnjih razorožitvenih ukrepih Kitajska vlada odklonila U Tantovo vabilo na mednarodno konferenco nejedrskih držav WASHINGTON, 1. — Predsednik Johnson je podpisal danes pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, ki so jo v Wa-shingtonu podpisali predstavniki 30 držav. Ob tej priložnosti je izjavil, da so ZDA in Sovjetska zveza sklenile začeti v najkrajšem času razgovore o omejitvi in skrčenju sistema ofenzivnih in obrambnih jedrskih strateških raket. Tudi agencija Tass je javila, da so se Sovjetska zveza in ZDA sporazumele začeti v najkrajšem času pogajanja o omejitvi nosilnih sredstev za strateško jedrsko orožje in sistema protiraketne obrambe. Poleg tega je predstavnik sovjetske vlade Ko-sigin sporočil, da je sovjetska vlada pozvala države sveta, naj se takoj ustavi oboroževalna tekma. To je Kosigin sporočil med slovesnostjo ob podpisu pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. Ameriški predsednik Johnson je izjavil, da razgovori s Sovjetsko zvezo ne bodo lahki in da se zaveda težav. Izrekel pa Je prepričanje, da bo ista dobra volja do sporazuma, ki se je pokazala pri pogajanjih za pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, pripeljala do uspeha. Pripomnil je, da človek še vedno lahko kuje svojo usodo v jedrski dobi in se lahko nauči živeti v bratstvu. Dodal je, da se obvezuje posvetiti vse sile v ta namen. Poleg tega Je Johnson poudaril, da je danes podpisana pogodba najvažnejša, kar jih je bilo sklenjenih, odkar se je začela jedrska doba. Izjavil je, da bodo ZDA spoštovale vse obveznosti v okviru pogodb o vzajemni varnosti. Ponovil Je. da bodo ZDA takoj pozvale varnostni svet, naj sprejme ukrepe za potrebno pomoč tisti državi, ki bi postala žrtev napada z jedrskim orožjem, ali ki bi bila podvržena grožnji z jedrskim orožjem. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je na slovesnosti v Moskvi sporočil, da je sovjetska vlada poslala vsem vladam spomenico o ukrepih za omejevanje oboroževalne tekme, ki vsebujejo prepoved uporabe jedrskega orožja, prenehanje izdelovanja jedrskega orožja in zmanjšanje jedrskih zalog. Kosigin je izrazil željo, naj bi o tej spomenic! razpravljali v razorožitve-nem odboru v Ženevi. Kosigin Je izjavil, da tl predlogi lahko pripeljejo do splošne m popolne razorožitve. Obtožil je Američane in Izraelce, da so s svojimi napadi ustvarili nove napetosti na »vetu, in Je dodal, da Je treba ukrepe, ki jih predlaga, nujno proučiti z namenom, da se omili napetost. Kosigin je govoril takoj zatem, ko so zunanji minister Gromiko, ameriški poslanik v Moskvi Thomp-. son in britanski poslanik Harrison podpisali pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, ki jo je nedavno odobrila glavna skupščina Združenih narodov. Slovesnost je bila v palači za sprejeme na Leninovem griču v predmestju Moskve in so jo oddajali po televiziji. Za podpis so bili navzoči v Moskvi tudi zunanji ministri Romunije, ČSSR, Vzhodne Nemčije in Irske. Kakor rečeno, so pogodbo istočasno podpisali tudi v VVashingtonu in prav tako tudi v Londonu Kosiginova spomenica vsebuje devet predlogov: 1. Prepoved uporabe jedrskega orožja: «Da se doseže praktična rešitev tega vprašanja, predlaga Sovjetska zveza, naj odbor osemnajstih da absolutno prednost načrtu sporazuma o prepovedi uporabe tega orožja in naj poskrbi za izmenjavo misli o sklicanju med narodne konference za podpis primernega sporazuma.« 2. Ukrepi za konec izdelovanja Jedrskega orožja ter za zmanjšanje in uničenje obstoječih zalog: »Sovjetska zveza predlaga, naj vse jedrske države začnejo pogajanja za ustavitev izdelovanja jedrskega o-rožja, za zmanjšanje svojih zalog In končno za prepoved in popolno uničenje jedrskega orožja pod primernim mednarodnim nadzorstvom. Sovjetska vlada izreka pripravljenost začeti ta pogajanja z drugimi Jedrskimi državami vsak trenutek.« 3. Omejitev in poznejše zmanjša- nje nosilcev strateškega orožja: «Sovjetska zveza meni. da bi uničenje vseh zalog strateških nosilcev — ali vsaj zmanjšanje na absolutni minimum z ohranitvijo strogo omejene količine teh nosilcev — bil ukrep, ki bi lahko odpravil nevarnost jedrske vojne.« 4. Prepoved poletov bombnikov, ki prevažajo jedrsko orožje čez državne meje — omejitev plovnih področij za podmornice, oborožene z raketami: Spomenica omenja številna opozorila Sovjetske zveze na nevarnost poletov bombnikov, ki prevažajo jedrsko orožje čez meje. Dokument omenja povečano število incidentov, ki so se dogodili ameriškim bombnikom. «Z vojaškega vidika nimajo ti poleti prav nobenega smisla spričo obstoja jedrskih raket. Lahko imajo samo en smoter: povečati mednarodno napetost ne glede na posledice. Sovjetska vlada predlaga, naj se ti poleti nemudoma prepovedo. Da se zmanjša nevarnost jedrske vojne, predlaga Sovjetska zveza tudi sklenitev sporazuma, naj podmornice, oborožene z jedrskimi raketami, in katerih doseg krije državne meje držav pogodbenic, prenehajo izvidniško dejavnost.« 5. Prepoved podzemeljskih poizkusov z jedrskim orožjem: »Sovjetska vlada je pripravljena nemudoma podpisati sporazum za prepoved podzemeljskih poizkusov z jedrskim orožjem na podlagi uporabe nacionalnih sredstev za nadzorovanje izvajanja prepovedi.« 6. Prepoved uporabe kemijskega in bakteriološkega orožja: »Spomenica se sklicuje na resolucijo, ki prepoveduje to orožje in ki Je bila odobrena na 21. zasedanju skupščine OZN. «Vendar pa niso vse države spoštovale te važne odločitve, predvsem ne ZDA Te uporabljajo kemijsko orožje v svoji napadalni vojni proti Vietnamu. Upoštevajoč to, predlaga Sovjetska zveza, naj odbor osemnajstih prouči sredstva, ki naj omogočijo, da bodo vse države spoštovale ženevski zapisnik o prepovedi uporabe kemijskega ln bakteriološkega orožla.« 7. Ukinitev tujih vojaških oporišč: »Ta oporišča so velika nevarnost za mir, kakor to dokazuje napadalna vojna ZDA v Vietnamu ter napetost in spopadi na drugih delih sveta, kjer so tuja oporišča. Sovjetska vlada predlaga, naj odbor osemnajsterice v skladu s pooblastilom na 21, zasedanju glavne skupščine OZN nujno prouči vprašanje odprave tujih vojaških oporišč « 8. Ukrepi za regionalno razorožitev: »Sovjetska vlada meni, da ne samo skupine držav, ki krijejo cele celine, ali obširne zemljepisne sektorje, temveč tudi ožje skupine držav in celo poedine države prevzamejo obveznost o določitvi nejedrskih področij. Sovjetska vlada podpira tudi predloge o izvedbi ukrepov za regionalno razorožitev in za zmanjšanje oborožitve na raznih delih sveta vštevši Srednji vzhod, kjer pa velja pogoj, da se odpravijo posledice napada proti arabskim državam ln da se predvsem izraelske čete umaknejo z zasedenega arabskega ozemlja.« 9. Miroljubna uporaba morskega dna in oceanov: Sovjetska zveza predlaga, naj se morsko dno onstran sedanjih meja teritorialnih voda uporablja samo v miroljubne namene in naj se torej izključi postavljanje stalnih vojaških oporišč na dnu morja. Sovjetska zveza predlaga, naj odbor osemnajstih začne pogajanja o tem. Ob podpisu pogodbe v zunanjem ministrstvu v Londonu sta bila navzoča poleg britanskega zunanjega ministra tudi sovjetski poslanik Smiernovski in ameriški poslanik Bruce. Predsednik vlade Wilson je imel kratek govor, v katerem je poudaril, da gre za najvažnejši korak za nadzorovanje oljorožitve in za razorožitev. Wilson je dodal: «če ne bodo storjeni koraki, da se prepreči širjenje jedrskega orožja od ene države do druge, bo ves svet v nekaj letih zavit v oblake terorja. Smoier te pogodbe je, razpršiti le oblake in omogočiti, da se sile atoma uporabljajo v korist človeštva in ne za njegovo uničenje. Ker smo izbrali pot modrosti, upamo, da oomo napredoval k nadaljnjim ukrepom nadzorovanja nad oborožitvijo.« Sovjetski poslanik Smiernovski je izjavil, da co po mnenju sovjetske vlade potrebni nadaljnji koraki za konec oboroževalne tekme. Izjavil je tudi, da je sovjetska vlada pripravljena začeti izmenjavo misli o možnosti obojestranske omejitve o-boroževanja in o zmanjšanju raketne oborožitve. Po podpisu pogodbe se je sovjetski poslanik sesta’ v zunanjem ministrstvu z britanskim zunanjim ministrom Stevvartom, kateremu je izročil spomenico sovjetske vlade, ki jo je omenil Kosigin v Moskvi. Predstavnik bonske vlade Diehel je izjavil, da bo Zan. Nemčija odložila podpis pogodb" proti širjenju jedrsk. orožja dokler ne bo pojasnjen odnos pogodbe «/ drugimi mednarodnimi razvoji«. Pogodba je sprejemljiva za Zahodno Nemčijo po spremembah, ki so bile vnešene v prvotno besedilo. Kot primer mednarodnih razvojev, ki nalagajo bonski vladi, da preuči pogodbo z vseh vidikov, je predstavnik navedel «sovjetski pritisk na Zahodno Nemčijo in nove težave, ki jih postavlja Vzhodna Nemčija za poveza- vo z zahodnim Berlinom«. Kitajska "lada je zavrnila poslanico glavnega tajnika OZN U Tanta, s katero jo je U Tant vabil kot jedrsko državo na koferenco nejedrskih držav, ki bo od 29. avgusta do 28. septembra v Ženevi. To je danes sporočil predstavnik Združenih narodov, ki je pripomnil, da telegrafski urad v Pekingu ni sprejel brzojavke, ki so jo oddali po «Radio Corporation of America*. Odgovor, ki sc ga dobili v New Yorku v soboto, so sporočili U Tantu v Sofiji, kjer je sedaj na uradnem obisku Predstavnik OZN je izjavil, da U Tant tolmači to zavrnitev brzojavke kot odklonitev kitajske vlade, da se udeleži ženevske konference ter da je u-pal, da bodo njegov- imeli drugačen izid. VČERAJ DRUGA SEJA DEŽELNEGA SVETA Izvolitev predsednika deželnega odbora devetih odbornikov in treh namestnikov Na popoldanski seji je predsednik Berzanti prebral programsko izjavo, ki vsebuje tudi obveznost glede rešitve vprašanj slovenske manjšine ■ Prva seja odbora Na včerajšnji seji deželnega sveta, ki je bila druga v tej zakonodajni dobi, so izvolili predsednika deželnega odbora, odbornike in njihove namestnike. Popoldne pa je na kratki seji predsednik Ber-zanta prebral programsko izjavo, o kateri bo sledila razprava j utr'. Se preden se je začela seja, so se zbrali pred županstvom stavkajoči kovinarji, ki so šli v povorki po mestu. Predsednik Berzanti je sprejel tudi delegacijo kovinarjev. Precej časa so se med sejo tudi 6uli žvižgi delavcev s trga. V začetku seje je najprej predsednik volilnega odbora svetovalec Metus sporočil, da je odbor proučil dva ugovora proti izvolitvi svetovalca Martinisa, da pa sta bila ta dva ugovora pravno pomanjkljiva in s tem neveljavna. V zvezi s tem se je razvila razprava o postopku. Zatem je deželni odbor potrdil izvolitev 60 svetovalcev. Sledila je kratka prekinitev seje, med katero je volilni odbor proučil po- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIiiillllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiHllllllllliliiiiiiiiililIlllMlllllllllllllllllllllllllllUlliailllllllllllinillllllllllllHIllUllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIR PRESENETLJIV IZID NEDELJSKIH VOLITEV V FRANCIJI De Gaulle si je zagotovil absolutno večino Močno nazadovanje zveze levite in komunistov Napredovala je tudi zveza republikancev, ki pa je de Gaulle ne potrebuje več - Izjava bivšega tajnika sindikata za višje šolstvo PARIZ, 1. — Pri drugem krogu volitev v Franciji so go-listi dosegli še večjo zmago kakor prejšnjo nedeljo. Takega u-speha niti sami niso pričakovali. Dosegli so sami brez svojih zaveznikov neodvisnih republikancev absolutno večino v poslanski zbornici, kjer bodo imeli od 487 poslancev sami 297. 1'apredovali so tudi neodvisni republikanci, ki so dobili 64 poslancev. Golisti so imeli prej 199 poslancev, neodvisni republikanci pa 43. Centristi so dobil1 * * 4 5 6 7 8 9 30 poslancev, dočim so jih prej imeli 42. Močno sta nazadovali zveza levice in komunistična stranka Prva je od prejšnjih 121 poslancev dobila samo 58, komunistična stranka pa od prejšnjih 73 poslat,cev 34. Razne druge skupine so jih dobile 6. De Gaulle ne bo torej potreboval niti neodvisnih republikancev in bo lahko šaril viadal s svojo absolutno večino. Kakor rečeno, so tudi neodvisni republikanci dosegli znaten uspeh, ki pa bo brezpomemben spričo dejstva, da jih de Gaulle ne bo več potreboval za vladanje. Giscard D’Estaig pa je mnenja, da bi morali neodvisni republikanci še dalje sodelovati z vladno večino. Enotna socialistična stranka, ki je dobila dvakrat toliko glasov kakor lani, ki pa je kljub temu izgubila tri poslance (Mendes France je bil poražen), bo morda dokončno zapustila parlamentarno pot. Njen glavni tajnik je izjavil, da nova levica, ki je bila izločena iz parlamenta, bo morala najti druge poti, zlasti radio in televizijo, kjer bo lahko obrazložila in diskutirala svoje ideje. Komunisti, ki so od prejšnjih 73 poslancev ohranili samo 34, bodo morali vsekakor temeljito analizirati svojo dosedanjo politiko zlasti v zvezi z majskimi dogodki. Zanje se bo sedaj začela dolga doba »razjasnjevanja*. Ves francoski tisk ugotavlja pro. doren uspeh golisto. in vsak posamezen list ga komentira s svojega zornega kota. Komunistično glasilo «Humanite» piše. da nasprotja, ki so postavila de Gaulla proti delavskemu razredu in univerzi, še vedno obstajajo in da se ni nič rešilo. List nadaljuje: «še vedno obstajajo gospodarska kriza, pol milijona brezposelnih, univerza, ki Spet demonstracija kovinarjev jo je treba reformirati. Jasno je, da bo golistični režim spričo volilnega uspeha skuša! jutri nadaljevati in morda zaostriti politiko socialnega nazadovanja, ki jo vodi deset let. Ker isti \ zroki povzroča jo iste učinke, bo golistični režim znova izzval proteste ljudstva. De Gaulle je dosegel podaljšanje, toda njegov režim je obsojen.* Predsednik de Gaulle se je danes vrnil v Pariz >n je kmalu potem sprejel predsednika vlade Pom-pidouja ter se z njim dolgo posvetoval. V poučenih krogih pravijo, da bodo sestavo nove vlade objavili še pred prvo sejo nove skupščine, ki bo II. julija. Pompidou pa je sklical danes sestanek golističnih poslancev,_ ki so bili izvoljeni včeraj in prejšnjo nedeljo. Navzoči so bili tudi predstavniki neodvisnih republikancev. Takoj po sestanku je Pompidou izjavil časnikarjem' »Dosegli smo zmago, izredne zmago, ki pa prihaja ob koncu hude krize, o kateri ne smemo pozabiti vzrokov značilnosti in posledic. Med volilno kampanjo so Francozi izrazili dvojno skrb: na eni strani željo po obnovi, na drugi strani pa željo, naj razcepljenost izgine * Bivši tajnik sindikata za višje šolstvo Geismar je objavil izjavo, v kateri pravi: «Delavci in študenti imajo sedaj konkreten dokaz o volilnem norčevanju Dobro vedo, da je samo revolucionarni boj mogoč. Oblast, ki se zapusti na ulicah in v tovarnah, se nikoli zopet ne pridobi na voliščih. Boj se nadaljuje.* Vsedržavna zveza francoskih študentov je javila, da bo na svojem občnem zboru 4. ir, 5. julija pripravila pet predlogov ki bodo med tike s politiko skupnosti. Dodal Je, da je po ukinitvi carinskih mej v notranjosti skupnosti potrebno po stopoma ukiniti davčne meje, tako da bodo ljudje in blago svobodno krožili, ne da bd bili podvrženi formalnostim in nadzorstvu na mejah Napredovati je treba tudi na področju valutne unije, s tem da se najprej uskladijo valutni predpisi šestih držav članic ter da ss zatem ustvari med njimi valutna solidarnost, ki naj postopoma privede do ustavitve enotne valute, ki naj nadomesti dosedanjo. Poleg tega je treba napredovati na področju raziskovanja in tehnologije, da bodo evropske države na višini drugih velikih gospodarskih organizmov na svetu. Zatem je Rey izjavil, da je komisija sklenila predlagati gospo- darskemu in socialnemu svetu, naj bd jeseni začeli proučevati skupno stanje v skupnosti. Komisija ima namen sklicati maja tri »razgovore« s kvalificiranimi predstavniki velikih organizacij. Na prvem bi se sestali s predstavniki podjetnikov in delavcev, na drugem s predstavniki kmetijskih organizacij, na tretjem pa s kvalificiranimi predstavniki mladinskih organizacij. Dejal je, da namerava komisija posvetiti posebna skrb vprašanju evropske univerzitetne mladine. V Runu so uveljavitev carinske unije med državami evropske skupnosti proslavili na slovesnosti, katere so se udeležile številne osebnosti. Podpredsednik evropske gospodarske skupnosti Levi-Sandri je imeil priložnostni govor. Za njim je govoril zunanji minister Medici ložaj kandidata furlanskega gibanja Di Caporiacca, ki je postal svetovalec za videmsko okrožje, ker se je inž. Schiavi odločil za Tol-meč. Zatem je Di Caporiacco prisegel. Sledilo je glasovanje za predsednika deželnega odbora, pri čemer je prejel dr. Berzanti 35 glasov, demokristjan Cogo 1, medtem ko je bilo 20 glasovnic belih. Štirje svetovalci, to je trije zastopniki Fur. lanskega gibanja in predsednik deželnega sveta Riibezza, pa so že vnaprej izjavili, da se bodo glasovanja vzdržali. Zatem je prišla na vrsto izvolitev devetih odbornikov, pri čemer so se isti štirje svetovalci vzdržali. Pri tem je zanimivo, da so prejeli vsi tržaški svetovalci, ki so bili izvoljeni za odbornike, po 36 glasov, kar velja samo še za socialista Devetaga iz Gorice. To število glasov so namreč prejeli Dulci (PSU), Stopper (KD), Masutto (KD), jji Devetag (PSU). Comelld, Gdust in Tripand (vsi trije demokristjani so prejeli po 35 glasov, socialist Moro je prejel 33 glasov, demokristjan Vicario pa 32 glasov Ker je bila potrebna absolutna večina 31 glasov, so bili torej vsi izvoljeni. Za namestnike odbornikov pa so bili izvoljeni Varisco (KD) s 37 glasovi, De Carli (PSU) z 32 glasovi in D’Antoni (PRI) z 31 glasovi. Na popoldanski seji je novi predsednik dr. Berzanti prebral programsko izjavo Pri tem naj najprej omenimo, to kar se tiče slovenske manjšine. Glede tega je Berzanti dejal: «Končno, kar se ti če obveznosti, ki gotovo ni zadnja po svojem pomenu zaradi državljanskega in demokratičnega pomena, ki ga ima, namerava odbor pospešeno zahtevati, da sprejme država primerne ukrepe za vpraša nja, ki še niso bila popolnoma rešena in ki so zelo in upravičeno pomenljiva za slovensko manjšino, bivajočo v tržaški in goriškl pokrajini.« še prej pravi izjava glede med narodne funkcije dežele tole: Prva splošna zahteva, ki jo hočemo poudariti, se nanaša na večjo va lorizacijo mednarodne vloge dežele z večjimi in širšimi gospodar slami in kulturnimi odnosi z mejnimi državami in na splošno s podonavskim in balkanskim področjem. Gre očitno za vprašanja, ki spadajo pod pristojnost dTžave, ki pa so izrednega pomena za Furlanijc-Julijsko krajino. Je zato živa želja dežele, da bi pospeševala, seveda v mejah svojega statuta in ne da bi se temu postavljale ovire ah ustvarile težave, pobude, ki bi lah- iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiMiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii,Juhu,m,im,iniiiiiiiniiiiinHniiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOČLJIVA VPRAŠANJA V PARLAMENTU Kdo je po Roccovi smrti odnesel njegove dokumente Milanski železničarji so stavkali in že napovedali stavko za drugo tretjino julija - Demonstracije prebivalstva na Siciliji, prizadetega po potresu RIM, 1. — Naj se Leonejeva vlada imenuje, kakor hoče, in naj bo samo prehodna in začasna — nekaterim ministrom vseeno ne bo manjkalo dela, včasih tudi nekoliko nevšečnega: bodisi da bo treba reševati probleme, ki jih potiskajo v ospredje številne stavke, bodisi da bo treba dajati odgovore na razna kočljiva vprašanja ,ki jih postavljajo v parlamentu senatorji in poslanci. Minister Gui si še ni oddahnil. Tržaški kovinarji so včeraj znova stavkali z okviru nadaljevanja akcije, da Se dosežejo učinkoviti ukrepi za poživitev tržaškega gospodarstva. Več tisoč delavcev je šlo v sprevodu po mestnih ulicah, da opozorijo pristojne oblasti na svoje zahteve, ki so hkrati tudi zahteve tržaškega prebivalstva odkar je zapustil ministrstvo prosvete, kjer je imel v zadnjem času dovolj neprijetnosti s študen-P tovskimi protesti, že mora kot o- drugim še močneje nasprotovali u-1 brambni minister ugrizniti v dru-niverzitetni politiki javnih oblasti! S° kislo jabolko, ki sta mu ga ■ ' “ nastavila sen. Januzzi In posl. Scal- fari ter komunistični in psiupovski parlamentarci v zvezi s smrtjo polk. Renza Rocce. O tem se je gotovo minister Gui pogovarjal danes tudi s predsednikom republike, ki ga je sprejel okrog poldneva. Polk. Rocco bi bili že morali pokopati, pa je sodna oblast pogreb odložila. Danes pa je namestnik državnega tožilca dr. Ot-torino Pese izdal dovoljenje za pokop, ki bo jutri zjutraj ob 8. uri v baziliki sv. Lovrenca «zunaj obzidja«, od koder bodo truplo prepeljali v Asti in ga pokopali v sredo v drnžinski grobnici. Dr. Pešce, ki vodi nadaljnjo preiskavo, pa je naročil, da strokovnjaki o-pravijo še toksikološki izvid ter vse druge preglede na nekaterih delih organov, ki so jih pri obdukciji odvzeli iz telesa. V poslanski zbornici je medtem posl. Scalfari naslovil na predsednika vlade, na obrambnega ministra in na pravosodnega ministra vprašanje, ali so resnične vesti o nastopu nekih nepoznanih oseb, ki so se predstavile kot pripadniki SID, takoj po Roccovi smrti. Te osebe — navaja Scalfari — naj bi bile prišle v polkovnikov urad v Ul. Barberini, kjer so našli truplo, in tam naj bi izvršile vrsto nezakonitih dejanj, kot so: iskanje iti odvzem dokumentov, brezobzirno izpraševanje oseb, ki so prijavile Roccovo smrt, kakor tudi njegovih svojcev in sodelavcev. Vse naj bi se bilo zgodilo pred policijsko in sodno preiskavo in neodvisno od nje: s tem je bila v dobršni meri onemogočena ugotovitev resnice. Če je vse to res, pravi naprej posl. Scalfari, na osnovi kakšnega ukaza so nastopili agentje SID in kaj namerava vlada ukreniti proti takšni hudi samovolji. Tudi komunisti Boldrini, D’Ales-sio in DTppolito so se obrnili na predsednika vlade in obrambnega ministra, naj čimprej parlamentu ter bodo stalno kritizirali družbo konsuma. Uresničena carinska unija med «šestimi» BRUSELJ, 1. — Od polnoči dalje so še zadnje carine, za nekatero vrste blaga med državami evropske gospodarske skupnosti (Francija, Belgija, Italija, Zahodna Nemčija, Luksemburg in Nizozemska) dokončno ukinjene. Hkrati bo blago, ki prihaja iz držav, ki ne pripadajo evropski skupnosti, plačevalo povsod enako carino. Od polnoči dalje ne bodo avtomobili, ka prihajajo iz držav evropske skupnosti, plačevali nobene carine, medtem ko bodo plačevali carino avtomobili iz držav, ki ne pripadajo skupnosti. Isto velja tudi za najrazličnejše blago. Vendar pa s tem ne bodo popolnoma odpadle carinske pregrade z državami evropske skupnosti in na mejah bodo še vedno cariniki. To velja na primer za alkohol, cigarete, dišave in več drugih predmetov. Predsednik komisije evropskih skupnosti Jean Rey je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so velike naloge šestih v prihodnlh letih naslednje: napredovanje k politični enotnosti, prehod od carinske zveze k gospodarski zvezi, razširitev evropske skupnosti, udeležba gospodarskih, socialnih in intelektualnih sil pri graditvi Evrope. Rey je med drugim izjavil, da mora Evropa »dobiti organe, ki naj ji omogočijo, da ostane politično or ganiziran kontinent«. Kar se tiče gospodarske unije, je Rey izjavil, da je treba pošto poma nadomestiti nacionalne poll- poročata kar najbolj podrobno o vseh «temnih točkah« v zvezi z Roccovo smrtjo ter o nedopustnem posegu agentov SID. V senatu je postavil podobno vprašanje senator Albarello (PSIUP) in drugi. Demokristjanski senatorji se bodo sestali v četrtek ob 11. uri. Razpravljali bodo o političnem položaju in o volitvah izvršnega odbora in o senatorjih, ki bodo postali člani državnega sveta stranke. Volitve bodo v petek. Izvoliti bodo morali 14 senatorjev v izvršni odbor (predsednik Gava je že član) ter 12 članov vsedržavnega sveta stranke. Poslanci KD pa se bodo sestali v petek zvečer. Minister za transport in civilno letalstvo Scalfaro je danes sprejel tajnike železničarskih sindikatov (SFI, SAUFI, SIUF in USFI). s katerimi je razpravljal o zahtevah, ki so jih sindikati predložili predsedniku vlade in ministru v nekem pismu 24. junija. Zahteve se nanašajo predvsem na delovni urnik, na razne dodatke, na odbitke v času stavk, na nadaljnje financiranje desetletnega načrta za modernizacijo železnice. Medtem pa so milanski železničarji razglasili 24-umo stavko, ker niso bile sprejete nekatere njihove zahteve ekonomskega značaja in pa zaradi premajhnega števila uslužbencev, kar je krivo, da morajo milanski železničarji delati preveč. Z milanske postaje je danes vozilo le malo vlakov, ki so jih vozile vojaške čete železničarjev. Od Milana do meje Lombardije pa so vozili avtobusi v organizaciji železnic. Včeraj zvečer pa je prišlo do hude demonstracije potnikov, — okrog 1600 oseb brzega vlaka Ventimiglia-Milan — na postaji v Vogheri Potniki so izvedeli, da vlak ne pojde naprej, ker se Je tedaj pričela staka V Voghero pa je vlak že prispel s poldrugoumo zamudo, ki je nastala zaradi neke okvare v Savoni. Policija in karabinjerji so morali posredovati, da ni prišlo do incidentov, ko so potniki pred postajnim poslopjem hrupno zahtevali, da vlak vožnjo nadaljuje. Okrog 23. ure je potem vlak res odpeljal s istimi železničarji in v spremstvu vojaških železničarjev in policije. Ob koncu današnje stavke želez ničarjev so predstavniki sindikatov najavili drugo stavko na področju milanske železniške direkcije v drugi tretjini julija, ker do danes ((železniške oblasti niso dale konkretnega odgovora na zahteve železničarjev«. Na Siciliji pa protestirajo tisti, ki jih je prizadel potres. Tako je Sambuca (Agrigento) prizorišče splošne stavke, ki so jo razglasile vse sindikalne organizacije in kateri so se pridružil tudi krajevni politični voditelji. Prebivalci zahtevajo izplačilo odškodnine, kot je to določil deželni zakon, dodelitev zemlje kmetom, izgradnjo vodovoda za kmetijstvo in razna dela. Splošna stavka je bila danes tudi v Salaparut' in Gibellini. Govorili so sindikalni predstavniki. Ob vseh zahtevah, ki jih postavlja prebivalstvo, prizadeto po potresu, se nehote porajajo vprašanja, kaj je pravzaprav konkretnega naredila oblast, da se posledice potresa ne bi več prehudo občutile; kako so bila uporabljena sredstva, ki so jih kot pomoč prizadetim zbrali po državi; in končno bi bilo zanimivo vedeti, kako so vzeli v roke organizacijo za obnovo sami prizadeti. Minister za kmetijstvo Sedati Je danes sprejel predstavnike predsedstva vsedržavne zveze kmetov, ki so mu razložili stališče organizacije o posledicah pravilnikov SET za italijansko kmetijstvo. Minister je vzel na znanje pripombe organizacije ter je obljubil, da jih bo preučil, brž ko bo vlada dobila v parlamentu zaupnico. Tajnik republikanske stranke La Malfa pripisuje v uvodniku Usta »Voce repubblicana« volilni uspeh de Gaulla komunistom in »nedosledni dejavnosti« francoske nekomunistične levice ter nato opozarja sile italijanske levice, da ne bi šle «preveč veselo po isti poti ter dosegle iste rezultate«. Divizijski general karabinjerjev Giovanni Ceh je od danes nov namestnik poveljnika karabinjerjev. Kot se je Izvedelo, je prišlo do tega imenovanja, potem ko se je sam Celi obrnil na državni svet,, češ da hi mesto namestnika poveljnika karabinjerjev, na katerem je bil do sedaj general Manes, moral dobiti mi ,ker je Manes že 1. januarja 1968 dosegel starost za upokojitev. Celi ima 63 let. ko prispevale k večjemu spoznavanju med narodi in gospodarskimi sistemi ter da bi se koristno vključili v splošni okvir menjav in sodelovanja V poglavju programske izjava pod naslovom politične usmeritve je Berzanti dejal, da je bil odbor izvoljen s sporazumom strank leve sredine. S tem sporazumom so ustvarile te stranke organsko sodelovanje, omejeno za letošnje finančno razdobje. Odbor se zaveda, da gre torej za sodelovanje treh skupin, omejeno v času. Predložitev [programa za daljše razdobje bo torej odvisna od kasnejših sporazumov. ki si jih seveda predsednik Berzanti živo žeU. Zatem je Berzanti orisal sestav novega odbora, kakor je že sporočil na prvi seji novega odbora, ki je bila takoj po jutranji seji deželnega sveta. Povedal je tudi, da bo odbor takoj dal pobudo za ustanovitev deželnega odbomištva za urbanistiko, kar pomeni, da se bo število namestnikov odbornikov skrčilo od treh la dva. Po sprejetju te spremembe, bodo odbomištva razdeljena takole: Enzo Moro podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem; odv. Antonio ComelM odbornik za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo; prof. Giovanni Vicario odbornik za krajevne ustanove; dr. Antonio Tripani odbornik za finance; odv. Cesare Devetag odbornik za higieno in zdravstvo; prof. Giuseppe Dulci odbornik za industrijo in trgovino; cav. Bruno Giust odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti s pooblastilom za obravnavanje mladinskih vprašanj; dr. Ludgi Masutto odbornik za javna dela; Nereo Stopper odbornik za delo, socialno skrbstvo in odbrt s pooblastilom za načrtovanje; Francesco de Carli odbornik za urbanistiko Namestnika odbornikov: rag. Vit* torio D’Antoni odbornik s pooblastilom za šport in zemljiške knjige; rag. Salvatore Varisco odbornik s pooblastilom za prevoze in za nadzorstvo nad zadrugami. Zatem je dr. Berzanti omenil bodočo zakonodajno dejavnost. Glede tega je rekel, da bodo skušali še pred poletnimi počitnicami spremenita zakon št. 17 od 27. avgusta 1965 glede organov in postopkov za deželno načrtovanje. S preobrazbo stalnega posvetovalnega odbora v gospodarsko - socialni odbor bo zagotovljeno v njem širše zastopstvo strokovnih organizacij. Glavni namen tega je, da se zagotovi širše in bolj sistematično posvetovanje s sindikati. Drugi u-krep pa se tiče odobritve predlo-ga državnega zakona za uveljavljanje člena št. 50 deželnega statuta, ki predvideva izredne državne prispevke za Furlanijo - Julijsko krajino za uresničenje deželnega načrta. Končno pride v poštev ,Se nov zakon o ustanovitvi odbomištva za urbanizem. Poglavje o upravni dejavnosti vsebuje v začetku omenjene obveznosti glede slovenske manjšine in mednarodnega sodelovanja ter druge obveznosti glede kmetijstva, jav. nih del, protosinhrotrona, popolne izvedbe načrta CIPE, omejitve vojaških služnosti itd. Po Berzantovi izjavi je predsednik deželnega sveta vprašal, kateri svetovalci se nameravajo priglasit! k razpravi o tej izjavi. Doslej* se jih je prijavili kakih 30 Mimogrede naj še omenimo, da je Berzan-tiija enkrat prekinil svetovalec furlanskega gibanja Di Caporiacco, pri čemer ga je demokristjan Rdgutta zavrnil, češ da bo ta skupina v svetu vedno uganjala škandal. Prišlo je do prerekanja, ki pa se J« kmalu poleglo. Kot smo že dejali, se je po jutranji seji deželnega sveta sestal novi deželni odbor na seji, ki je trajala od 13. do 14. ure. V začetku te seje je Berzanti sporočil navzočim, kako bodo razdeljena odbomištva ter voščil vsem odbornikom uspešno delo. Zatem jim je orisal programsko izjavo, katero je pozneje prebral na popoldanski seti deželnega sveta. Končno je deželni odbor proučil zakonski osnutek predsednika Berzantija o ustanovitvi odbomištva za urbanistiko. Tri hude železniške nesreče v Sloveniji in v Franciji LJUBLJANA. 1. - Osem ljudi j« v nedeljo zgubilo življenje pri dveh trčenjih med vlakom in avtomobilom, do katerih je prišlo na železniških prehodih blizu Zidanega mosta in pri Ljubljani Prva nesreča, pri kateri je umrlo pet oseb, se je pripetila na cestnem prehodu na progi Zidani" most-Hrastm« pri Suhadolu. Železniški čuvaj jo zaspal na delovnem mestu in ni spustil zapornic Ob 22.20 je \* Hrastnika pripeljal osebni avtomobil in ko je zavozil na tir, je vanj trčil motorni potniški vlak. ki |« avto potiskal naprej še kakih 110 metrov. Vseh pet potnikov avtomobila je bilo na mestu mrtvin. Železniškega čuvaja so po nesreči aretirali in priprli. Podobna nesreča se je pripetil« okrog 19. ure na nezavarovanem železniškem prelazu v Vlžmarjih pri Ljubljani. Električni vlak je silovito treščil v avtomobil, v katerem sta se peljala zakonca z enoletnim otrokom, ki sta ga imela v reji. Voznik avtomobila je bil na mestu mrtev, otrok Je izdihnil kake četrt ure pozneje, ženo pa so odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu podlegl« poškodbam LYON, 1. — šest vagonov potniškega vlaga je danes iztirilo n« progi Pariz - Lyon med Quincieu-xom in Saint Gerrr.ainom. Do sedaj so ugotoviL najmanj sedem mrtvih, ranjenih pa Je preko šestdeset. Ort t,eh je sedem oseb v zelo resnem stanju. ALBERT REJEC Dr. Lojze Berce sedemdesetletnik Preveč je Berce poklicno radoveden in vsestranske družbeno prizadet, da bi se pri njem poznala tista vdana odmaknjenost, ki jo kažejo slavljenci, ko praznujejo tako spoštljiv jubilej, kot ga slavi te dni ta Vipavec iz Dornberga, najbližjega zaledja Trsta. Ker je diplomiral pred približno pol stoletja na najbolj častitljivi tržaški visoki šoli, na Revoltelli, ko je bila le ta še pravo učilišče čisto pomorskega in trgovskega mesta, ni mogel uteči svoji usodi, ker je tudi njega tržaško mesto uročilo. Vse druge njegove življenjske občasne postojanke dišijo, kot npr. Ljubljana, Beograd in drugi kraji, po prisilnem čisto začasnem bivališču, tako rekoč po emigraciji. Sprašujem se, ali ga Je bržčas humanistična srednješolska vzgoja ali takratno primorsko kulturno okolje ali pa stiska takratnega slovenskega človeka v Italiji nagnalo, da ni naložil nakopičenega visokošolskega gospodarskega znanja v lastni osebni gospodarski pobudi. Izbral si je namreč časnikarski poklic, tisti, ki je osebno za njegove žrtve najbolj v nasprotju z nauki o gospodarstvenosti, k<. so Berceta duševno oplajali sko..' dolge semestre univerzitetnega študija. Zaradi svojega poklica je moral vse življenj” živeti v mestnih kamnitih brajdah in mu na njem. od podobe tipičnega vipavskega človeka, kakor si vsi nevipavski Slovenci Vipavce predstavljamo, ni ostalo ničesar: ne dobrovoljne klepetavosti ne brezskrbnosti in ne veseljaške lahkoživosii. Pač pa je v njem kvečjemu še kakšna rahla simpatična usedlina vinogradniških prednikov: ni zapade L v obsojanja vredne zablode popolne abstinence, kljub svojemu nagibanju v askezo, in zna cenili v redkih prilikah žlahtnost slovenskih vin. Pa tudi v listih, v zadnjem njegovem teden s kem ljubljencu ^Gospodarstvu*, je v posebni rubriki vKmečke zveze*, v pregovorih in nasvetih polno ne-meščanske kmečke modrosti o trtah in drugih plodovih zemlje. Po toči zvoniti je ena tistih slovenskih kmečkih modrosti, ki jo je večkrat uporabljal v svojih člankih, a se je sam w znal in ne mogel držati. Vsem ljudem je znano, kako je italijanska nacionalistična toča klestila po krepkih, obetajočih šparonih slovenske rasti v Trstu in oklestila predvsem intelektualce, in še posebej z ihto novinarje Za sabo je imel pred umikom v Jugoslavijo dvojno časniško izkušnjo: eno pri Ščekovem Malem listu*, tem podeželskem slovenskem listu, ki je bil kot naročeno pisan za tiste naše ljudi slovenske Istre in obalnega sveta ter vzhodnega Krasa, ki poprej v njihove hiše ni nikdar noben pismonoša nosil listov. V domače podeželske spora-zumaške vrste je Virgila Ščeka list vnašal polemiko v domači slovenski hiši in pa celo zdrahovske prepire, ki so se pa držali v mejah narodnega osveščanje, in ohranjevanja. Vesti so bile v Malem listu* vesti in ne pridiga niti ne razglabljanje. Vsi člančiči so bili same kratkovrstnice. kakor zbirka kratkih političnih oglasov. Brali so ga zato tudi tisti kmečki ljudje, ki so komaj srebali zloge. Čisto drugačno vzdušje je bilo za Berceta pri *Edinostii v sv. Fran- čiška ulici. Namesto ptičjega čebljanja slavčkov in škrjancev, kakor bi se spodobilo spričo patrona te ulice, je presekalo marsikdaj nočne tišine rezko vreščanje srak s krohotom petard in ročnih bomb. Trije, štirje uredniki so noč za nočjo skrbeli, da je dnevnik izšel vsako jutro na dolgo nevarno pot po deželi do Trbiža. Postojne in Opatije, skozi številne zasede nacionalističnih poštarjev in lokalnih fašističnih manipolov List je skušal pisati tako, kakor je bil naslov lista, in skušal zato biti buden čuvaj narodne enotnosti, kar se mu ni zmerom posrečilo pri politični razčlenjenosti primorskih Slovencev. Kot sleherni slovenski begunec pred fašistično hudo uro se je tudi Berce najprej ustavil v slovenskem glavnem mestu, v Ljubljani. Zaposlili so ga pri dnevniku «Sio-venec*, ki je bil g lavno glasilo vodilne slovenske ljudske stranke. List je slovel po svojih napeto pisanih zunanjepolitičnih člankih in načelnih socialnih uvodnikih. Kot izrazit strankarski list pa je gojil seveda bujno politično polemiko. Begunec iz Trsta je skušal v ta domači vrt vsaditi tudi nekaj zamejskega cvetja. Sicer pa je moral pisati za vse rubrike in ne samo za svojo gospodarsko. V glavnem mestu Slovenije s takrat prevladujočim kmečkim prebivalstvom je varnost v življenju zamenjala tržaške nevarnosti in brezizglednost za zavednega Slovenca. Toda namesto pasivne podrejenosti v manjšinskem okolju so pa v ljubljanskem dostikrat vladnem glasilu prihajali do izbruha križajoči se gospodarski, socialni in politični interesi celotne Slovenije in še drugih jugoslovanskih pokrajin v splošni jugoslovanski prepletenost Šlo je, skratka, za pravo aktivno politiko, ki je zmerom nekam surovo stvarna. Kot tolikem drugi slovenski izkoreninjenci iz tolikerih slovenskih obrobnih pokrajin se Berce v tej igri ni preveč, znašel Ni mu bilo zato pretežko sprejeti mesto v osreanjem tiskovnem uradu jugoslovanskega predsedništva vlade v Beogradu. Jugoslovanska prestolnica ga je zadržala poldrugo desetletje, prav toliko časa, dokler niso dozoreli pogoji, da se je lahko vrnil po vojni v svoje tržaško mesto. Tiskovni uradi vseh držav so si podobni, šopirijo se namreč s svojo nedemokratično pomembnostjo v bolj avtoritativnih režimih in plahnijo v demokratičnih gibanjih narodov. Ali je treba pri tem sploh omeniti, da se Berce v pres-biroju in sploh v življenju m nikdar šopiril in da je po mišljenju njegovih prijateljev to njegovo nešopirjenje njegova glavna hiba. Tega se zaveda in mu je nerodno, pa si ne more pomagati. Prav mu je prišlo njegovo znanje glavnih evropskih jezikov. Iz presbirojevske enoličnosti v sestavljanju biltenov in drugih publikacij se je zatekel k izdajanju, kaj pa je mogel drugega, pa čeprav v Beogradu ni bilo povpraševanja po lem blagu, publikacij o narodnostnih vprašanjih. Tako je širša jugoslovanska javnost po Bercetu izvedela, koliko zamejskih sonarodnjakov so pustili posamezni narodi zunaj novih meja svoje mlade države, pa kako skopo jim režejo pogačo pravic tuje roke. Izdajal je tudi periodno publikacijo Havnopravnost prav s področja narodnostnih vprašanj. Takrat se je ze navadil pritiskati kljuke, da bi mogel izdajati publikacije v korist narodnih manjšin. Ko je gestapovska kolona čistila Beograd od protinaetstičnih e-lementov, se je skupaj z dr. Vra-tovičem znašel za rešetkami, da bi polagal račune za protinaci-stično in protifašistično delovanje slovensko - hrvaške emigracije iz Julijske krajine. Zaradi točnosti pregleda vseh glavnih vodilnih dejavnikov njegove življenjske poli moram biti brezsrčen in kaniti kapljo pelina v slavnostno čašo. V njegovi družini je seveda vel neprikrit duh odpora proti tujim osvajalcem in je zato njegov najstarejši sin odšel s šolskih klopi na sremsko fron- to, ki je gnala z Balkana nacistične korpuse. Padel je, kot toliko drugih, v hudih bojih. Oče ni mogel nikdar izvedeti, kje mu je grob. Ko romata z ženo. od časa do časa v vlaku, brezciljno, preko sremskih ravnin, gledata in iščeta, a solze jima padajo nezdržno na lica, ko vzdihujeta za grobom, ki se izmika in je lahko za vsakim razorom. V osvobojenem Beogradu je bilo treba zbirati najrazličnejši material za mirovno konferenco z Italijo in je Berce skupaj pomagal s svojega gospodarskega področja. Mimo _ tega je še napisal knjigo o ,Bodočnosti Trsta v luči njegove preteklosti.’ Nato je zbral svojo preostalo žalostno družino in snravil do Trsta svoje begunslco pohištvo. V Trstu je najprej delal pri Primorskem dnevniku in kasneje prevzel tednik ,Gospodarstvo’. Temu je vtisnil svoj posebni pečat, da bi ga moglo brati več tisoč bralcev, ki velika večina njih niso gospodarstveniki. List bero obakraj meje v Sloveniji in v slovenskih zamejskih krajih. Bero ga ali pa prestavljajo svoje jezike v vseh trgovskih in sploh gospodarskih zbornicah na evropskem prostoru, ki so mu zadnja leta našli ustrezni izraz ,Alpe Adria'. Največ skrbi povzroča Bercetu gospodarstvo slovenskega sveta v Italiji, tal, nima za marsikatero gospodarsko panogo kaj poročati, ker so Slovenci potisnjeni vstran po preteklih krivicah in sedanjih diskriminacijah. .Gospodarstvo’ spominja na ameriške slovenske liste, kjer je glavni urednik hkrati celotno uredniško osebje, izdajatelj, zbiralec oglasov in še marsikaj, samo zato, da bi list izhajal. Prav vso to pestro roboto opravlja tudi dr. Berce sam: Gnjavi prijatelje za članke, diktira neskončno dolgo vsak leden štiri strani besedila, se vznemirja zaradi naraščajočih stroškov, se pogaja s tiskarno, da ga ne vržejo na cesto, in opravlja še sto drugih neverjetnih stvari, samo zato, da list sploh izide. Bojuje se z italijansko .tributario’, ki išče dobičkov tam. kjer je le negotovo ravnotežje, in povrhu ima na grbi še domače iznajditelje, ki vidijo rasti poganjke na podjetju, ki proizvaja idealistično le berilo za naše ljudi. Ali je sploh na tem našem svetu kdo. ki bi hotel dedovati tako neprijetno pasivno dediščino? _ Kdor dela z Bercelom, ne vzdrži, •ker se vsi naveličajo večnega dela in ga zato zapovrstjo zapuščajo, da poganja sam ta časnikarski mlin, kjer je en sam čisto obseden mlinar, ki potiska sem pa tja pretežke Žaklje. Ne vem, koga popada večji strah: ali Slovence v Italiji ali gospodarske kroge v Sloveniji in po alpsko-ja-dranskih krogih, da bi se temu mlinarju njegova izdajateljska obsedenost skaaila in da bi kratko-malo tudi on štrajkal sredi splošnih štrajkov, ali pa da bi kratko-malo zaloputnil vrata. S strahom se tisoči sprašujejo, kdo bi napolnil praznino, ki bi nastala z izginotjem Bercetovega «Gospudar-stva». Prav gotovo bi bila slovenska narodna manjšina siromaš-nejša za odličen list, ki je urezan prav na njeno mero. Nobena integracija z drugim listom ne bi mogla nadomestiti številnih rubrik, ki so edino v Gospodarstvu možne in najbolj priljubljene. Kao bi sploh mogel nadomestiti rubriko *Na političnem obzorju*, ki v njej nastopajo nepristransko vse slovenske zamejske politične stranke in gibanja in celo skromne politične kali. Kje pa bodo gospodarstveniki v Sloveniji našli ustrezni tržni pregled o Italiji, kje tisoči jugoslovanskih turistov v Italiji dnevno ceno svojih drobnih in debelih dinarjev, kje in kje razni mali ljudje druge rubrike Gospodarstva? Zato nič slavnosti, pa tudi nič polen, delo teče naprej .Gospodarstvo’ izide kot normalno. Dr. Lojzetu Bercetu iskreno čestitamo z željo, da bi se še dolgo ohranil pri dobrem zdravju ter tako mladosten in delaven. PRED POLITIČNIM AKTIVOM ZA KOSOVO IN METOHIJO M. Popovič in M. Todorovič za uresničenje smernic ZKJ ZKJ se mora temeljito reformirati in zrevolucionirati ter pomladiti - Razprava o reformi jugoslovanske ustave (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Notranja družbena politična in gospodarska vprašanja, na katera so pred kratkim zelo odločno opozoriti beograjski študenti s svojimi demonstracijami, so bila osnovna tema govora predsednika zvezne skupščine Mi-lentija Popoviča pred političnim ak. tivom za Kosovo in Metohijo in tajnika izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Mi-jalka Todoroviča na razširjeni seji izvršnega komiteja Vojvodine. Oba sta poudarila potrebo odločnih naporov in dosledne borbe za uresničenje smernic, ki sta jih pred kratkim sprejela predsedstvo in izvršni komite CK Zveze komunistov Jugoslavije, v katerih so postavljene konkretne naloge za u-resničenje zahtev, ki so jih enako, oziroma precej podobno postavili beograjski študentje v svojem akcijskem programu. (Zmanjšanje socialnih razlik, odstranjevanje velikih razlik v plačah, preprečevanje nesocialističnega načina pridobiva nja dohodka, likvidacija privilegijev, rešitev vprašanja zaposlenost:, zaposlitev strokovnih kadrov, hitrejšega razvoja samoupravnih odnosov, zaostritvi odgovornosti, demokratizacija družbeno političnih organizacij in Zveze komunistov Jugoslavije, reforma šolstva itd., itd.) Položaj zahteva (mislil je gotovo na položaj, ki je nastal s študentskimi demonstracijami in z dejstvom, da so te demonstracije izkoristili nekateri krogi za politične akcije, ki jih je Popovič označil kot reakcionarne in celo kontrarevolucionarne), da se sproži akcija za izpolnitev smernic. Popovič je povedal, da se pripravljajo ukrepi za dinamizacijo gospodarstva, za odstranitev socialnih neenakosti, za preprečevanje špekulacij, nadaljnji koraki za rešitev nacionalnega vprašanja in mednacionalnih odnosov. Po besedah Todoroviča položaj zahteva, da vsa Zveza komunistov Jugoslavije stopi na noge in da se mora Zveza komunistov Jugoslavije, da bo lahko izpolnila svoje naloge, temeljito reformirati, zrevolucionirati, otresti se raznih slabosti, pomladiti predvsem s člani iz vrst delavske mladine. Todorovič je med drugim priznal, da mnoga vodstva in organi Zveze komunistov niso bili kos aktualnim novim nalogam. Popovič in Todorovič sta poudarila potrebo nadaljnjega razvoja družb.-pol. sistema, da bi čim bolj prišla do izraza neposredni interesi in zahteve državljanov in da bi se ustvarili odnosi, o katerih bi državljani lahko neposredno o dločali. Potrebno je razvijati tak sistem demokratičnih odnosov, ki bo bolj kot doslej omogočal kroženje idej in vplivov in nadzorstvo od zdolaj navzgor in ne samo Jd zgoraj navzdol, je poudaril tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in posebno opozoril na potrebo poostritve odgovornosti in to ne le moralno politične, temveč tudi poslovne, organizacijsko upravne vsakega posameznika in vsakega foruma. Tedaj se bodo kadri tudi laže menjali in na odgovorna mesta postavljali kadri po sposobnosti, nalogah in zaupanju. Popovič je s svoje strani priznal, da so na nekaterih ključnih položajih ljudje, ki bi jih bilo potrebno izključiti iz Zveze komunistov Jugoslavije, ker je bolje, da so ljudje, ki so v opoziciji, zunaj partije, kakor pa da v sami partiji vodijo opozicijo. Svet narodov in skupščin je razpravljal na današnji seji o predlogu za sprožitev postopka za spremembo nekaterih določil ustave, ki ga je pripravila in predložila skupna komisija vseh skupščin in svetov za ustavna vprašanja, ki jc bila izvoljena februarja letos. V poročilu o predlogu, ki ga je podal podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj, niso bila osnovna načela doslej uresničena Komisija sodi, da bi za dosego in popolno uresničenje ustave zvezna skupščina morala z resolucijo določiti načelna stališča smeri razvoja družbeno - gospodarskega sistema in na ustrezen način dolo- čiti funkcije zveze, republik in drugih družbeno političnih skupnosti na področju družbeno - gospodarskih odnosov. Zvezna skupščina b! prav tako morala sprejeti resolu cijo o osnovah mednarodne politike zveze. Komisija je nadalje u-gotovila, da nekatera določila u-stave, ki se nanašajo na strukturo samoupravljanja v delovnih organizacijah, zavirajo nadaljnje notra nje odnose Potrebno bi bilo ta določila omejiti samo na določitev osnovnih načel o strukturi samoupravljanja v delovnih organizaoi jah, ki so bistvena za enotnost družbeno gospodarskega sistema. Komisija sodi nadalje, da bi bilo potrebno z ustreznimi spremem bami v ustavi razširiti pravice in odgovornost republik. Zvezno skupščino bi v bodoče sestavljali: svet narodov, svet komun in sveti delovnih skupnosti (gospodarski, socialno . zdravstveni, prosvetno - kulturni). Svet komun bi enakopravno s svetom narodov odločal o vprašanjih družbe nega sistema, samoupravnega položaja, o osnovnih svoboščinah, pravicah in dolžnostih državljanov, splošne notranje politike, financ! ran j a družbeno političnih skupnosti, proračunske in davčne politike, zunanje politike in narodne obrambe. Na tak način bi se omogočilo, da se v delu skupščine do-sledno izvede načelo dvodomnega odločanja. B. B. Obisk italijanskih vojnih ladij v Splitu RIM, 1. — Tiskovni urad ministrstva za obrambo javlja, da bosta na vabilo jugoslovanskih oblasti torpedni lovec za izstreljevanje ra ket «Intrepido» in fregata, nosilka helikopterjev «Bergamini» odšla 5. julija na petdnevni uraden obisk v Split. Med obiskom si bodo civilne in vojaške oblasti ter divizij ski admiral Mario Gigli izmenjali protokolaren obisk. iščete darilo?... EMO POSKUSITE Z GARNITURO NOVUM RAZSTAVLJAMO NAŠE PROIZVODE NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU C E l_ J JUGOSLOVANSKI PAVILJON Tehnično sodelovanje Italija-Jugoslavija ZAGREB, 1. - V Zagrebu je se daj četrto zasedanje Jugoslovansko-italijanske komisije za tehnično sodelovanje. Na dnevnem redu je izmenjava mišljenj jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov o možnostih za nadaljnji napredek sodelovanja obeh držav na področju kemije, nafte, industrije lahkih kovin. Na zasedanju bo podpisan pro. tokol o nadaljnjem tehničnem sodelovanju. ZGODNJA PLEŠAVOST IN SODOBNA K0ZMET0L06IJA V zadnjih letih beležimo velik napredek na vseh področjih. Tudi zdravljenje proti zgodnjemu izpadanju las je napredovalo tako, da je danes mogoče doseči odlične uspehe. Dl rektor središča MES takole razlaga napredek, ki je bil dosežen z njegovo metodo zdravljenja: V - Kdaj je človek, ki izgublja lase, lahko zaradi tega zaskrbljen'? O - Kadar začnejo lasje obilno izpadati. Nemudoma moramo ukrepati, ko se pojavi prhljaj, ki ga ne moremo odstraniti z običajnimi sredstvi. Ko je lasišče premastno in ko pride do srbenja je gotovo, da bodo v najkrajšem času začeli Izpadati lasje. Ge ukrepamo takoj, se lahko ognemo plešavosti in obdržimo lase v boljšem stanju. V - V reklamah MES smo Citati, da je prvi obisk brezplačen. Ali je to res in zakaj? O - Da, prvi obisk je brezplačen in neobvezen za obe strani. Obstojajo namreč določeni primeri, ki jih ne moremo sprejeti na zdravljenje zaradi posebnih oblik obolenja ali pa, ker klient pričakuje uspeh, ki je nedosegljiv. V - Ali lahko tudi ženske postanejo plešaste? O - Plešavost Je pri ženskah zelo zaskrbljujoče dejstvo. Ugotovili smo namreč zaskrbljujoč porast ženske plešavosti. To povzročajo barvila, pretirana uporaba lakov in drugih proizvodov pri negi las. Tem vzrokom lahko dodamo vse tiste, ki povzročajo plešavost pri moških. V - Ali je res, da MES povzroči ponovno rast las? O - Ne! MBS lahko samo odstrani vzroke, ki privedejo do zgodnje plešavosti in to tako, da se ponovno vzpostavi pravilno higiensko stanje lasišča, katero vzpodbuja in lajša rast že obstoječih las. Tako lahko ohranimo močnejše lase in se ognemo zgodnji plešavosti. Jasno pa je, da nobeno sredstvo na svetu ne bo pripomoglo k rasti las tam, kjer so lasni mešički že odmrli. V - Zakaj pa lahko dosežemo uspehe samo z metodami MES? O - Metoda MES je Izključno sad najsodobnejših sredstev, priprav in raziskovanj na področju mednarodne kozmetike. Tako je na primer TRICO-NINF izdelan v laboratoriju doktorice estetske dermatologije H. G. Ricci iz Laguna, ki je prejela javne pohvale na mednarodnih kongresih. Druga sredstva je Izdelal eden najbolj sposobnih italijanskih kozmetoloških kemikov. Ta sredstva so bila preverjena v laboratorijih Italijanskega odbora za estetiko In kozmetologijo (član CIDESCO), kar zagotavlja njihovo uporabnost, neškodljivost za zdravje in jih uvršča med .sredstva, «di odgovarjajo namenu, za katerega so bila pripravljena«. V - Kaj mora napravita oseba, kateri izpadajo lasje, da bi jo sprejeli na zdravljenje in kako bi izvedela, koliko bo morala potro šitd? O - Predvsem se mora oglasiti v središčih MES: v Trstu, Ul. Valdirivo 26 - tel. 36-822; v Bre-scl, Ul. Moretto 42, stopnišče D, tel, 56-239 ln v Padovi, Riviera Mugnai 7, tel. 664-361. Tu bo vsakdo dobil informacije, iz katerih bo razvidno ali bi mu bil postopek MES koristen; prav tako bo lahko izvedel, koliko stane postopek. Cena ni visoka tudi zaradi vedno večjega obsega našega delovanja. V - Kdor izgublja lase, uporablja v začetku ponavadi cenena sredstva, ne da bi imel od njih posebne koristi. Zakaj? O - Kdor je zaskrbljen zaradi svojih las, po navadi ne pozna mnogostranostl vprašanja in ne ve, da ni mogoče doseči uspeha brez doslednosti ln brez točno določene metode. Nepravilna uporaba shampona ravno tako lahko škoduje lasišču. Samo kontrolirano zdravljenje, uporaba najsodobnejših sredstev, umivanje glave in las s sredstvi, ki ne spreminjajo naravnega stanja, lahko dosežemo normalno izpadanje las, njihovo zameno in se tako ognemo nevarnosti, da bi lasje popolnoma izginili. V - Kaj lahko svetujete tistim, ki izgubljajo lase? O - Treba je resno postopal In ne izgubljati časa. Lasje so namreč zelo važni za zdrav in prijeten izgled za osebnost posameznika. Napačno je namreč ugotavljati škodo zato, da bi jo kasneje popravili, še slabše pa je zaupati takoimenovanemu »slišali srno«. Sami se moramo zanimati in to je koristneje kot najboljši nasveti: središča MES so Vam na razpolago za brezplačna posvetovanja. V - Kakšne garancije so dane, da bomo dosegli željeni uspeh? O - V Evropi Izročijo središča MES garantno polico, ki jo 'zda Zavarovalna družba. Klient lahko dobi povrnjene stroške, ako ni dosežen nikakršen uspeh. Na vsak način ne smete Izgubljati časa. Lahko se zgodi, da jutri ne boste mogli več doseči tistega, kar je mogoče danes. SREDISCA ZA NEGO LAS TRST, Ul. Valdirivo 26, tel. 36822 - PADOVA, Riv. Mugnai 7 tel. 664361 BRESCIA, Ul. Morello 42, lel. 56239 BREZPLAČNA POSVETOVALNICA URNIK: 10,30 13 o 15 20 TEL. 2174 - 2266 - 2246 PRIPOROČAMO NAŠA KVALITETNA ISTRSKA VINA MAL V AZIJA - REFOŠK- BURGUNDEC - PINOT- MERLOT IN DRUGE PROIZVODE PREHRAMBENE INDUSTRIJE SLOVENIJALES telefon: 23930 ■ 9,20021 LJUBUANA, Beethovnova 11 - JUGOSLAVIJA teux: 03 -112,03 - m PODJETJE ZA IZVOZ UVOZ IN NOTRANJI TRG NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM V PRODAJALNAH POHIŠTVO, KI GA IZDELUJEJO RENO MIRANE TOVARNE POHIŠTVENE INDUSTRIJE. PRIZADEVA SI V LASTNEM PROJEKTIVNEM BIROJU IN OB SODELOVANJU Z ZUNANJIMI SODELAVCI, ZLASTI Z INŠTITUTOM ZA LESNO INDUSTRIJO, OBLIKOVNO POPESTRITI FORME, DOSEČI, DA BO STANOVANJSKA OPREMA ŠE BOLJ FUNKCIONALNA IN MODERNA. PRIMORSKI DNEVNIK = S - 2. Julija 1961 SVEČANA PROSLAVITEV STOLETNICE SLOVENSKE ŠOLE V TREBČAH «Iasa dolžnost je9 ohraniti dediščino naših prednikov* Razstava dokumentov in listin o trebenski šoli skozi desetletja Kulturno umetniški program na vrtu domačega Ljudskega doma Trebče so v nedeljo dostojno proslavile svoj dan: stoletnico slovenske šole. K proslavi te pomembne obletnice so priključili tudi zaključno prireditev ob koncu letošnjega pouka in vse to »aokrožili še z drugim programov v res lepo kulturno prireditev, ki je privabila izredno velijo ljudi. Okoli enajste ure dopoldne se je svečanost začela pred vhodom v osnovno šolo, kjer je domačin »iCUel,- Bruno Kralj pozdravil gosi e in domačine in jih povabi' r.a ogled priložnostne razstave v štirih razredih domače še,e. M:c povabljenci smo opaziti šolskega nadzornika Oskarja Bolete, šolska ravnatelja Mira Tavčarja Stanka Škrinjarja, domačega župnika >'\-lojdip. Rožmana, občinskega dc legata Vittoria Tavčarja, zastopnika SPZ in Glasocoa matic: Svjta Grgiča, nekaj 'la’kanskih šoimkov, ki poučujejo na treoen-ski italiianski šoli, ter veliko sb venskih šolnikov, med katerimi jc bila decžna posebne pozornosti Slavina Maver, ki je med prvim: po zadnji vojni ponovno zaorala i letino, ki jo je zapustila dolga mračna fašistična do n d Gostje in številni d.»načini so se nato -grnili po štirih učilnicah, v Katerih sta bili pripravljeni dejansko dve razstavi. Seveda je največ zanimanja vzbudila razstava, na kateri vidimo nekaj častitljivih dokumentov iz stare zgodovine Trebč in trebenske šole. Na razstavi namreč vidimo tudi vrsto «listin», starih zapiskov, ki so jih z okorno roko zabeležili podjetnejši Trebenci pred desetletji, celo pred 100 leti. Nadalje vidimo tu ročna dela. ki so jih na nekaterih trebenskih domovih ohranili kot nekakšne svetinje že malo manj kot sto let. Imamo npr. tu blazinico, ki izhaja iz leta 1876. Nadalje vidimo na tej razstavi razne učbenike, ki so jih posamezniki rešili tudi v najbolj burnih in mračnih letih. Med drugim je tu tudi slovita Kopitarjeva slovnica iz leta 1808, ki je last Štefana Kralja. Predolgo bi se zavleklo, če bi le našteli najrazličnejše eksponate, med katerimi je cela vrsta starih spričeval, slik razredov in narazličnejših predmetov, ki so kakorkoli povezani s sto leti delovanja slovenske šole v Trebčah. Ponavljamo, da smo to tako pomembno razstavo le nakazali, kajti le njen ogled nam more dati celotno sliko. Ves popoldan so si domačini ogledovali razstavo in živo ter prizadeto razpravljali o posameznih razstavljenih predmetih. Kljub zelo veliki vročini se je na vrtu'Ljudskega doma zbrala že prava množica. Poleg vse vasi je prišlo na prireditev zelo veliko ljudi iz sosednih krajev in nenavadno veliko šolnikov. Prireditev je otvoril spet domačin Bruno Kralj, ki vsekakor zasluži posebno pohvalo. Ob pomoči domačega prosvetnega društva je zbral veliko starega gradiva za že omenjeno razstavo, nadalje je pripravil proslavo in jo tudi vodil. Vrh tega je sestavil kroniko slovenske šole v Trebčah. Kakor vidimo, dela ni bilo malo in zato gre požrtvovalnemu Brunu Kralju vsa zahvala. Po nagovoru Bruna Kralja je sledil zelo dolg in pester spored, ki so ga domači učitelji in učiteljice seveda s svojimi šolarčki, začenjši z najmlajšimi iz otroške- ga vrtca pa do tistih, ki bodo letos zapustili šolske klopi in se usmerili na višje ali druge šole. Številno občinstvo je sledilo pevskim nastopom, recitacijam, malim igricam in vsemu, kar se je poldrugo uro dogajalo na odru, saj je zelo pogumna in pripravna učenka Vilma Padovan že komaj zmogla svoji nalogi napovedovalke. Sporedu, pri katerem so imeli besedo učenci in učitelji, je sledil krajši odmor, med katerim je igrala nekaj skladb domača godba na pihala. Sledil je nato drugi del sporeda z nastopom domačega mešanega zbora, ki je zapel več narodnih in partizanskih pesmi, s skečem »Srečanje*, ki ga je napisal in tudi igral domačin Renato Kralj, končno je treba omeniti še pozdrav, ki ga je v imenu domačega prosvetnega društva »Primorce? prinesel Lu-cio Padovan. In ko se je tudi ta del programa končal, je sledila prosta zabava, pri kateri je sodelovala domača godba na pihala. In vrnimo se k Brunu Kralju, ki smo ga že večkrat omenili. Med drugim smo rekli, da je skrbno sestavil kroniko slovenske šole v Trebčah. Ker gre za nekakšno zgodovino te vasi zadnjih sto let, jo skoraj v celoti objavljamo: «Minilo je sto let odkar so naši predniki odločno zahtevali šolo, ker so še zavedali, da jim bo le ta nudila osnove narodnega jezika in da bo bistveno prispevala k temu, da se bo novim rodovom posredovala dediščina, ki so jo zbrali njihovi predniki. Zavedali so se, da more edinole šola izobraziti narod in ga kulturno dvigniti. Zavedali so se. da je narod brez šole zapisan nevednosti in zaostalosti. «Nismo bili med prvimi, med srečnejšimi, ki so it imeli svoje šole kot npr. Bazovica, ki jo je imela že 1805, ali kot Opčine, ki so dobile trivialko že leta 1798, torej kmalu potem, ko je država, v dobi Marije Terezije, prevzela šolstvo in izdala zakon o obveznem šolanju. Zato pa nismo bili niti med zadnjimi, kar nam potrjuje statistika tržaške občine za leto 1869. Od 123.001' tedanjih prebivalcev mesta in okolice je bilo kar 45 odst. ljudi, ki še niso znali ne pisati ne brali. ((Pobudo za ustanovitev redne šole sta dala takratni župnik v Trebčah Pahor, še posebej pa domačin Valentin Kralj, po domače Županov. Bil je to občinski delegat, odgovoren za našb vas, za katero je storil veliko koristnega. Med drugim je vodil tudi kroniko vasi, v katero je beležil vse pomembnejše dogodke v vasi in okolici. Zares velika škoda je, da so se ti njegovi zapiski izgubili, kajti iz njih bi gotovo zvedeli, kako je bilo tudi s prvimi začetki pouka na naši šoli. Tudi prave šolske kronike ni nikjer. Če je bila in kar je je bilo, je bita uničena med dvema vojnama. tem šolskim letom je trebenskn šola postala dvorazredna Število otrok se je v naslednjih letih večalo ali manjšalo, vse do začetka prve svetovne vojne, ko je bilo vpisanih kar 133 otrok.* Bruno Kralj je s svojo kroniko trebenske šole takole nadaljeval: «Za učiteljem Kalligarisom smo dobili učitelja Josipa Pertota iz Barkovelj. Škoda, da Trebenci niso razumeli, vseh pobud, ki jih je ta dajal za dvig kulture in go- Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Adrian-club - 14.45 Plošča za poletje - 16.00 Spored za mladino - 17.05 Simi. koncert - 18.15 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 Puccini: «Bo-heme*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album • 10.00 Roman - 11.00 Filmske novosti - 13.00 Ne streljaj na pevca - 14.05 Juke box - 15.15 Harfist N. Zabaleta - 16.00 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija 19.00 Ping pong -20.05 Lahka glasba - 21.10 Enodejanka - 22.40 Jazz. III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo - 11.30 Milhaudove simfonije - 12.20 Glazunov in Tiessen - 14.15 Sibeliusov poem «Finska» - 15.30 M. Zafred, simfonija štev. 6 - 16.10 Plošče resne glasbe - 18.45 Ital. gospodarstvo 19.15 Koncert - 20.30 G. B. Vico - 22.30 Prejeli smo. Filodifuzija 8.00 Operna glasba - 9.05 Delius in Rahmaninov - 10.20 Violinske skladbe - 12.30 Tenorist W. Lud-wig - 13.35 Liszu in Bizet - (Lahka glasba): 10.00 Jazz, popevke, orkestri in solisti 11.30 Glasba .za mladino. spodarstva v naši vasi. Ko je v šolskem letu 1884-85 odšel na novo službeno mesto v Bazovico, je tam kmalu našel ljudi, ki so bili pripravljeni delati z njim. In Josip Pertot je bil pobudnik društva »Lipa*, ustanovil je pevski zbor, ki ga je vodil do leta 1902, ko se je preselil v Rojan Pozneje je postal tudi občinski svetnik, hkrati pa je bil odbornik raznih društev v Rojanu. «Njemu je sledil v Trebčah učitelj Anton Požar, doma iz Rojana. Od učiteljic bom. omenil Marijo Vatovec z V rdele, Antonijo Pakiž in še Katarine Lusnig. «čeprav se je v tistih časih pouk vršil tako zjutraj kot popoldne, je učiteljstvo našlo še toliko časa, da je vodilo nadaljevalne tečaje. Učitelj Požar pa je bil sploh znan kot dober strokovnjak za sadje-rejo in čebelarstvo. Pospeševal pa je tudi gojitev trte. «Na prelomu stoletja smo v Trebčah imeli vpisanih v šoli 105 otrok. Učitelji se niso omejevali le na učni program, pač pa so gojili tudi vse, kar je moglo ljudstvu koristiti in kar je bilo za naše ljudstvo značilno. Po zgledu drugih vasi smo tudi Trebenci na pobudo učiteljstva ustanovili prosvetno društvo, zavarovalnico in druge socialne ustanove, kar je bilo v korist vsem vaščanom. «Ko je 1905 učitelj Požar odšel na šolo k Sv. Ivanu, je njegovo mesto prevzel Vinko Trobec, ki v delu na šoli ni prav nič za- ostajal za svojim prednikom Požarjem in je bil zaradi svoje marljivosti pri urejanju zglednega vrta celo nagrajen od občinske uprave. Za Trobcem je na šolo prišel Bra-toš, ki je tudi velike pripomogel, da so prebivalci Trebč začeli gojiti najrazličnejše sadje. Učitelj Bratoš je bil tudi odbornik kmetijske zadruge in v poročilu, ki ga je dal na občnem zboru leta 1911, pravi, da je zadruga razdelila razno sadje in češnjeve cepiče, s čimer so Trebenci dobili veliko veselje do sadjarstva. «Kot je bilo v poročilu že omenjeno, je leta 1913 šola v Trebčah dosegla nekakšen rekord. Tega leta je bilo opisanih na šoli kar 133 otrok. Hkrati je bila šola spremenjena v trirazrednico in je vodstvo šole prevzel učitelj Rode. S šolskim letom 1914-15 pa so se začele velike težave, kajti bili smo že v vojni in učiteljev ni bilo več, ker so bili vpoklicani. Ko se je naslednjega leta odprla še soška fronta, so se po Krasu že razpotegnili strelski jarki in prepovedano je bilo tudi odhajanje s Slovenija 7.00, 8.00, 11.00, 15.00, 20.30 Poročila - 8.25 Inform. oddaja - 9.08 Operna matineja - 10.00 Grigorje-vič-Olšanski: «Smolček» - 10.15 O-troški zbor - 10.30 Orkester Douglas - 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Duet Vio-lette in Germonta - 13.30 Dr. Kovač: Varujmo se strupenih kač - 13.40 Iz kraja v kraj - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Koncert - 16.40 V torek na svidenje! - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. orkester RTV - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Iz naših studiov - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje E. Viler - 21.00 W. Weyrauch: »Človek v stiski* - 21.56 Pesem godal - 22.15 Popevke 23.15 Jug. glasba 24.05 Andric: Sanje Ital. televizija 18.15 Spored za mladino - 19.45 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 Ibsen: »Časa dl bambola* - 23.30 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 La pace perduta - 22.15 Pesmi in spomini. Jug. televizija 21.00 in 23.35 Poročila • 19.20 Risanke - 19.40 Pihalna godba RTV - 20.00 Bonnye in Clyde — filmski mozaik - 20.56 Pesem poletja - 22.00 Angeli garjevih lic — film - 23.40 Melodije Kvarnerja. podeželja v mesto, tako da je učiteljica Brana, ki je tedaj poučevala v Trebčah, dobila posebno vojaško propustnico. da je mogla odhajati čez Draščo k svojim otrokom. Kljub vsem:: pa je učiteljica prihajala med svoje učence, pogosto v burji in snegu, in pomagala ne le otrokom, pač pa tudi materam, ki so imele svoje može na bojiščih. Pomagala jim je moralno m pogosto tudi materialno. «Ko se je prva svetovna vojna končala, se je tudi šola oddahnila.» Bruno Kralj v svoji kroniki trebenske šole nadaljuje: «V našo vas so prihajali novi učitelji: Viktor Čermelj, znana prosvetna delavka Tončka Čok, Franc Cibic, nekaj časa je spet služboval Anton Požar, nadalje Angela Valentič, Milka Vodopivec, Stana Trobec, hči učitelja Trobca, Milan Jereb, učitelj Kodrič pa je prihajal iz mesta in vodil pevski zbor. Nazadnje pa je do ukinitve slovenske šole služboval v Trebčah čkedeniski rojak Miro Miklavšič, ki je bil zadnji slovenski učitelj, Ki je 1927 zapustil našo šolo. *Hud udarec naši ustanovi, kot vsem slovenskim šolam, je zadala, kot vemo, znana Gentilejeva reforma. ki je predvidevala, da bo s šolskim letom 1923-24 v prvih razredih učni jezik samo italijanščina in to tako, da se bo pouk v italijanščini stopnjeval da popolne ukinitve slovenskih razre- dov. Slovenski učitelji, kakršnih smo bili vajeni, so morali drugam. Za šolo so morale ugasniti tudi naše kulturne ustanove in je slovenska beseda bila tolerirana le v cerkvi ter v družini, pač med štirimi stenami.* Nato je Bruno Kralj spregovoril o drugi svetovni vojni in njenih posledicah. O tem je rekel: »Se preden so prišli Nemci v vas, je učiteljev zmanjkalo Vojaki so zasedli šclsko poslopje in takratni župnik Bele, ki ni hotel, da bi mladina bila prepuščena cesti, je na lastno pobudo v zimi 1944 organiziral pouk v slovenskem jeziku. Mladino je učil slovenske abecede, petja in iger šolo je prenesel v poslopje, kjer je danes otroški vrtec; ko so še to rekvi-rirali, jo je prenesel na hišno številko 43.» Svojo kroniko je Bruno Kralj zaključil s prvimi leti po drugi svetovni vojni. Glede tega je rekel: «Komaj so utihnili zadnji streli druge svetovne vojne v maju 1945, smo že obnovili tisto šolo, za katero so Trebče dale toliko žrtev. Oktobra, kc smo obnovili redni pouk. smo dobili dve izredno delavni učiteljici, Slavico Maver in Mileno Žigon, ki sta vodili 92 otrok. Navdušenje za pouk v materinem jeziki: je bilo takrat izredno, pa tudi izvenšolska izobraževalna dejaimost ni bila majhna. V smislu ugotovitve, da imata šolska in prosvetna vzgoja vzporedno pot, sta učiteljici Maver in Žigon razvil. v vasi najži-vahnejšo kulturno dejavnost, kar je je vas kdaj kolt imela. »V šolo so prihajale nove generacije in leta 1947 je bilo vpisanih 84 otrok Število otrok pa je začelo kmalu upadati, ker so se otroci po končanem petem razredu vpisovali na novo strokovno šolo na Opčinah ali na nižjo gimnazijo v Trstu.* Svojo temeljito kroniko je Bruno Kralj zaključil z opisom sedanjega stanja na trebenski šoli: «Trenutno obiskuje predšolsko vzgojo, to se pravi otroški vrtec 30 otrok, osnovno šoli pa 34 otrok. Za najmlajše skrbi ena učiteljica, za otroke vseh razredov osnovne šole skrbijo tri učne moči, za versko vzgojo pa skrbi že osemnajst let katehet Alojz Rozman.* Bruno Kralj je na koncu rekel: »Svoje misli bi hotel zaključiti s trdnim upanjem, da bi se v naši vasi, kjer je bila pred sto leti odprta šola, ki je dajala svoje prve nauke v našem jeziku, v .jeziku, v katerem so se naši očetje in naše matere učili pisanja in branja, da bi se ta naša lepa in nam nadvse draga govorica, za katero je padlo toliko trebenskih fantov, še naprej utrjevala. Kot narodna manjšina pa im»r mo dolžnost, da ohranimo dedi-ičino svojih prednikova* STOLPEC INA KAJ JE KAJ NUDI ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Vsi radi delamo načrte za bodočnost. Mnogokrat pa onemogočijo njihovo uresničitev okolnostl, ki so neodvisne od naše volje. V takih primerih se opravičujemo z Izrekom, ki zveni kar fatalistično: »Takšno je življenje!...« In vendar ima danes vsakdo izmed nas možnost, da z gotovostjo zadovolji določene važne potrebe in težnje (osebne ter družinske) s pomočjo zelo enostavnega, cenenega in sodobnega sredstva: življenjskega zavarovanja. življenjsko zavarovanje je sporazum, ki ga skleneta zasebni državljan In zavarovalni zavod, kakršen je Istituto Nazionale delle Assicurazionj (Državni zavarovalni zavod). V čem Je bistvo sporazuma? Bistvo je v izredno jasni dvostranski obveznosti «Daj—dam«, brez vsakršne dvoumnosti. Na primer: neki oče se obrne na zavarovalni zavod, ker želi zagotoviti sinu, ko bo ta odrasel določeno vsoto denarja, ki naj bi mu služila za dokončanje študija odnosno napotitev v poklic (če se namesto sina govori o hčerki, bo vsota lahka služila za doto) Sklene se dogovor in. medtem ko se zavarovalnica obveže, da bo izplačala sinu (hčerki) ob določenem času želeno vsoto, se oče s svoje strani obveže, da bo plačeval mesečno skromni znesek za določeno dobo. Ce bi v predvidenem obdobju oče preminil, nihče ne bo dolžan plačati mesečnega obroka, temveč bo otrok vedno lahko izterjal dogovorjeno vsoto, ko bo dosegel predvideno starost. To Je vrsta zavarovanja, ki služi za zagotovitev bodočnosti o-trokom Obstajajo sicer neštete druge oblike življenjskega zavarovan la s katerimi Je možno zadovoljiti mnoge druge osebne in družinske zahteve, kot na primer: zagotovitev ((Pokojnine« za starost, možnost razpolaganja z določeno vsoto, da bi zaščitili družino pred nepredvidenimi nadlogami ali da bi preprečili ekonomske težave podjetja, zagotovili možnost plačila posojila pri nakupu hiše in tako dalje... Vsi imajo danes določene skrbi, iz enega ali drugega razloga, skrbi, k) jih more rešiti življenjsko zavarovanje. Torej vsakemu svoje zavarovanje, za rešitev njegovega problema. V prihodnjih kramljanjih pa bomo obravnavali razne oblike zavarovanja in način, kako rešiti razne probleme. Med tem poprašajte za pojasnila za vsak primer. Z zaupanjem se obrnite na agente INA, ki so po vsej Italiji zato, da d! Vam dali vsa pojasnila, da bi Vam svetovali in Vam pomagali. Lahko nam tudi pošljete priloženi odrezek — prilepljen na dopisnico: prejeli boste zelo obširna p’> lasni la, brez kakršnekoli obveznosti z Vašp strani Pomnite pa, da KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE I Ime ................... J Priimek................. I Ulica ................. | Poštni kodeks in mesto. | Pokrajina............... I Spoštovani ISTITUTO NAZIONALE1 DELLE ASSICURAZIONII Vin Saliustiana 51 | 0010U RIM . PD/7 Skupina Trebenk se .je za to priložnost oblekla v stare slovenske narodne noše IVAN REGENT: SPOMINI 56. Vprašanje, kako bi se slovensko in hrvatsko ljudstvo ▼ omenjenih dveh pokrajinah v primeru revolucije obnašalo, kako bi se odločilo, je po mojem mnenju bilo odvisno od nas, komunistov, od našega dela, od naše sposobnosti pritegovati ti dve ljudstvi v naš tir, skratka: od naše odkritosrčnosti. Pri tem smo dosegli že velike uspehe, ki so se bili po prepovedi komunistične partije Jugoslavije še zelo povečali. Prav zaradi tega sem se zelo začudil, ko sem izvedel, da Togliatti ni upošteval mojih priporočil. O posebnem odboru za Julijsko krajino in Istro smo se pogovarjali nekaj mesecev pred mojo aretacijo in izgonom iz Francije v Belgijo. Dejstvo, da nisem hotel sprejeti mesta načelnika omenjenega odbora za Julijsko krajino, sestavljenega, kakor je predlagal tovariš Togliatti, je utegnilo biti razlog, da me je CK KP Italije 1931. leta poslal v Sovjetsko zvezo. Drugi razlog, ki je mogel narekovati sklep CK komunistične partije Italije, da me imenuje za italijanskega člana sekretariata Mednarodne rdeče pomoči, je utegnil biti moj izgon iz Francije. Možni pa so še drugi razlogi. Pogoji našega tedanjega ilegalnega življenja so bili zelo labilni. Nikdar nisi vedel, kaj se ti utegne jutri pripetiti. Za ilegalno življenje so v tistih časih bili sposobni večinoma samo komunistični funkcionarji. Svoje aretacije 1939. leta in izgona iz Francije sem bil verjetno vsaj deloma tudi sam kriv. V Parizu je bilo tedaj vse polno političnih emigrantov iz Julijske krajine in Istre in to slovenskih, hrvaških in italijnaskih. Malone vsi so me poznali. Ni se mi posrečilo izogniti se srečanjem z njimi. Vedno sem naletel na koga, ki me je poznal. Kakor je Pariz veliko mesto, je bilo za moje ilegalno življenje še premajhno. Sicer pa so me emigranti tudi sami iskali. Vsi pa so se mi tudi zelo smilili. Skoraj vsi so sicer delali, toda ilegalno. S seboj niso imeli nobenih dokumentov. Po nalogu partije niso smeli na italijanski konzulat, da bi se legalizirali in si priskrbeli dokumente. Zategadelj so morali delati za nižjo plačo kot francoski delavci. ((Delodajalci« so jih pošteno izkoriščali. Moja srečanja z njimi so bila vedno bolj pogosta, dasi sem vedel, da utegnejo taka srečanja imeti neprijetne posledice za partijo, za ilegalca pa slab konec. Da bi omogočili slovenskim primorskim emigrantom in bivšim političnim izseljencem nekaj družabnega življenja, smo z nekaterimi tovariši emigranti, predvsem s tovariši Albertom Vrabcem, Rudolfom Bernetičem, Ernestom Vatovcem, Ferdom Delakom, Antonom Ukmarjem in drugimi ustanovili v Parizu Slovensko prosvetno društvo. Tega društva so se slovenski emigranti zelo razveselili. Ne spominjam se, kje smo imeli svoje društvene prostore, vem pa, da nas je v njih enkrat obiskal prof. Miroslav Pretnar (ki je bil pro-tirežimsko razpoložen, čeprav je bil predsednik režimske Jugoslovanske matice v Ljubljani), da sta bila člana tega društva slovenska slikarja Karla Bulovčeva in pesnik in dramatik Ivan Mrak, ki sta tedaj stradala v Parizu, ter Veno Filcn. V tem društvu smo imeli več predavanj. Predaval sem vedno jaz, drugih predavateljev ni bilo. V društvenih prostorih smo se shajali in govorili o načrtih za bodočnost. Ker smo bili skoraj vsi komunisti, smo govorili večinoma o boju proti fašizmu in o komunistični bodočnosti. Nekaj mesecev po ustanovitvi društva, bilo je v drugi polovici decembra 1930, so me aretirali obenem z Malko in Maro in nas poslali v Belgijo. Ko smo bili že v Moskvi, mi je komenski tovariš Albert Vrabec pisal, da so v Parizu odkrili človeka, ki je od časa do časa prihajal v društvo in ki me je ovadil. Bil je neki uslužbenec jugoslovanske ambasade. Ko so tovariši v Parizu izvedeli zanj in odkrili tudi njegovo stanovanje, so šli na njegov dom in ga pošteno pretepli. Pregledali so tudi njegove papirje in med njimi našli prepis ovadbe, s katero me je očrnil pri pariški policiji To je bil vsekakor poglavitni razlog, da me je pariška policija našla, aretirala in me po štiriindvajsetih urah izgnala v Belgijo. Ce to že ni bil razlog, da me je CK KP Italije posla] v Moskvo, je pa moj odhod v Sovjetsko zvezo vsekakor pospešilo. Moj izgon iz Pariza je bil, skoraj bi rekel, nekoliko romantičen; prepričal sem se, da so si buržujski policijski agenti povsod podobni. Predvsem jim manjka prepričanje, da delajo za dobro stvar. Vse to je prišlo nam ilegalcem zelo prav. Nekaj dni pred mojo aretacijo so prišli policijski agenti nekajkrat vprašat gospodinjo, pri kateri smo stanovali, kdo da sem, opozarjali so jo, naj bo oprezna, da utegnem biti zelo nevaren človek in kdove kaj vse so ji še natvezali. Gospodinja mi je prišla takoj povedat, da me policija išče. Njeno opozorilo je bilo dobrodošlo in pri priči sem spravil na varno vse, kar policijski agenti niso smeli najti pri meni, med drugim tudi moj tedanji potni Ust, ki se je seveda glasil na tuje ime. Tistega dne, ko so me aretirali, sta dva policijska agenta šla na cesti za menoj v metro. Verjetno sta hotela vedeti, kam grem. Bržkone sta mislila, da bosta, če bosta sledila meni, odkrila še drugo komunistično zveri-njad. Obnašala pa sta se tako, da sem moral vedeti, da sta policijska agenta. Tega dne sem bil namenjen na neko sejo organizacijskega sekretariata CK Komunistične partije Italije; ko sem opazil, da so me odkrili, da me zasledujeta agenta, nisem šel na sejo. Čeprav se mi je potem posrečilo, da sem se ju otresel, sem se zavedal, da ne bom več mogel ostati v Parizu. Vrnil sem se domov. Agenta sta me že čakala kakih sto metrov pred stanovanjem. Aretirala sta me tn odpeljala na policijsko postajo, kjer sem ostal čez noč. Naslednji dan so mi izročili dekret o izgonu. Iz policijske centrale me je pospremil do doma en sam policijski agent, ki mi j s potem pomagal spraviti kovčke v vežo. Žetem je poklical taksi, se spričkal s šoferjem, ki je hotel zaračunati za prevoz več, kot bi smel, spravil potem kovčke v avtomobil, se z nami odpeljal na postajo in tu kupil — z mojim denarjem seveda — tri vozovnice II. razreda, zame, za Malko tn Maro, ki je imela tedaj osem let Nato je poiskal še kupč, znosil vanj naše stvari, ob odhodu pa mi je pošepetal, da gredo navadno tisti, ki so izgnani iz Pariza, le do te in te postaje, nato pa se vrnejo v Pariz. Tudi jaz bi se bil vrnil v Parit., če bi bil sam. Pri prehodu čez mejo nisem imel nobenih sitnosti, čeprav nisem imel potnega lista. Od osebnih dokumentov sem imel samo izkaznico Slovenskega prosvetnega društva v Parizu, ki je bila opremljena z mojo sliko, in s to preprosto Izkizni-co smo prišli ponoči v Bruselj. (Nadaljevanje sledu llll*IIIIIHIIunil lllll lili lllltl lllll 111111111111 timillllllMlIf m miitMllllllllllllliillMllliHiimillllllllllMIIIIIIIluat HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pretrgali boste s svojim celom na trgovinskem področju. Prijetno presenečenje zvečer. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vrtoglav uspeh naj ne spremeni načina vašega življenja. Užaloščenost nad izdajstvom prijatelja DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Naporen poslovni dan, ki bo kronan z uspehom. Pazite na svoj ugled. RAK (od 22.6. do 22.7.) Premalo imate sredstev, da bi mogli izpolniti svoj program. Veliko čustveno zadoščenje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne posegajte na področja tujih interesov. Oseba, ki vam je pri srcu, je naveličana vašega večnega vpraševanja. DEVICA (oa 23.8 do 22.9.) Neke-mu nasprotniku vrnite milo za drago, ne imejte pomislekov. Prejeli boste nežno pismo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odpravite še nekatere pomanjklji- vosti svoje poslovna organizacije. Ohranili boste prelep spomin na neko plavolasko. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) V svojem delu bodite nekoliko po-gumnejši, pa se bo vse lepše odvijalo. Ne zavrnite nek? iskrene prošnje. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Napredovanje v službi je že povsem gotova stvar. Skušajte oklesati svoj značaj, ki je nekoliko pregrob. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) V poslovnem pogledu ste komaj shodili, pa že hočete dajati nauke vsem. Prizadelo vas bo neke zlobno natolcevanje. VODNAR (od 21 l. do 19.2.) Slavili boste zmago, kakršne sploh niste pričakovali. Premalo živite v naravi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite bolj budni, nekateri nasprotniki se pripravljajo, da vas napadejo. Vesa najnovejša ljubezen se bo ohladila. Vreme včeraj: najvišja temperatura 3i. najnižja 23,3 ob 19. uri 28,2, vlaga 55 odst., zračni tlak 1017,2 pada, veter 4 km severozahodni, nebo jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 24 stopinj. zaska Danes. TOREK, i. Julija Marija Sonce v z i fl t ob 5.20 m talone oD 20.58. Dolžina dneva 15.88 Luna' vzide ob 12.02 jn zatone ob 0.32. Jutri. SREDA. 3. tuli ja M n da INTENZIVNI DNEVI NA TRŽAŠKE-JI VELESEJMU Kava in les - glavni temi dveh mednarodnih zasedanj NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Začetek zrelostnih izpitov s pismeno nalogo iz italijanščine Mednarodno srečanje o trgovini z lesom se zaključi danes - Kava najdražja v Italiji in Zahodni Danes bodo pisali naloge iz slovenščine, nato bo veljal isti spored kot na italijanskih šolah Nemčiji • V našem mestu naj bi ustanovili konzorcij za skupen uvoz eksotičnega lesa Tržaški velesejem doživlja svoje najintenzivnejše dneve. Danes se zaključi dvodnevno srečanje o mednarodni trgovini z lesom, ki je letos doživelo svojo 3. edicijo, nedeljski dan pa je bil posvečen kavi in njeni mednarodni trgovini. V okviru 4. mednarodnega dneva o kavi je letos sodelovalo nenavadno veliko število domačih in tujih operaterjev iz vse Evrope in čezmorja. Na zasedanju je prišla posebno do izraza vloga tržaškega pristanišča v mednarodni trgovini s surovo kavo v središču Evrope. O tem sta spregovorila zlasti zastopnik velesejemske uprave dr. Venier in predsednik italijanskega komiteja za kavo dr. I„ Paschi. V okviru razprave o napovedanih temah, ki jo ie kot moderator vodil tržaški pražilec dr Uly, predsednik evropskega združenja pražilcev, je prvi spregovoril ameriški gospo darstvenik dr. Kava ta, svetovalec organizacije FAO, ki je orisal glavne značilnosti mednarodnih tržišč s kavo. Evropa je leta 1966 uvozila 22,9 milijona vreč po 60 kg, ZDA pa so v istem času uvozile 22,1 milijona vreč. Potrošnja kave je v Evropi najvišja na Skandinavskem polotoku, najvišje cene pa se beležijo v Italiji ii* v Zah. Nemčiji, kjer je uživanjt kave podvrženo hudi obdavčitvi. Govornik je glede tega .zrazil mnenje, da bi morale razvite držav*- omiliti obdavčitev kave, ker hi s tem dosegli tudi primerno valorizacijo letnih pridelkov marsikatere izmed zaostalih dežel, ki so to tudi zahtevale na nedavnem zasedanju UNCTAD II. v Novem Delhiju Razprave o tem vprašanju so se nato udeležili francoski strokovnjak Le Chevaiier, zastopnik italijanskega komiteja za kavo dr. Massa, predstavnik tržaškega higienskega urada dr. Doro in drugi. Med razpravo je prišla do izraza potreba po uskladitvi zakonodaje glede industrijske predelave ir razpečavanja kave, kajti na tem področju obstajajo zlasti v Evropi velike neskladnosti od tržišča do tržišča, tudi v okviru same Evropske gospodarske skupnosti. Drugi del zasedanja se je nanašal na napovedano u-vedbo obdavčitve «dodatne vrednosti* na področju kave. O tem pro-glemu so iz različnih zornih kotov spregovorili glavni tajnik vsedržavnega sindikata za industrijo in trgovino s kavo iz Pariza Marcadet, hamburški strokovnjak Kahlstorff, zastopnik italijanskega ministrstva za finance dr. D’Agostino, zastopnik Confocommercio dr. Panza, in drugi. Nedeljska kronika beleži še o-kroglo mizo c strokovnem izobraževanju mladine v lesni stroki. Ob mizi, ki jo je vodil prof. Giordano od tehničnega centra za les iz Firenc, se je razvila živahna razprava, med katero so strokovnjaki poudarili, da je to področje v Italiji še vedno zelo pomanjkljivo ter se dogovorili, da bodo v tem smislu sestavili poseben memorandum .n ga predložili pristojnim oblastem v okviru skorajšnjih srečanj o pohištvu. Včerajšnji dan na velesejmu je ■bil kakor omenjeno posvečen 3. mednarodnemu kongresu o lesni trgovini. V kongresni dvorani se je zbralo veliko število strokovnjakov iz vse Evrope in iz nekaterih držav dobaviteljic iz Afrike in Azije. Predsedoval je dr. Belci, predsednik novoustanovljenega centra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini. Po vrsti pozdravnih govorov je imel prvo strokovno poročilo ing. Scarpa (Italcantieri), ki je orisal najnovejše dosežke pri gradnji ladij za prevažanje lesa. Sledilo je poročilo podravnatelja londonske organizacije TRADA Hansoma, ki je obdelal zlasti vprašanje prevoznin po kopnem in po morju. Med razpravo se je oglasilo k besedi nekaj krajevnih operaterjev, med temi dr. Gambassini, ki je naglasil potrebo po koncentraciji podjetij, ki se ukvaijajo z uvozom lesa iz čezmorja, kajti ta uvoz postane rentabilen samo tedaj, če obsega velike količine blaga (po 30.000 kub. m na pošiljko). S tem se je strinjal tudi generalni ravnatelj deželne finančne družbe (ki si, kakor znano, prizadeva za to, da bi organizirala v našem pristanišču večji konzorcij za skupen u-voz eksotičnega lesa za domače potrebe in tudi za izvoz v zaledne države) ing. Bettini Drugi del zasedanja je obsegal poročilo ženevskega strokovnjaka Widmerja o «A-ziji kot dobaviteljici tropskih vrst lesa* in vrsto drugih krajših poročil o specifičnih problemih iz okvira mednarodne lesne trgovine. Zasedanje o lesu se nadaljuje danes s poročili italijanskega strokovnjaka prof Giordana o proizvodnji vezanih plošč v Italiji, ter s sporočili o problemih, ki se nanašajo na izkoriščanje lesnega bogastva v Gani, Nigeriji in Kamerunu. Na trgovinski zbornici se bodo tržaški operaterji z lesnega področja srečali s kamerunskim mi nistrom za industrijo in trgovino V. Efonom, ki si bo pred tem pogledal ladjedelske obrate v Tržiču. Vprašanje svetovalca LSS dolinskemu županu Občinski svetovalec LSS dr. Alojz Tul je včeraj poslal dolinskemu županu naslednje pismo: «Izvedel sem, da rit zahtevali ob javo seznama razlaščencev za Grandi Motori v Boljuncu v Listu za u-radne objave («Foglio Annunzi Legali*). . Po zakonu imajo prizadeti pravico do ugovorov proti nepravilnosti postopka, proti izbiri kraja in Izvoljen deželni odbor Časnikarskega združenja Člani deželnega sveta časnikarskega združenja dežele Furlanija-Julijska krajina, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, so se sestali včeraj zvečer na tržaškem sedežu in si razdelili dolžnosti. Po umestitvi sveta so bili z glasovanjem izvoljeni: za predsednika dr. Manlio Granbassi, za podpredsednika Ricciotti Giollo, za tajnika Leone Smoquina, za blagajnika Rado Rauber. Člani deželnega sveta so še profesionisti Gianmaria Cojutti, Bruno Piazza in Stelio Ro-solini ter publicista Giovanni Pal-ladini in Marsilio Vidulich. S pismeno nalogo lz italijanščine so se včeraj začeli zrelostni izpili na slovenskih višjih srednjih šolah. Kakor vsako leto. polagajo zrelostne izpite v Trstu tudi maturanti slovenskega klasičnega liceja ln učiteljišča v Gorici. Za zrelostne izpite je letos prijavljenih skupno 98 kandidatov (klasični licej 18, znanstveni licej '20, učiteljišče 27, trgovska akademija 35). Predsednik izpitne komisije na klasičnem in znanstvenem liceju je prof. Sante Graciottl iz Milana; na učiteljišču prof. Giuseppe Fer-meglia iz Turina, na. trgovski akademiji pa prof. Martin Jevnikar. Danes, ko se začnejo zrelostni izpiti na italijanskih šolah, bodo slovenski maturanti pisali nalogo iz slovenščine, nato pa bo veljal isti spored kot na italijanskih šolah. Objavljamo besedilo nalog lz italijanščine. Kandidati so na vsaki šoli lahko izbirali med tremi na-siovi nalog. KLASIČNI LICEJ I. Evoluzione del pessimismo leo-pardiano: da quello foiografico a quello storico e cosimlco. II. Con la perdita delle sue culonie, l’Europa ha pure perduto il senso di ogni sua missione o sta per tro-vame uno piu alto? mm.......................iihiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiii.illltlf...........................1.......................mi...."•......... proti načinu gradnje v roku 15 dni od objave v «Foglio Annunzi Legali*. Znano mi je tudi. da je ta List bil v tisku še 28. 6. 1988, zaradi česar se prizadeti lastniki niso mogli seznaniti z njegovo vsebino. Številka 28 Lista za uradne objave pa nepričakovano nosi datum z dne 18. 6. 1968, kar onemogoča lastnikom, da bi v roku vložili zakonite ugovore. Zaradi tega vprašujem, kakšne korake namerava občinski odbor podvzeti, da bi se omenjena krivica popravila in omogočilo prizadetim lastnikom, da vložijo ugovore, saj bo do 3. t. m. le redkim uspelo pravočasno pripraviti in vložiti zadevne opozicije na prefekturo. Na deželi sestanek o izvajanju načrta CIPE Danes bo pri deželni upravi drugi vrhunski sestanek, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih, po vezanih z uresničitvijo načrta CIPE za preureditev ladjedelske industrije z državno udeležbo. Tega sestan ka, ki ga je Berzantd sklical spn. razumno z vladnim komisarjem dr. Cappellinijem, se bodo udeležili predstavniki krajevnih ustanov, prizadetih podjetij z državno udeležbo ter sindikalnih organizacij delavcev. Tako se bodo poleg Berzan-tija in Cappellinija udeležili sestanka predsednik pokrajine Savona, župan Spaccini, Calabria in Burlo za CGIL, Marinelli in Cruciattd za CISL ter Fabrdcd in Russo za CCdL. ZA UKREPE V PRID LADJEDELSTVU Popolnoma uspela stavka in velika povorka kovinarjev Stavkajoči delavci so protestirali pred županstvom med sejo deželnega sveta ■ Berzanti sprejel delegacijo delavcev Sindikalne organizacije nadaljujejo akcijo, da bi prebrodili pomanjkljivosti načrta ČIRE, kar se tiče ladjedelske industrije z državno u-deležbo ter da bi dosegle z organskim načrtom izrednih vladnih posegov, novo gospodarsko politiko za Trst, ki bi zagotovila industrijski emporialni razcvet našega mesta. V ta namen so sindikalne organizacije FIOM - CGIL, FIM -CISL in SLM - CCdL napovedale za včeraj od n9ehdtbelfe38ii stavko vseh delavcev ladjedelnice Sv. Marka, delavnice mostov, in žerjavov, Tovarne strojev in Tržaškega arze- nala vštevši delavc* zunanjih podjetij, ki delujejo v omenjenih obratih. Delavci druge in tretje izmene v Tržaškem arzenalu pa so zapustili delo dve uri pred koncem teh izmen. Delavci so odšli v povorki po mestnih ulicah, da bi priklicali pozornost na resni položaj deželne oblasti, da bi začele takojšnjo akcijo, da se ta položaj izboljša. Kot smo omenili že na drugem mestu, so se delavci ustavili na Trgu Unita pred županstvom, kjer je bila seja deželnega svefajn kjer je skupino delavcev sprejel za neka: minut pred- ........... NENAVADNO MAŠČEVANJE PRILETNEGA NABREŽINCA Po prepiru v družini je sum zužgul do mučijo Svoje dejanje je priznal karabinjerjem, ki so moža aretirali Škoda znaša na hiši in pohištvu dva in pol milijona lir Zaradi družinskih sporov je včeraj priletni Nabrežinec zažgal svojo dvonadstropno hišo in jo skoraj popolnoma uničil, škode je za približno dva milijona in pol lir. Požar je izbruhnil okrog 17. ure v hiši 66-letnega Giuseppa Pauline v Nabrežini št. 118. Dvonadstropna stavba stoji na samem ob pokrajinski cesti, nasproti osnovne šole. Na kraj požara so najprej pritekli karabinjerji iz Nabrežine, kmalu nato še gasilci iz Trsta in z Opčin. Hišo so obdajali visoki plameni, tako da je bila naloga gasilcev zelo težavna. Po triurnem boju z ognjem so gasilci le pogasili še zadnje plamene, škoda pa je bila kljub temu huda. Posebno notranjost poslopja je bila močno poškodovana: lesene stopnice, ki 60 vodile v prvo nadstropje, so popolnoma uničene, ravno tako okna in vrata ter pohištvo. Samo zidovi iz nabrežlnškega kamna so kljubovali plamenom in se kljub silovitemu ognju niso podrli. Kot smo rekli je škode za dva milijona in pol lir; dva milijona lir škode je utrpelo poslopje, pol milijona pa pohištvo. že po prvih preiskavah se je pokazalo, da je bil požar namerno povzročen: gasilci so namreč našli v pritličju hiše madeže bencina, ki so pričali, da je nekdo polil tekočino po tleh in nato zanetil ogenj. Karabinjerji so ustavili In odvedli na zasliševanje lastnika hiše, ki je takoj priznal, da je požar zanetil sam. Dejal je, da se je nekoliko prej skregal s sinom in snaho, s katero sta bila že več časa v napetih odnosih. Ta ga Je baje hudo razžalila, tako da se je Paulina v razburjenju odločil, da jo bo na svojevrsten način kaznoval. Po teh Izjavah so karabinjerji Paulino aretirali in ga bpdo v prihodnjih dneh prijavili sodnim oblastem zaradi namerne povzročitve požara. Predstavniki gradbincev pri odborniku Masuttu Včeraj zjutraj so se člani po krajinskih tajništev gradbenih delavcev FILLEA, CGIL, FILCA-CISL In Fe.NEAL ssstald z odbornikom za javna dela dr. Mas-uttom. Meč. sestankom st) sindikalni predstavniki Criscenti, Degrassi in Corsd izrekli svojo skrb spričo skrčenja števila zaposlenih delavcev v gradbeni Industriji in soričo zamud pri uresničevanju raznih javnih del Dr. Masutto je zagotovil, da bo-do v kratkem umestili deželno p i i svetovalno komisijo za ta sektor, da ugotovijo, kako potekajo razna dela, ter da bo imelo cdbomlštvo občasne stike s sindikati in indu-1 strijci tega sektorja. „* I2REBANI DOBITKI NA VELESEJMI) I. dobitek — avtoradio Philips, Florean Carlo, Ulica Boccaccio 27; II. nagrada — 2 zaboja dixana -persila. Delia Reali, Ul. Castagnet-to 27; III. dobitek 2 zaboja (ilsola bellavi, Augusto Aliči, Korzo Sab-ba 16; IV. dobitek — nogavice in kravate, Nella Cincopan, Ulica Co-logna 73. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEscualpio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alta Maddalena, Istrska ulica 43; dr. Codermatz, Ul. Tor San Pie. ro 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0 30) Busolinl, Ul. P. Revoltella 41; Piz. zul - Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vercellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. sednik Berzanti Stavka je imela popoln uspeh Pokrajinska zveza CISL sporoča, da se bo jutri sestal njen izvršni odbor, da prouči rezultate splošne stavke ter rezultate razgovorov na deželni upravi, ki bodo danes. Od teh razgovorov je namreč odvisno tudi stališče CISL, katera se strinja s preureditvijo tržaškega ladje-delstva, po drugi strani pa obsoja neupravičene in prevelike zamude pri mnogih gospodarskih pobudah, ki bodo morale nadomestiti opuščene dejavnosti. Ni namreč prav, da gredo h koncu naročila za ladjedelnico Sv. Marka i:i Tovarno strojev, medtem ko se še vedno razpravlja o ureditvi področja, kjer bo stala tovarna Grandi Motori. Načrta CIPE namreč ni moč upoštevati ločeno, marveč v okviru vseh infrastruktur in gospodarske dejavnosti v naši pokrajini. CISL meni, da je treba gledati na vsa vprašanja v splošnem okviru in jih tako tudi reševati. Omejitev dobave vode v mestu Z nastopom poletne vročine je, kot je bilo pričakovati, potrošnja vode dosegla meje, ki presegajo sedanjo zmogljivost naših vodovodov. Zaradi tega je Acegat moral, čeprav proti svoji volji, omejiti dobavo vode, da prepreči izpraznitev rezervoarjev. Seveda bodo te omejitve zadržane v mejah najnujnejšega in v skladu s trenutnim položajem. Kljub temu pa bo dobava vode za potrošnike tudi v najbolj kritičnih trenutkih ostala normalna od 6.30 do 9. ure ter od 18. do 20.30. V ostalih urah (in pretežno v nočnih) pa bodo možne in verjetne omejitve, ki jih bodo občutili zlasti stanovalci v višjih nadstropjih in na najvišjih conah posameznih področjih vodnega omrežja. Ko Acegat najavlja te omejitve, pa istočasno vabi potrošnike vode naj ne rabijo prekomerno vode in naj potrošnjo omejijo na najnuj- nejše, naj je ne uporabljajo za ustvarjanje zalog, za pranje avtomobilov, za namakanje vrtov itd., da tako zmanjšalo na minimum nevšečnosti prebivalstva. Ta poziv velja nosebno tistim, ki jih omejitve sploh ne bodo prizadele. lllirilllllllimilllllllllllllllltllllllllllllHIHIIIIIHIIIIIIIIIIIllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMMIIIIII RAZSTAVA DOMAČIH VIN V KRIŽU Fredsednik konzorcija Drago Sedmak pozdravlja predstavnike oblasti in raznih ustanov 00 otvoritvi vinske razstave Tudi letošnja razstava domačih vin, ki jo je priredil v Križu Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine v okviru Kriškega tedna, je privadila mnogo gostov iz mesta ln okoliških vasi. Vinska razstava, ki so' jo odprli v petek popoldne, se je zaključila sinoči. Svoja vina je imelo na razstavi 34 vinogradnikov iz Križa, s Proseka 1n Kontovela. Vse dni je na razstavi igrala po nekaj ur domača godba na pihala, v soboto Je nastopila folklorna sku-pjna »Turističnega društva Piran-Portorožii, v nedeljo pa ansambel «Veseli rudarji« iz Trbovelj. Lepo število gostov si je te dni tudi ogledalo v prosvetnem domu «A. Sirk« umetniško razstavo Roberta Hla-vatyja ter fotografsko razstavo o j kriških ribičih. ‘ Entra. Ritrova la bontk non morta la dolcezza di un caldo angolo. Un nome posa dimenticato, un bacio sopra ilari volti che piu non vedeva che oscuri in sogni minacciosi. Torna egli alla strada, anche la strada e un’altra. II tempo al bello si e rimesso, i ghiacci spezzano mani operose, 11 celeste rispunta in cielo e nel suo cuore. E pensa che ogni estremo di mali un bene annunci. U. Saba TRGOVSKA AKADEMIJA 1. La realta della vita umana, anche se considerata da diversi punti di vista, ispiro l’arte del Manzoni e del Verga. 2. L’europeismo di Giuseppe Mazzini. 3. Dite perchč e come la «clvil-ta industriale« abbia modificato la vita rurale. Včeraj-danes m. Passo da lnterpretare: Parla uno dei «Sei personaggi ln cerca d’autore». L’autore che ci creč, vivl, non volle poi, o non potč materiatmen-te, metterci al mondo delFarte. E fu un vero delitto, signore, perehe chl ha la ventura di nascere perso-naggio vivo, pub ridersi anohe del-la inorte. Non muore piči! Morrk 1’uomo, lo serittore. strumento delia creazione; la creatura non muore piu! E per vivere eterna non ha neanche bisogno di straordinarie 'doti o di compiere prodigi. Chi era Sancho Panza? Chi era don Abbon-dio? Eppure vivono eternl, perehe — vivl germi —■ ebbero la ventura di trovare una matrice feconda, una fantasia che li seppe allevare e nutrire, far vivere per l’eternlta. L. Pirandello* ZNANSTVENI LICEJ I. II Montl e il Foscolo Interpreti profondamente diversi dellTtalia fra i due secoli. II. Dite quali avanzamenti ebbero 1’economia e la societa italiana nel periodo glolittiano e quali, a vostro giudizio, siano State le cause deiia crisi a cui andarono incontro con la fine della guerra 1915-18. III. Poesia da Interpretare: Ulisse Nella mia giovinezza ho navigato lungo le ooste dalmate. Isolotti a fior d’onda emergevano, ove raro un uccello sestava intento a prede, coperti d’alghe, scivolosi, al sole belil come smeraldi. Quando ral ta marea e la notte h annullava, vele sottovento sbandavano piči al largo, per sfuggire 1’insidia. Oggi il mio regno e quella terra di nessuno. Il porto accende ad altri i suoi lumi; me al largo sospinge ancora il non domato spirito, e della vita il doloroso amore. U. Saba UČITELJIŠČE I. Chiarezza e mirabile risalto nella pittura dei luoghi manzonia-ni. II. Con quali criteri formereste una bdblioteca scolastica per il primo e per il secondo ciclo (a vostra scelta) della scuola elemen-tare? III. Poesia da interpretare: POESIA E’ come a un uomo battuto dal vento, accecato di neve — intomo pinge un inferno polare la citt.a — 1’aprirši lungo il muro, di una ' porta. 111111111111 milimi 1 iiiii iiiiiii 111111 mil 111111111 u um n iiiiiiiiiiiiiui m n mi 1111111111111 milili,iiiiniiiniiiiimimi IZPRED POROTNEGA SODIŠČA ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE 29 ln 30. junija ter 1. Julija se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 42 oseb. UMRLI SO: 87-letni Francesco Da-pas, 58-letna Anita Floridi por. Bu-bula, 87-letna Ester Diblas vd. Fri-ferio. 64-letni Rodolfo Travaglia, 76. letni Giuseppe Lenardon, 68-letna Pierina Sincerj vd. Muranl, 85-letmi Nicolo Muggia, 64.1etni Bruno Gaber-si, 85-letni Simeone Zaric, 74-letni A-dricno Simonetti, 50-letna Rosita Pe. tronio por. Viezzoli, 85-letnl Carlo Mainardi, 65-letni Arduino Greatti, 79-letna Giuseppina Machne, 58-letna Rosetta Perosa, 89-letna Giuseppina Iurevich por. Paladin, 81-letna Tere-sa De Stefani por. PradaJ, 36-ietna Carmela Zangerle vd. Castagneto, 68-letni Ernesto Cibron, 76-letna Giovan na Fabbro por. Dinoia, 91-letna Ol ga Polvar por. Lenardutti, 74-letna Maria Palombit por. Peresson, 61-let-ni Giuseppe Ciuffarin, 78-letni Artu. ro Chini, 79-letni Carlo Skerk, 67-lelna Carolina Bellen vd Schiro, 76-letna Lucia Fabbro por. Padrone, 77-letni Doimo Suich, 90-letna Doment-ca Guraldi vd, Predonzabim, 41-letpi Attilio China, 66-letni Italo Ferretti Carboni, 44-letni Giorgio Novel, 81-letna Maria Giurgevich vd. Pettoroi so, 25-letni Vittorio Peric, 50-letna E-milia Colja vd. Gerollni, 62-letni Giu seppe Borrl, 74-letni Ennio Sarzani, 54-letni Giuseppe Ražman, 79-letni Ba-silio BeUemiiP^Z-lfetna Vittoria Tu-dan por, Breiihhaiter, 59-Ietna Erminj Čorba vd. Pascutti, 70-letna- Laur* Sorini. ------ ZVEZA PARTIZANOV - ANPI - OPČINE priredi v NEDELJO, dne 7 julija 1068 III. PARTIZANSKI TABOR z otvoritvijo razstave ob 10. uri in s kulturno-zabavnim sporedom, ki se bo začel ob 16. uri. Nastopili bodo: 3 1. Folklorna skupina KUD «TINE ROŽANC« iz Ljubljane > 2. Domači pevski zbori 3. Godba na pihala iz Trebč Sledila bo plesna zabava do 24. ure. Igral bo plesni ansambel «TINE ROŽANC«. it Poskrbljeno bo z dobro založenimi kioski! rmfTITTTT— TEČAJ ZA POPHAVNE IZPITE V DIJAŠKEM DOMU Kakor vsako leto bo tudi letos le čaj za popravne izpite v Slovenskem dijaškem domu v Trstu. Trajal bo od 1. do 31. avgusta. Vpisovanje v tečaj se nadaljuje in se zaključi s 5. julijem. Vpisovanje vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure v upravi v Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11. Razstave Za zaprtimi vrati proces proti nemoralnima Tržačanoma Oropala sta pakistanskega študenta in zagrešila nad njim poltena nasilna dejanja Na porotnem sodišču (predsec,-ndk dr. Corsi, javni tožilec dr. Puščob, obramba odv. Annoscda in Antantni) se je včeraj začela raz-prava proti 31-letnemu Brunu Sec-chiju z Lonjerske ceste I in 38-letnemu Mariu Godnichu s Trga Giarizzole 3. Obtožena sta ugrabitve osebe, poletnih nasilnih dejanj, nesramnih dejanj na javnem prostoru in ropa na škodo 22-let-nega pakistanskega študenta Far hana Muyiba. Zaradi kočljive vsebine obtožnice je bil dober del razprave za zaprtimi vrati. Javni tožilec je zahteval, naj sodišče obsodi Secchijr, na 5 let in 11 mesecev zapora in 5 mesecev pri,pora, Godnicha pa na 6 let in 5 mesecev zapora. Raz-prava se bo nadaljevala danes. Nekega dne lanskega oktobra sta Secchl in Godnich zagledala Far-hana na Trgu Ponterosso, se mu približala in ga povabila na kratek večerni izlet z avtom, ki ga je vozil Secchd. Ustavili so se v nekem baru, kjer so nekaj spib. Pri tem sta malopridneža zapazila, da ima pakistanski študent precej denarja; imela pa sta z njim tudi umazane namene. Odpeljab so se proti lesnemu pristanišču. O u-mazanijah, ki sta jih tam počenja la, so govorib za zaprtimi vrati. Vrh vsega tega pa sta Secchl in Godnich še napadla študenta in ga oropala. Vzela sta mu zapestno' uro in denarnico, v kateri je bilo i4 tisoč lir, nato pa sta se naglo odpeljala Farhan je zadevo prija vil polioiji. II XX. TRŽAŠKI 1 MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM 21. JUNIJA • 5. JULIJA 1968 VELIKA IZBIRA KAKOVOSTNIH PROIZVODOV ZA DELAVNICO, URAD, DOM, REKREACIJO IN UPORABO «PROSTEGA ČASA», ZA VSAKO DEJAVNOST IN VSAKO IZKUŠNJO UDOBNOSTI, GOSPODARNOSTI IN PRAKTIČNOSTI. RAZSTAVE IN SPECIALIZIRANE MANIFESTACIJE V PANOGAH LESA, POHIŠTVA IN KAVE. ATRAKCIJE IN PRIREDITVE. VSAKODNEVNO ŽREBANJE NAGRAD MED OBISKOVALCI IN KONČNO IZŽREBANJE AVTOMOBILA «FIAT 500». Slomškov dom v Bazovici. Uo 8. Julija je odprta razstava del s tekmovanja «ex-tempore». Razstava je odprta vsak dan od 18. do 22. ure in ob nedeljah od 12. do 22. ure. * * * 1. julija so izžrebali listek občinske umetnostne galerije št. 32361, katere, ga lastnik dobi sliko (olje) slikarja Ottona Grisellija. Razna obvestila Odbori otrok v kolonije Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se prične prvi turnus obmorske kolonije v Nabrežini danes, 2. julija. Zato naj bodo deklice za 15 30 na sedežu društva v Ul. Macchiavelli 22 od koder bo odhod. * * * Tržaški (ilatelični klub «L. Košir« bo imel v sredo, 3, tm. redni $es£a-nek(p4 20. ure v prostorih klu- ba, Ul dei Moiitecchi 6 (Sv. Jakob). SFDT priredi v nedeljo 14. 7., iz. let v Zapadne Julijce in sicer v skupino Kanina in dolino Belega poto. ka. Izhodiščne točke bodo na Nevej-skem sedlu z izleti na Kanin in Montaž iz koče Brunner v skupini Visoke bele špice. Vpisovanje v IH. Geppa. * * * SPDT vabi mladino, ki Dl rada preživela nekaj dni v gorah v tednu velikega šmarna, naj se javi v Tržaški knjigarni do 15 julija. PARK M1RAMARSKEGA GRADU. Predstave Luči in zvoki. Danes) tedenski počitek. Nazionale 16.00 «Su per la discesa«. Sand.v Damujs, P. Bedford. Tefhni-color. Excelsior 16.00 «Sa!e e Pepe, super, sple Hipp,y». Samniy Davis. Techni cotor. Femce 16.00 (d^a battaglla dl Alamo« John Wayne, Richard VVidmark Technicolor. Eden 16.00 «1 giovann lupi« Techni color. H. Politaf, Crtstine Haji. Grattaclelo 16 00 »Les ainants«. .le z Moreaii V integralni projek ciji. Prepovedano mladini pod* 18. letom. Hitz (Ulica San Francesco štev 10) 15.30 «lo, dne mllle e 4 cacclatort«. Luis de Furines Alabarda , 16.30 »Troppo per -vivere poco pei iriorire«, D Biaiichi. Sid-riey Chaplin lechnicolc Filodrammatico 16..30 «Acid, p dilu-vio dei sensi« Film o novem rhamilu LDS. Prepovedano mladini pod 18. letom Moderno 16.30 «Uuell* deiia San Paolo* Steve McCjueen, Candice Rer. geri technicolor Aurora 16.00 «1 Nibeiunghi«. Nemški barvni film o germanskih sagah Cristallo 16.00 ((Angelica- ed H ,gran sultanu«. Technicolor > , Capitol 16.30 «L'uomo dal colpo per-fetto«. R. Harrisom Alida CUelli. Techn icolor. Impero 16.30 «Tre soldi nella fontana«. Znani film v Technicolorjq. Vittorio Veneto 16.00 ((Vivere per vivere«. Ive Montarid, Annie Girar. dot. Prepovedano mladim , pod, 14. letom. Technicolor Garibaldi 16.00 .«L’uomo dal . braccio d’oro». F. Sinatra, Kirn Nov.ak. Pre. povedano mladini pod 1.6., (letom. Astra zaprto. Jutri «Per qualche. to-polino in piu«. Barvna risanka.. Ideale 16.00 «11 processo dei vefpnl*. P. Mernisse, A. Vernon. Techni-codor. i Abbazia Zaprto. Jutri «Rio conchos«. S. VVithman, Tony Francioro. .Technicolor, V letnem gledališču ((Križanke« v Ljubljani bo v f soboto, 13. julija, nastopil balet državne Opere iz < Bukarešte z LABODJIM JEZEROM Na edinstveno predstavo, Id celo prekaša ruske '« izvedbe, opozarjamo vse ljubitelje baleta Vstopnice po 1.250 in 1.000 lir lahko rezervirate pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul Clcernne 4, ,£ tel. 29-243. Začetek predstave ob 20, uri po jugo slovanskem času, oziroma ob 21. uri po našem času. NE ZAMUDITE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI ! E X P O R T D R V O ZAGREB - MARULICEV TRG 18 RAZSTAVLJA IN PRODAJA KVALITETNO POHIŠTVO NA TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMI - LESNI PAVILJON - IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV Zastopstvo: FREUD & FABRIS TRST, Ul. Cardttcci 10, tel. 28318 predragi 0<"am° ^Blostno vesi aH nH> i® prerano zapustit nas VIKTOR PERIC Pogreb nepozabnega bo danes, 2. t. m. ob 18 uri us “dom™ “«™ 1» ** Prečnik, Salež. Praprot, 2 juh;n 1968 Darovi in prispevki Ob 20-letnicl smrti Ivana (Dakota) Gorkiča, daruje družina 10.000* lir za spomenik padlim na Opčjnam IZJAVE INŠPEKTORJA TRŽAŠKE CARINARNICE DR, LA ROSE Zaradi odprave carinskih pregrad EGS ne bo na našem tržišču bistvenih sprememb Cene uvoženemu blagu se v glavnem ne bodo bistveno spremenile - V veljavi ostanejo proste cone in določbe, ki veljajo za mednarodni in maloobmejni promet z Jugoslavijo V zvezi z odpravo zadnjih carin-1 pravljene zadnjo carinske pregrade, skih jnegrad med deželami članica-1 hkrati s tem pa je bila uveljavljena skupna carinska tarifa za uvoz mi Evropske gospodarske skupnosti, je včeraj generalni inšpektor tržaške carinarnice dr. La Rosa na posebnem sestanku z voditelji carinskih odsekov, predstavniki poslovnih krogov, trgovinske zbornice in časnikarji orisal pomen dogodka. Govornik je omenil, da se je v Evropi začelo mishti o carinskih zvezah v mednarodnem merilu že kmalu po vojni, leta 1964, ko so se za to zamisel ogrevali predvsem Italijani (De Gasperi in drugi). Tri leta pozneje je v Bruslju nastal Evropski carinski svet, h kateremu je pristopilo 14 držav. Sad nadaljnjih prizadevanj v tej smeri je bil mednarodni sestane!: v Messini iz leta 1955, ko so predstavniki Italije, Zah. Nemčije, Francije, Belgi Sije, Nizozemske in Luksemburga postavili temelji poznejši Evropski gospodarski skupnosti. Do podpisa ustrezne pogodbe je prišlo kakor znano, spomladi leta 1957 v Rimu, v mestu, ki so ga izbrali za to prav v priznanje za italijanska prizadevanja na tem področju. Prvi cilj EGS je uresničitev enotnega tržišča v Evropi, kot druga faza skupnega nastopa prizadetih držav Pa pride na vrsto politična združitev šesterice. Včeraj so bile znotraj EGS od- blaga iz tretjih držav. Nov carinski pravilnik prinaša le carinske postavke za uvoz iz «zunanjega sveta*. Zaradi najnovejših protekcionističnih zahtev ene izmed šestih članic, Francije, je carinsko področje v praksi deloma še neurejeno. Francija je, kakor znano, pred kratkim zahtevala določeno kritje za svoje notranje tržišče, vendar je to storila »enostransko*, ne da bi poprej vprašala za dovoljenje ostale članice EGS. Zdaj se že tri dni vodijo med predstavniki prizadetih dežel pogajanja, ki se bodo po vsej verjetnosti zaključila tako, da bodo ostale članice EGS priznale Franciji pravico, da začasno zavaruje domačo proizvodnjo električnih gospodinjskih strojev in nekaterih drugih industrijskih proizvodov pred tujo konkurenco. Z včerajšnjo odpravo notranjih carin pa ostane na evropskem tržišču položaj za potrošnika v bistvu takšen, kakršen je bil poprej. Odprava carin se namreč ne bo čutila na podr.očju kmetijskih pridelkov in proizvodov, ker za te izdelke velja prejšnji režim spremenljivih carin (prelevmanov). Odprava carin se prav tako ne bo poznala pri monopolu stičnih izdelkih (tobak, itd.), ker so ti podvrženi posebnim notranjim obdavčitvam v posameznih državah Pri tobaku je možno le malenkostna znižanje cen; z odpravo carine se je cena tujega tobaka znižala praktično za 1000 lir pri kilogramu, zato bo odslej zavitek 20 cigar tujega izvora lahko za 10 do največ 15 lir cenejši kakor doslej. ■HiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM HUDA NESREČA NA DELU V UL. DIAZ Pri obnavljanju palače je padel z višine 20 m Nesreča se je zgodila na notranjem dvorišču - Za mladega Furlana so si zdravniki pridržali prognozo Mlad delavec iz Furlanije se je včeraj hudo ponesrečil na delu: iz Podstrešja neke stavbe je strmoglavil na dvorišče, kjer je po skoraj dvajsetmetrskem padanju obležal hudo ranjen. Takoj po nesreči so delavca prepeljali v splošno bolnišnico, kjer mu zdravniki skušajo rešiti življenje. Dogodek se je pripetil okrog 8.30 v palači v Ul. A. Diaz 27, kjer je sedež mestnega muzeja «Pasquale Revoltella«. V poslopju so že več časa v teku popravila, ki bodo morala dati nov videz celotni notranjosti palače. V ta namen je gradbeno podjetje Gregorati odstranilo del notranjih zidov in delno tud; Pode štirih nadstropij. Mladi ponesrečenec, 23-letni Uim-berto Mazzolin iz Palazzolo dello Stelia, je delal v podstrešju stavbe. Iz še nepojasnjenih razlogov je nenadno zgubil ravnotežje: samo zavpil je in zakrilil z rokami ter se zgrudil najprej na rob poda četrtega nadstropja, ki ga niso še popolnoma odstranili, tu pa se je zvabi čez rob in strmoglavil v praznino. Obležal je skoraj 20 metrov niže, v notranjem dvorišču v pritličju stavbe. Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč. Ker je bilo očitno, da so Mazzollnove poškodbe zelo hude, si ga niso upal; vzdigniti s tal In so raje telefoni-Ta*i bolničarjem Rdečega križa, ki so kmalu prihiteli na kraj nesreče. Nezavestnega in okrvavljenega delavca so položili v rešilni avtomobil ter ga z vso naglico odpeljali v “P-ošno bolnišnico, kjer so ga nemudoma odpeljali k operacijski mi-Pri zdravniškem pregledu se je izkazalo, da Je mladenič dobil hud udarec v glavo, ki mu je prizadejal kostne poškodbe na lobanji. Ponesrečenec si je tudi zlomil in izvini! desni gleženj, se udaril po ramenih ter si verjetno poškodoval nrbtenlco. Zaradi izredno hudih po-sicodb so si zdravniki pridržali prognozo. O nesreči so bili obveščeni tudi agenti komisariata v Starem mestu, m bodo morali ugotoviti vzroke hu-Oega padca. Ranjena motociklista pr! dveh nesrečah Motociklista sta se precej hudo Poškodovala pri dveh prometnih nesrečah, do katerih je prišlo vče-r®i v Istrski ulici in v Miramar-*aem drevoredu. Prva nesreča, katere žrtev je bil 57-letnd Sante Fomasiero iz Ul. Frescobaldi 2, se je pripetila okrog Poldne. Mož se je peljal na mo torju «Iso», na katerem je sedel tudi njegov 42-letni prijatelj Mario Santini s Stare istrske ceste Po Istrski ulici, ko je na križišču z Ul. Mamsanita iz še nepojasnjenih razlogov trčil v fiat *00, za volanom katerega je sedel 27-letni Luciano Sergi Iz Ul. Loren-žetti. Voznik in potnik motorja sta s? prevrnila na cesto, pri tem pa 81 je Fornasiero zlomil desno no-RO, zaradi česar so ga morali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico, fo so ga pridržali na ortopedskem oooelku, kjer se bo zdravil dva meseca. V bolnišnici so nudili prvo Pomoč tudi Santindju, ki se je samo laže poškodoval po desnem koprni in bo okreval v petih dneh. Posebna nesreča se je pripetila Približno tri ure pozneje v Mi-r&marskem drevoredu Na motorju uMondial 175» se je 22-letni TjI-*>o Bulli Iz U. Madonnina 21 peljal proti Miramaru, v bližini ba- ra «Alla pinet.au pa je trčil v zadnji del avtomobila, ki ga je vozil 33-letni Nevio Micheld iz Ul. Fabio Severo 33 in kd Je pred njim nenadoma obrnil na levo. Ranjenega motociklista je mimoidoči avtomobilist spremil v splošno bol nišnico, kjer so mu zdravniki ugo tovili zlom levega zapestja in u-darce po nogah. Bullija so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti en mesec. Šoferja je povozila Zaradi neprevidnega prečkanja ceste je bil včeraj zjutraj 48-letni šofer Biloslav Renar od Banov št. 20. žrtev prometne nesreče. Oicrog 9.30 je mož na Trgu Cagni prečkal cesto izven prehoda za pešce, ko ga je podrl fiat 500, ki ga je voziia proti središču mesta 22-letna Branka Bisiacchi od Spodnje Magdalene št. 580. Ponesrečenca, ki se je ranil po čelu in se udaril po glavi in rokah, so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico, k*„>r so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v osmih dneh. Pri drugih blagovnih vrstah pa se bo odprava notranjih carin lahko toliko občutila, kolikor so carinske postavke doslej vplivale na končno ceno posameznih izdelkov. Ker pa vplivajo na cene v največji meri obdavčitve »notranjega* značaja (prometni davek, industrijski davek, trošarina, monopolne cene, razni dodatni davki, itd.) in vse te davščine ostanejo še naprej v veljavi, ni mogoče pričakovati večjih premikov cen na evropskih tržiščih Za same carinarnice se tudi delo ne bo zmanjšalo, ker bo običajno nadzorstvo ostalo, kakor bo cstalo statistično ugotavljanje kakovosti in količine blaga ob prestopu čez posamezne mejne prehode, itd. Izdaja posameznih ca rinskih listin bo nekoliko olajšana, ker jih bodo na primer lahko izdajali samo enkrat ol robu šesterice, ne glede na to, kam bo namenjeno prizadeto blago. Tufli za blago v tranzitu bo postopek lažji, v številnih primerih pa tudi cenejši kakor doslej. Za blago, ki ga bodo imeli pri sebi turisti in drugi pot niki ob prestopu meje Evropske skupnosti z zunanjim svetom, bo veljal enoten sistem carinjenja v višini 10 od sto a forfait in «ad va-lorem*. Tudi v tem primeru pa nova ureditev ne bo veljala za vrsto izdelkov, med temi zlasti za tobak in druge monopolne izdelke. Tudi na našem področju se z novo carinsko ureditvijo ne bodo stvari bistveno spremenile. Tako ostanejo v veljavi obstoječe proste cone, ostanejo v veljavi določbe, ki veljajo za mednarodni in maloobmejni promet na mej' s sosedno Jugoslavijo. V veljavi ostane nadalje tudi nekdanja zahteva italijanskih predstavnikov, naj bi v okviru EGS priznali Trstu pravico, da obdrži svoje proste cone, ker so bile ustrezne določbe sprejete že leta 1925. (Izjemo tvori industrijsko pristanišče v Žavljah, ki je bilo u-stanovljeno po letu 1925 in za katero ni Italija vezana na določbe mirovne pogodbe). S časom pa se bo morala v okviru EGS prenoviti tudi zakonodaja obstoječih prostih con, ki so poleg Italije še v Belgiji, na Holandskem in v Zahod ni Nemčiji, medtem ko jih Francija nima. V teoriji in v notranje-carinskem pogledu je torej EGS do včeraj da ije veliko enotno tržišče s 180 milijoni potrošnikov, ki mu za običajno »rotacijsko* dobo načeluje Italija. Do neomenjenega prevažanja blaga znotra' šesterice pa je pot še precej dolga: italijanski državljan, ki si želi na primer nov volks vvagen, renault ali daffodil mora tudi po L juliju zanj odšteti prav toliko, kakor je moral odšteti v juniju ali kdaj poprej Iz tržiške bolnišnice V prometni nesreči ki se je včeraj pripetila v Tržiču, se je ranil Tomislav Laco z Reke. Ker ni hotel ostati v bolnišnici, kot mu je svetovat zdravnik (zdraviti bi se moral iO dni), je zapustil bolnišnico. Pri razkladanju z malega kamiona se je poškodoval 49-letni Gugliel-mo Visintin /. Martinščine; udaril se je v nogo ter si zlomil palec. O-kreval bo v 20 dneh Novi mednarodni prehod pri štandrežu je še vedno eden izmed osrednjih tem, s katero se občasno srečujejo upravitelji, operaterji in strokovnjaki v razmeščanju ter izgradnji infrastruktur. V zadnjem času je skupina goriških študentov arhitekture sestavila docela nov ter po zamisli izredno aktualen načrt izgradnje mednarodnega prehoda, ki naj bi bil po svojih dimenzijah kakor tudi po vlogi docela nekaj drugega od sedanjega načrta. Lokacija novega prehoda ne bi smela služiti edinole obmejnim formalnostim za prehajanje ljudi ter manipulacijo blaga, ampak naj bi novi prehod služil tudi za središče vse pogostejših stikov tako med Italijo in Jugoslavijo kakor možnostim pogovarjanja v širšem evropskem prostoru, se pravi, da bi moral novi prehod zajemati tudi prostore za mednarodne konference, študije, specializirana predavanja, razstave, turizem in podobno. Maketa, ki jo objavljamo na drugem mestu, predstavlja sad večletnega dela in študija ter kaže, kako si študentje arhitekture predstavljajo ta mednarodni center, kjer bi združili vse trgovske ter informacijske posle ter dali našemu mestu značaj mosta proti vzhodu, vlogo, ki mu jo priznava tudi krajevno t.er deželno programiranje. Vrhu tega naj bi to središče imelo tudi kar najtesnejše zveze z našim mestom, da bi se vključilo v njegovo arhitektonsko fiziognomijo kot tudi v ostalo okolje. Uresničitev takšne zamisli bi pospešila carinska opravila ter uradniške posle, saj bi se vršila v okviru sprejete enotne mejne kontrole. S tem bi na boljši način izkoristili razpoložljivi prostor. Središče bi obsegalo carinsko cono (skladišča, markami prostori, obmejna policija), službe povezane z avtomobilsko cesto (delavnice, garaže, bar, restavracija, hotel, trgovine), trgovske službe (uradi, bančni zavodi, izvozniki, špediterji, uvozno-izvozna podjetja), družbene in kulturne službe (stalne razstave, sejemski uradi, razstavni prostor, dvorane za shode, kongrese, kulturne sestanke, gledališče, av-ditorlum). Študentje arhitekture sodijo, da carinske operacije vedno zahtevajo določen čas ter zadržujejo blago. Zato je ravno ta prostor najbolj idealen, da ob izkoriščanju tistega časa ustvari pogoje za dejavnosti, ki bi se drugače izgubile odnosno bi se izčrpale med Gorico in Novo Gorico. Nakazana rešitev je docela originalna ter je doslej sestavljavci tako imenovanega «avtoporta» niso še upoštevali. Maketo, ki je rezultat akademskega dela ter zato lahko podvržena nekaterim spremembam, so izde- .................................................................................... V ISKANJU HLADU NA KRASU IN VZDOLŽ ISTRE V nedeljo na tržaških blokih okrog štiristo tisoč prehodov Kolone avtomobilov dolge po nekaj kilometrov na obeh straneh Predvčerajšnjim in tudi včeraj v mestu do 33 stopinj in več ORIGINALNA ZAMISEL SKUPINE ŠTUDENTOV ARHITEKTURE Prehod v Štandrežu naj služi širšim stikam na našem prostoru Objektom za carino in policijo naj bi dostavili še zgradbe za sejem m konference lovalci razstavili v kavami Teatro. O njej se na političnih forumih še ni razpravljalo, priž gotovo pa predstavlja izredno j$kazalo za zelo težavno: o tem pričajo neskončne vrste avtomobilov, ki so se že v prvih sobotnih jutranjih urah začele ustvarjati na obalni cesti, na avtocesti Trst - Videm - Portogrua-ro, še posebno pa ob mejnih prehodih. Računajo, da se je v dveh dneh peljalo skozi bloke naše pokrajine v obeh smereh okrog 400 tisoč ljudi;, v glavnem Tržačanov, pa tudi Jugoslovanov, Avstrijcev in Nemcev. Rekordno število prehodov so zabeležili v soboto na Škofijah, kjer je v 24 urah prekoračilo mejo 108 tisoč oseb. V najbolj prometnih urah so vrste avtomobilov, kd so čakale ob meji, segale do središča Žavelj na itali- lil MO «1 K1S» FBOSEli predvaja danes, 2. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni westem film: DANIEL BOONE Igrajo: PIER PARKER, ED AMES in PATRICIA BLAIZ janski strani in do ankaranskega križišča na jugoslovanski. Podobno je bilo tudi na drugih mejnih prehodih. Na Fernetičih je v soboto prekoračilo mejo 80 tisoč ljudi, na Pesku 60 tisoč, pri Lazaretu 20 tisoč. V nedeljo so bdle te številke le za las manjše. Kljub ogromnemu številu avtomobilov, ki so preplavili ceste, ni prišlo do hudih prometnih nesreč. V soboto zjutraj smo morali zabeležiti tri ranjene — o njih smo poročali v nedeljski izdaji — nedelja pa se je zaključila brez drugih nesreč. Tudi na jugoslovanskem ozemlju je promet, potekal sicer bolj počasno, a brez resnejših zaprek. Kopališča v mestu, Barkovljah in na miljskd obali so bila nabito polna. Vse zasedeno tudi v Grljanu, Sesljanu in Devinu. Nekateri Tržačani so se zaradi tega odločili za bolj oddaljene kraje kot so Gra-dež in Lignano, kjer so v soboto prešteli okrog 200 tisoč turistov. Na povratku so avtomobilisti rabili tudi po uro in pol, da so prevozili razdaljo med Lignanom in Vidmom. Tudi na Krasu in v zgornji tržaški okolici je balo živahno. Rekord obiskovalcev je doživel Križ, kjer se je veliko število ljudi zbralo na prazniku vina in rib. Tu so lahko pogasili žejo s pristno domačo kapljico ter se okrepčali s kalamari, čevapčiči, školjkami in kraškim pršutom • • • Cez soboto in nedeljo so na koprski obali zabeležili rekorden obisk, kakršnega še ne pomnijo v zadnjih desetih letih. Temu je vsekakor pripomoglo izredno lepo vreme in ugodne temperature morja (24 stopin), ki še ni bilo prevroče in je kopalce še osvežilo. Nedvomno pa je k obisku pripomoglo tudi slabo vreme v maju in Junija in marsikdo je hotel nadoknaditi zamujeno. Celotna obala slovenske in hrvatske Istre je bila čez soboto in zlasti v nedeljo eno samo mravljišče. Zlasti velik obisk so zabeležili v Piranu, Portorožu, Strunjanu, Kopru in Ankaranu. Pa tudi v hrvatskih kopališčih, v Savudriji, Umagu, Poreču, Rovinju ter naprej proti kvarnerski obali je bilo vse polno. Zanimivo je bilo ogledati obalne ceste ter ceste proti Trstu in Ljubljani v nedeljo popoldne in zvečer. Ze ob 16. uri se je začela formirati kolona v kateri so se vozila sem pa tja pomikala celo po centimetrih naprej. Videli smo vsa mogoča vozila In avtobuse, motocikle in dvokolesa. Zanimivo je, da sl še najhitreje napredoval z dvokolesom, oziroma z motociklom, najsi bo po desni ali po levi strani kolon. Vsa prometna milica je bila mobilizirana in je svojo težavno vlogo odlično opravila. Vozniki so bili v glavnem disciplinirani in zato je prišlo na koprskih cestah z izjemo ene težje le do lažjih prometnih nesreč in še to v glavnem zaradi neupoštevanja varnostne razdalje. Vožnja v zgoščenih kolonah je trajala na obalni cesti poinih šest ur in šele proti deseti uri zvečer so lahko vozniki nekoliko svobodneje zadihali. Pohvaliti pa je treba tokrat gostince, ki so bili kos izrednemu navalu in skoraj ni bilo primera, da bi zmanjkalo pijač, sadja in raznih jedil. Cez soboto in nedeljo je bilo na koprski obali tudi več 'prireditev. Razen promenadnih koncertov godb iz raznih krajev Slovenije, ie treba na prvem mestu omeniti koncert beat, glasbe na glavnem koprskem trgu. Predstavili so se Novi kameleoni iz Kopra, Bele vrane iz Ljubljane in mladi tržaški amaterji Phantom Group. Okrog 3 tisoč gledalcev je bilo le delno zadovoljnih, saj so pričakovali več zlasti od Kameleonov in Belih vran. Navdušeni pa so bili nad izrednim petjem 11-letnega Ezia Ca-dela, dvakratnega zmagovalca v oddaje «Zecchino d’oro». Cesta Podgrad - Ilirska Bistrica je že dograjena. Slovesna otvoritev bo na dan borca, 4. julija. Ob tej priložnosti bo v Podgradu tudi pomembna partizanska slovesnost, ko bodo odkrili spomenik šestdesetim padlim borcem Podgrada in okolice. NA «OTOKU SONCA» JE SKORAJ VSE ZASEDENO Uspešen začetek turistične sezone v Gradežu Prednjačijo nemški in avstrijski turisti Lani je Obiskalo to mesto v laguni 100.000 turistov - Prvič vodijo statistiko tudi o Jugoslovanih - Po 20 letih povratek Čehoslovakov V Gradežu je v teh dneh že vse ipolno domačih in tujih turistov in zelo težko je tako v centru kot na periferiji dobiti parkirni prostor za avtomobile, saj so povsod parkirani avtomobili z najrazličriejšimi tablicami, med katerimi seveda prednjačijo nemške in avstrijske Gradežani, ki se ukvarjajo s turizmom, gledajo z optimizmom na letošnjo sezono, ker upajo, da bodo letos nadoknadili izgubo, ki so jo Jani imeli z nemškimi turisti. Lani so morali zabeležiti izgubo nad 77 'tisoč: nočitev nemških turistov v primerjavi s prejšnjim letom in to pripisujejo krizi na Srednjem vzhodu in slabi gospodarski konjunkutri, ki je nastala lani v Zapadni Nemčiji. Ob nedeljah je Gradež prenapolnjen z motoriziranimi turisti iz tržaškega, gorlškega in furlanskega zaledja in če je izhod iz Gradeža po novi cesti proti Tržiču v poznih popoldanskih urah mogoč, je cesta, ki pelje proti Ogleju In Vidmu, popolnoma paralizirana. Letos Je opaziti, tudi ob delavnikih, v Gradežu številne avtomobile z jugoslovansko registracijo. V glavnem so to avtomobili iz Nove Gorice. Zanimivo je, da bodo letos prišli v Gradež tudi češkoslovaški turisti. Turizem se Je v Gradežu razvil v letih pred prvo svetovno vojno prav Po zaslugi dunajskih in češkoslovaških turistov. Ti so bili stalni gostje na tem lepem otoku v vsem medvojnem razdobju, po zadnji vojni pa se je meja za Cehosiovake zaprla. Lani sta prišli, prvič po dvajsetih letih, v Gradež prvi dve skupini Čehoslovakov. Pred nekaj meseci so 'bili voditelji turističnih uradov iz naše dežele na češkoslovaškem in tam navezali stike z agencijo Cedok. Rezultat teh stikov bo prihod čehoslovakov v Gradež in upati Je, da bo njihovo število iz leta v leto večje. Poglejmo še nekatere rezultate o turizmu v Gradežu v preteklem letu. število hotelov je lani ostalo isto kot pred dvema letoma. Kapacitete pa so se povečale kar se tiče števila postelj in kar je najbolj zanimivo, hotelirji so pričeli obnavljati svoje hotele. Mnogo sob Je dobilo samostojne tuše ln ostale sanitarne naprave. Deželna uprava gre za take obnove precej na roko, saj je cela vrsta zakonov, na podlagi katerih lahko dobi lastnik ho- tela pomoč če modernizira ali poveča svoj obrat. Večina tujcev, ki gredo v Gradež na kopanje, se poslužuje glavnega kopališča, ki ga upravlja Avtonomna turistična ustanova. Leta 1962 so prodali v tem kopališču 332.261 vstopnic, lani pa 534.900 vstopnic. Leta 1962 so prodali 279.830 abonmajev za kabine, lani pa 309.204. Gradež je znan tudi zaradi zdravljenja s peskom. V posebnem paviljonu so leta 1962 prodali 64.744 vstopnic, lani pa 87.153. še nekaj številk o turistih. Na razpolago imamo številke od let 1960 do 1967, ki jih je posredovala Avtonomna turistična ustanova v Gradežu. Leta 1960 so v Gradežu zabeležili 30.341 turistov, ki so napravili 266.583 nočitev v hotelih ter 34.997 turistov, kFso prenočevali pod šotori ali v privatnih sobah Nočitev le-teh je bilo 389 930. Skupno je bilo torej leta 1960 v Gradežu 65.338 turistov s 656.513 nočitev. V sedmih letih se Je število turistov skoro podvojilo. V hotelih so lani zabeležili 35.741 turistov in 350.511 nočitev, v privatnih sobah in v kampingih pa 63.375 turistov in 803.263 nočitev. Skupno torej 99.116 turistov in 1.153.774 nočitev. Lanska številka je za malenkost manjša od one v letu 1966, ko so zabeležili, kot smo že omenili na začetku tega članka, manjše število Nemcev. še nekaj zanimivih številk: Leta 1967 so zabeležili sledeče številke po narodnostih. Avstrijci: 13.050 turistov in 133.984 nočitev (od teh 84882 v kamipingih ln privatnih sobah). Države Beneluxa: 3716 turistov in 40.607 nočitev (od teh 30 tisoč 682 v kampingih in privatnih sobah). Francija: 3473 turistov in 33.655 nočitev (od teh 28.710 v kampingih in privatnih sobah). Zapad-na Nemčija: 36.198 turistov in 374 tisoč 976 nočitev (od tfch 269 543 pod šotori ali v privatnih sobah'. Velika Britanija: 3542 turistov in 36.699 nočitev (od teh 20.835 v kampingih in v privatnih soban). Švica: 2545 turistov in 29.1C3 nočitev (ed teh 19.364 pod šotori ali v priv. sobah). Italija: 31205 turistov in 477.458 nočitev (od teh 330.245 pod šotori ali v priv. sobah). Prvič so v biltenu izrecno omenjeni Jugoslovani: leh Je bilo 590 in so v Gra- dežu skupno prespali 4305 noči, od katerih 3645 v privatnih sobah. Nova cesta proti Tržiču in Trstu je Gradežu odprla čisto nove možnosti in ob tej cesti rastejo hoteli, restavracije, kampingi ln ',ud’ stanovanja. Predvideva se, da bo tu čez nekaj let nepretrgano turistično naselje, ki bo teklo od Gradeža do Tržiča. Povorka delavcev S0LVAY Včeraj se je v kemični tovarni SOLVAY v Tržiču zaključila dvodnevna stavka za ohranitev podjetja in delovnih mest. Stavkajoči so včeraj dopolune sestavili dolgo po vorko avtomobilov in motociklov ter obšli vse glavne ceste v Tržiču odpeljali so se tudi v Gradiško ter se vrnili okoli 10. ure. V motorizirani povorki so imel’ več transpa rentov, preko zvočnikov pa so pojasnjevali svoje stališče. Danes bo do v obratu nadaljevali z normalnim delom. Dva ranjena pri trčenju avtomobila ob cementni steber Dva ponesrečenca je zahtevala prometna nesreča, ki se je prejšnjo noc nekaj po polnoči pripetila v Stražnicah. Ponesrečenca sta 24 letni Luciano Bressan iz Ul. Lici-nio 4, vajenec po poklicu, ki se je opraskal po obrazu ter si zlomil desno stegnenico in se bo v bolnišnici zdravil 40 dni ter 24-let-ni šofer Alipo Tambora Michelino iz Ul. Mocchetta 8, ki se je udaril v prsi ter bo okreval v 5 dneh. Šofer avtomobila fiat 600 z registracijo GO 12862 Tambora je iz Ul. Colombo nameraval v Ul. Lungh' Isonzo. Na križišču, kjer cesta zavije v levo, je vozilo zaneslo na desno stran ter je najprej trčilo ob pločnik, nato pa še ob cementni steber električne napeljave. Pri trčenju se je slabše godilo potniku, ki je sedel na desni stra ni, s katero je vozile trčilo ob steber; utrpelo je dokajšnje poškodbe. Uprava Slovenskega dijaškega doma sporoča, da je med poletnimi meseci odprta od 10 do 12. ure; takšen urnik velja do konca septembra. Maketa mednarodnega prehoda v Štandrežu, ki jo je izdelala skupina študentov arhitekture bi «Dober večer«, Rožančevo «Ob pomladi zori«, Adamičevo «Vsi so prihajali«, Mendelsohnovo «Slovo od gozda« in narodno v Devetakovi priredbi »Drežniška«. Zbor je v odsotnosti dirigenta S. Jericija vodil Mirko Špacapan. Za zaključek sta oba zbora zapela še izven programa mogočno Flašmanovo domovinsko pesem «V Gorenjsko oziram se skalnato stran«, ki je izzvala veliko navdušenje pri občinstvu. Vse točke sporeda je prijetno povezoval Viktor Prašnik. Pred koncertom je prinesel u-vodni pozdrav občine Novo mesto podpredsednik mestne skupščine Avber, ob koncu pa je ravnatelj glasbene šole prof. Jazbec s toplimi besedami pozdravil goste izza meje in izrekel pohvalo nad visoko narodno zavestjo, ki jo kažejo primorski rojaki. Najmlajši gojenci glasbene šole pa so nastopajočim Izročili lep šop rdečih nageljnov in krasno sliko Novega mesta. Sobotni nastop v Novem mestu je bil seveda združen z izletom po prekrasni zeleni Dolenjski ob mirno se vijoči Krki in njenih gradovih. Povsod so goriški gosti naleteli na izredno prijazen sprejem. Ogledali so si slovito Kartuzijo v Pleterjah in se tu ustavili še v št. Jerneju. V Kostanjevici ob Krki so si lahko ogledali znamenito razstavo sodobne umetnosti »Forma viva« ter čudovit samostan iz XIII. stoletja z gotsko katedralo, ki jo sedaj obnavljajo gojenci vseh jugoslovanskih umetniških akademij. v tem kraju so videli še originalno razstavo slikarjev iz vseh delov Jugoslavije. Prehitro Je minil dan, ki je bil tako bogat in za premnoge pravo odkritje. Na vsak način pa to ne bo zadnji stik z dolenjskimi brati tako onstran kot tostran državne meje, v znamenju vedno večjega medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Državna knjižnica v Gorici je prejela nove slov. knjige AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE: Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah. Bt)R-GER: Lažnivi kljukec. CANKAR. Hlapec Jernej in njegova pravica. ČERNIGOJ: Parne turbine CIUHA: Potovanje v deseto deželo. DHIN-CRA: Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice. GREGORČIČ-Zbrano delo. HOCEVAR-PAJER: Taborniške igre. HUDALES: Zlati krompir. JANE2: Vsebine slovenskih literarnih del. JANEŽIČ- Tihe stopinje. JONTEZ: Jutro brez sonca. KARDELJ: Beležke o naši družbeni kritiki. KECKEMET: Ivan Meštrovie. KOVAL: Svet naših čutov. MAJCEN: Izbrano delo. MAM-LOK: Minica in gugalni konj. MAMLOK: Minica in kužek Liz-man. MIHELIČEVA: Puhek. MURN: Pesmi. Ob sedemdesetletnici ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Prvi junij 1924 v Trbovljah. Repertoar Slovenskih gledališč: 1867 1967. RIHA: Kapitan se menja. ROSTOHAR: Osnove obče psihologije. ROZMAN: Re- porter tejč porača. SABEC: Tehnologija surovega masla. Savreme-na jugoslovanska grafika. Slovaške pravljice: Slovenija: Dolenjska in Bela krajina. Sredi zemlje stojim: Poezija nerazvitih ljudstev. VALVASOR: Slava vojvodine Kranjske. VARL: Naši književniki in njihova dela. ZUPAN: Vrata iz meglenega mesta. Corica VERDI, 17—22: «L’oro del mon-do», R. Power, Albano, C. In-grassia in F. Franchi. Italijanski barvni lilm. CORSO. 17.30—22: »Quota perisco-pio«, James Gamer in Edmund 0’Brien. Ameriški kinemaskop-ski film. MODERNISSIMO. 17-22: »Finchš dura la tempesta«, James Mason in Lili Palmer Italijanski barvni film. V1TTORIA. 17.15—22: »Gioco dl massacro«, Claudine Auger in Michel Duchaussov. Francoski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE. Zaprt. Tržič AZZURRO. 21.00: Koncert. EXCELSIOR. 17.30: »Sinfonia di guerra«, Charlton Heston in M. Schell, v barvah, f RINCIPE. 18.30: »Strategic com-mand chiama Jo VValker«, B, Harris in T. Kendal, v kinema-skupu in barvah. Ronke EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 20—22: «La guerra h fini ta«. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in pdiočl je odprta lekarna »Cristofdtetti« Travnik, tel. 29-72. TR2IC Danes Je v Tržiču odprta lekarna »S. Nicolb« dr. Olivetti, via I. Maggio 94, tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna All’An-gelo — Sergio Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 77019. TOUR DE FRANCE: 4. ETAPA Francozi v protinapadu osvojili etapo in majico Tudi odločilni pobeg je sprožil Francoz Stablinski Francoz Chappe si je danes zagotovil zmago po etapi, ki jo je 99 vozačev prevozilo v zelo vročem in soparnem vremenu. Kljub vročini pa se kolesarji niso predajali lagodni vožnji, ampak so se vrstili napadi drug za drugim. Glavnini Je uspevalo nadzorovati položaj na vseh prvih treh četrtinah proge, kjer ni uspelo nobenemu posamezniku, ne skupini pridobiti si večje prednosti. Do odločilnega naskoka je tako prišlo šele pri 176 kim. Ušel je Stablinski. Pridobil si je nekaj prednosti. Za njim so se pognali Bol-iey, Schiavon, Chappe, In't Ven, Genet, Passuello in Van den Ber-ghe. Zasledovalcev Je uspelo ujeti Francoza šele po 36 km zasledovanja. Pri 202 km je imela osmerica 5 minut naskoka in Genet je bil dejansko že rumena majica. Iz glavnine se je pognala za ubežniki nova skupina zasledovalcev vendar brez uspeha. Vodeča skupina je ohranila precejšen del svoje prednosti in si je najboljša mesta na beli črti razdelila med seboj. Danes čaka udeležence Toura najnapornejša etapa dirke: v dveh poletapah bodo morali prevoziti od Rouena do Bagnoles de l’Ome 162,500 km in nato od Bagnolesa do Dinarda še 152 km poti, torej skupno 314,500 km poti. Lestvica 4. etape: 1. Chappe (Fr. B) 239 km od Rou-baixa do Rouena je prevozil v 6.23’30” 2. Van den Berghe (Bel. B) z zaostankom 3” 3. Bolley (Fr. B) 4. In’t Ven (Bel. A) 5. Passuello (It.) 6. Genet (Fr. A) 7. Schiavon (It.) 8. Stablinski (Fr. A) 26” 9. Gomez del Moral (Sp.) 2’49” 10. Smaniotto (Sv.-Luks.) Včeraj je na prvi poletapi na kronometer za moštva zmagala Belgija A pred Francijo A, Španijo, Belgijo B, Italijo in drugimi. Na drugi poletapi na 112 km dolgi progi od Foresta do Roubaixa pa je zmagal Belgijec Godefroot s časom 2.37’52” in v njegovem času je prispela glavnina. Po 4. etapi pa je skupna lestvica naslednja: 1. GENET (Fr. A) 19.17’54” 2. In’t Ven (Bel. A) z začet. 18” 3. Van Den Berghe (Bel. B) 29” ODBOJKA Moška promocijska liga Kljub poprečni igri Breg v finalnem kolu GASILCI TS — BREG 1:3 (15:6, 12:15, 2:15, 13:15) GASILCI: Pellarlni, Righer, Ros-sitto, Caniglia, Grettl, Borretti, Va-»cotto, Ferro. BREG: Škrinjar, Vitez, Lovriha Vojteh, Vojko, Franko in Boris, Žerjal, Pangerc. Sodnik: Palomban; zapisnikar: Rojc. Kijum zmagi nad Gasilci TS in s tem z uvrstitvijo v finalni del promocijskega prvenstva ni moška es,pa Brega zadovoljila. Brežani niso niti senza ekipe, ki je p,ed enim mesecem nastopala v navdušujočih prijateljskih tekmah. Sedanja igra je medla in predvsem neodločna. Brežani se svojih nasprotnikov bojijo, zato so na igrišču pre-oej neodločni in živčni. Pokazali so celo vrsto napak: te se večinoma nanašajo na igro ob mreži. Tolčenje je bilo zelo šibko; blokov sploh ni bilo videti, podajanje pa je biio precej pomanjkljivo. Tudi obramba je bila zelo počasna in je imela včasih popoinoma začetniške težave. Poleg tega je še zbolel najbolj zanesljiv igralec Gerli, ki ne bo zdrav n,tl za finale, tolkača Sancin in Prašel pa sta že pred časom opustila odbojko. Tako se Je Breg tik pred finalnim srečanjem znašel v hudi krizi in postaja tudi možnost zmage zelo majhna. Gasilci TS so zeio mlada ekipa z nekaterimi obetajočimi odbojkarji, so pa še zelo neizkušeni, saj so Brežani dosegli veliko število točk kar s servisi. Vseeno pa so v pr-'vtm setu zaigrali mimo in so pustili piave na 6. V drugem setu pa so Brežani takoj povedli, z zagrizeno igro oo-držali prednost do konca in zmagali. Tretji set je bil popolen monolog Brega. V četrtem pa se je ponovno zataknilo in gasilci so že vodili z 12:4, ko so se Brežani zbrali, nadoknadili razliko ter zmagali. K. V. * * * V ostalem srečanju tega prvenstva je v Miljah Acegat premagal openski Polet s 3:0 (15:4, 15:10, 15:10). S tem se je prvi del tega prvenstva končal. V soboto zvečer in nedeljo zjutraj bo v Nabrežini finalno kolo, v katerem se bodo potegovali za vstop v D ligo Acegat, Breg in Sokol s Tržaškega, Audax iz Gorice in Kennedy ter Aurora iz Furlanije. * • * Se nekaj izidov moške D lige: Gasilci TS — Olimpija 3.2 16:14, 15:6, 14:16, 13:15, 15:5) Boi — Kras 3:1 (10:15, 15:10, 15:5, 15:13) Kras — Turriaoo 3:0 (15:3. 15:13, 15:9) Olimpija — AGI 3:1 (7:15, 15:9, 16:14, 15:10) 4. Schiavon (It.) 36” 5. Chappe (Fr. B) 41” 6. Passuello (It.) 44” 7. Van Springel (Bel. A) 2’15” 8. Grosskost (Fr. B) 2’30” 9. /ilioli (It.) 3’37” 10. Guyot (Fr. A) 2’43” 11. Samyn (Fr. A) 2’44” 12. Pintes (Bel. A) 2’45” 13. Vianen (Niz.) 3’ 14. Godefroot (Bel. B) 3 06” 15. De VIaemynck (Bel. B) 3’07” Dirka po Jugoslaviji Na 3. etapi amaterske kolesarske dirke po Jugoslaviji je na 125 km dolgi poti zmagal Rudi Valenčič s časom 3.17’04”. Valenčič vodi tudi na skupni lestvici s 16” prednosti pred Švedom Goesto Pettersonom. Na ekipni lestvici je v vodstvu Bolgarija pred Jugoslavijo. Danes bodo kolesarji vozili od Sarajeva do Mostarja. Turnir v Wimblcdonu Nekaj izidov srečanj moških posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju «open» v Wimble-donu: Laver (Avstral.-p.) : Cox (VB-a.) 3:1 Ralston (ZDA-p.) - Metrevell (SZ-a.) 3:0 Ashe (ZDA-a.) : Newcombe (Av-stralija-p.) 3:2 Okker (Niz.-a.) : Emerson (Av-stralija-p.) 3:1 Roche (Avstral.-p.) : Rosewall (Avstralija^.) 3:0 Bucholz (ZDA-p.) : Hewitt (J. Afr,- a.) 3:1 Graebner (ZDA-a.) : Stolle (Astra-lija-p.) 3:0 Moore (J. Afr.-a.) : Eddelson (ZDA- a.) 3:2. V četrtfinalu bodo odigrali naslednja srečanja: Laver - Ralston Ashe - Okker Graebner - Moore Bucholz - Roche. AmmA U\ Mladi Borovi atleti postavili pet novih društvenih rekordov V soboto so fantje tekmovali v Vidmu, dekleta pa v Trstu Vročina, ki je te dni hudo pritisnila, je v veliki meri pripomogla, da se nekateri atleti in atletinje Bora niso predstavili na sobotnih tekmovanjih v Vidmu in Trstu. Tistim, ki so nastopili pa menda ni žal, da so žrtvovali kopanje, saj je bilo v soboto doseženih kar pet novih društvenih rekordov. V Pradamaniu pri Vidmu so otvo-rlli nov atletski stadion in ob tej priliki so priredili tekmovanje za dečke in člansko konkurenco. Doseženih je bilo nekaj izredno dobrih rezultatov, Bor je nastopal s tremi člani od katerih je bil najboljši Vojko Cesar. Najprej je nastopil v teku na 110 m z ovirami. Po tem kar smo videli na zadnjih treningih smo upravičeno pričakovali nov društveni rekord in ga res tudi dočakali. 16”9 je nov rezultat, čas, ki uvršča atleta med najboljše v deželi. Odlično se je atlet odrezal tudi v metu kopja. Osebni rekord 51,60 Je popravil kar dvakrat. V petem metu je dosegel 51,62, v šestem pa 52,26. Najslabši met je bi! kar 48,50. Ti rezultati dokazujejo, da prihaja Cesar polagoma v formo ki zato optimistično pričakujemo njegov le-letošnji prvi nastop v deseteroboju, ki bo čez mesec dni. Pri dečkih Je v skoku v daljino doživel društveni rekord velik napredek, stvar pa je nekoliko dvomljiva. Diego Marega je dosegel 3,87 m, kar je zanj realen rezultat, 13-letnemu Bertocchlju pa so sodniki — verjetno napačno — namerili 4,39 m. Mladi atlet namreč dosega običajno za meter krajše skoke. Sodniki rezultata niso hoteli spremeniti in uradno je bil tako registriran s 4,39 m. Med dečki je Boris Guštin že tretjič v letošnji sezoni pretekel progo 80 m v času 10”8, bil pa je nedvomno doslej najbliže času 10”7, saj je Skozi cilj pritekel povsem istočasno s tekačem, kateremu so namerili 10”7. Od borovcev sta nastopila še Dušan Švab na 800 m in Bruno Križman v metu kopja. Švab je tekel v izredno močni konkurenci in je takoj po startu zaostal za prvo trojico, obenem pa tudi gladko pustil za seboj zasledovalce. Ostal je tako sam med obema skupinama in ni imel od ostalih tekačev nobene taktične podpore. Tek je bil na spo- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIHlIllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllUllllllllllHIIIIIIIIII ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL ^ 1 ',*R M» » M -4*i, 46. %F Torino osvojil pokal 1968 Milan premagan v Bologni Tretji (z boljšo razliko v golih) Inter, četrta Bologna TORINO — INTER 2:0 (2:0) STRELCA: Fossati v 17’, Combin v 45’. TORINO: Vieri, Fossati, Trebbi; ■ i ^ p i F j I. ___ i. Tamberlano i 2. Mareb i 2. — 1. Delurč II X 2. Vicenza 2 3. — 1. Mare 2 2. Etelcar 2 4. — 1. Noceto X 2. Parker 2 5. — 1. Valiant 1 2. Brech 2 6. — 1. Coblenza 2 2. Arold X KVOTE 12 — 6.345.473 lir 11 — 204.692 » 10 — 14.132 » Puia, Cereser, Agroppi; Cornl, Ferlini, Combin, Moschino, Facchin. INTER: Barluzzi, Poli, Facchet-ti; Bedin, Landini, Benitez; D’A-mato, Suarez, Cappellini, Corso, Achilli. SODNIK: D’Agostini. Inter je v tem srečanju poskuša! vse mogoče, da bi zaključil sezono z zmago, a pri tem ni uspel. Dvakrat je zadel vratnico, štirikrat pa je naravnost neverjetno zapravil izredne priložnosti za uspešen strel in tako mu ni uspelo ukaniti nasprotnika niti s častnim golom. Nasprotno pa je Torino igral zelo premišljeno in preudarno. S svojo krilsko vrsto je krepko strigel krila nasprotnim napadom in se posluževal vsake najmanjše priložnosti za protinapad. Tako taktika mu je prinesla zmago in s tem naslov italijanskega pokalnega pr- BOLOGNA — MILAN 2:1 (0:0 STRELCI: Schnellinger (avtogol) v 46’, Prati v 61’, Turra v 88’. BOLOGNA: Vavassorl; Roversi, Prini; Guameri, Janich, Tentorio; Ferani, Fogli, Clerici, Turra, Pace. MILAN: Cudicini; Auqulietti, Schnellinger; Giacomini, Rosato, Trapattoni; Hamrin, Lodetti, Sor-mani, Rognoni, Prati. SODNIK: Lo Bello. Srečanje med Milanom in Bologno je bilo medlo in ni pripravilo gledalcem (zlasti v prvem polčasu) skoraj nobenega napetega trenutka. Bilo je očividno, da je Milan prispel na mejo svojih zmogljivosti, k čemer pa ni prispevala le utrujenost igralcev po napornem prvenstvu in vročina večera, ampak tudi odsotnost Rive-re. Bologna je tako (čeprav je imela v svojih vrstah več rezervnih igralcev) lahko izkoristila nekaj trenutkov nepazljivosti nasprotne obrambe in poslala proti nasprotnim vratom več žog, od katerih je ena našla pot v mrežo. En gol pa je poslal Schnellinger v lastna vrata. Končna lestvica: Torino 6 3 3 0 9:2 9 Milan 6 3 2 1 8:6 7 Inter 6 1 2 3 7:10 4 Bologna 6 1 2 3 7:13 4 redu samo zato, da bi Videmčan i 2. Vrše (Bor) 8,08, 3. Kralj (Bor) Bramuzzi dosegel normo za držav- 8,85 m. no prvenstvo. Bramuzzi pa je ne samo dosegel normo, temveč tudi nov deželni rekord 1’54”3. Kmalu bi normo dosegel tudi Tržačan Brezzoni, ki je krepko popravil svoj osebni rekord z 1'55”6, je pa bil vseeno za 4 desetinke sekunde prepočasen za start na državnem prvenstvu. Švab je pritekel na cilj v 2’7”, čas katerega lahko ocenimo kot dobrega, ker atlet zaradi službenih obveznosti že več časa ne more trenirati. Med tekmovanjem sta bila dosežena še dva deželna rekorda za dečke, v metu kopja za člane pa je Defranzoni metal zelo blizu še svežega rekorda, ki je tudi njegova last. Nekaj boljših rezultatov: 800 m: 1. Bramuzzi (Libertas UD) 1’54”3 (nov dežleni rekord), 2. Brezzoni (Ginn. Trlestina) T55"6, 4. Švab (Bor) 2’7”. Kopje: 1. Defranzoni (Torriana) 65,84, 6. Cesar (Bor) 52,26, 11. Križman (Bor), 39,12. Troskok: 1. Marohesan (Torriana) 13,58. 200 m: 1. Trangoni (libertas UD) 22”8, 2. Odorico (Libertas UD) 2”9. 5000 m: 1. Milocco (Libertas UD) 15’65”. Deseteroboj: 1. Miolli (Libertas UD) 5350 točk. DEČKI 80 m: 1. Paluello (Libertas UD) 9”7, 7 Guštin (Bor) 10”8 Daljina: 1. Rodaro 5,40, 8. Bertok (Bor) 4,39, 11. Marega (Bor) 3,87. 60 m ovire: 1. Grandis 8”7. 1000 m: 1. Marchi 2’49”. Kopje: 1. Černe 41,88. Krogla: 1. Butto 11,50. V soboto popoldne je Bor priredil na šolskem stadionu v Kolonji deželni miting za ženske. Ker so bile članice Ginnastice Triestine in Gualfa iz Vidma zaposlene s finalnim tekmovanjem za italijanski pokal v Veroni se je že v naprej vedelo, da bo udeležba na tekmovanju precej skromna in vezana bolj na naraščajnice in deklice. Tako je tudi res bilo. članic ni bilo, zadovoljivo pa je bilo pri mlajših. Najmlajše borovke so dosegle dva nova društvena rekorda. Najprej Je Evelina Jeza v skoku v višino kljub nekaterim napakam z lahkoto premagala letvico na 90. 100, 105 in 110 cm, le za las pa je podrla na višini 115 om, t.j. pri rezultatu, ki bi veljal značko s tremi olimpijskimi krogi. V metu krogle je prvič nastopila Liljana Vrše, ki se je že nekoč prej izkazala kot dobra tekačica. V soboto je dosegla v metu krogle 8.08 m in si je prUjorlla značko s petimi olimpijskimi krogi. Rezultat 8,08 m je tudi velikega deželnega pomena. Loredana Kralj je ponovno popravila svoj osebni rekord in dosegla z rezultatom 6.85 tretje mesto. Le s 15 cm več bi zaslužila značko s tremi krogi. Skoraj gotovo je, da bosta obe tekmovalki že na prihodnjem tekmovanju ponovno popravili osebna rezultata. V skoku v daljino je imela Helena Valič težave z zaletom, kar pa )e popolnoma razumljivo, ker ter la ta panoga precej točnosti. Njen rezultat moramo tolmačiti le kot poskus in gotovo bo tudi ta atletinja v kratkem času dosegla boljši rezultat, saj se Je že izkazala tudi v skoku v višino Med mladinkami je treba omeniti še rezultat Sonje Lukač v metu krogle, ki pomeni napredek 2a 5 cm. Borova atletinja je nastopila v soboto precej utrujena in se ni mogla pred vsakim metom skoncentrirati. Kljub temu ji je vseeno uspel met, ki ji je prinesel nov rekord in še za nekaj točk višjo vrednost v državnem merilu. Poleg borove mladinke se je izkazala tudi skakalka v višino Ginnastice Triestine Rosanna Rossi, ki je skočila 150 cm. še boljša je bila med deklicami Gemma Bernes Iz Vidma, ki je dosegla kar 145 om, rezultat, ki je verjetno najboljši dosežek v Italiji, če pa ne najboljši, vsaj eden najboljših REZULTATI DEKLICE 60 m: 1. Fabbroni (Latisana) 8"6. Krogla: 1. Dazzan (Latisana) 8,57, Višina: 1. Bemes (C A AL Videm) 1,45, 5. Jeza (Bor) 1,10. Daljina: 1. Guerin (Latisana) 4,12, 4. Valič (Bor) 2,77. NARAŠČAJNICE Kopje: 1. Magro (Gimn. Triestl-na) 22,84. 80 m: 1. Driussi (OAAL Videm) 11". 150 m: 1. Seriau (Ginn. Triesti-na) 20”5. Daljina: 1. Beinat (Ginn. Trle-stina) 4,41. 4x100 m: 1. Ginnastica Triestina 55”6. MLADINKE 400 m: 1. Chellini (Ginn. Triestina) 66”6. Krogla: 1. Sonja Lukač (Bor) 10,65. Višina: 1. Rossi (Ginn. Triestina) 1,50. 800 m: 1. Canzian (Edera) 2’44”. Kopje: 1. Deconi (Ginn. Triestina) 11,45. Domači atleti bodo sedaj lahko nekoliko počivali s tekmovanji. Konec tega tedna si bodo ogledali državno prvenstvo, kjer se bodo lahko precej naučili od znanih asov italijanske atletike. Naslednja tekmovanja so predvidena za 13. in 14. julij za dekleta, 21. julija pa za fante. -lin- slalfc Tudi ljubljanska Olimpija ostala v prvi zvezni ligi Beograjska Crvena zvezda že osmič državni prvak - Olimpija 11., Maribor 12. Beograd in Kijeka zadnja na lestvici Ljubljanski Olimpiji je šele v zadnjem kolu uspelo na domačem igrišču zagotoviti obstoj v I. jugoslovanski zvezni nogometni ligi tudi za prihodnje leto. Odločitev je padla v srečanju z Radničkim iz Niša v zelo živčni tekmi, v kateri so Ljubljančani zaigrali zadovoljivo le v obrambi, v napadu pa so zapravili vrsto izrednih priložnosti ln so tako zopet dokazali svojo neučinkovitost. K sreči je bil vsaj srednji napadalec Lazovič dvakrat priseben, ko se je sam znašel pred niškimi vrati in je potisnil žogo v mrežo. Prvi gol je padel celo iz začetne akcije v prvi minuti igre. kar je precej prispevalo k temu, da je Olimpija zaigrala kasneje vsaj kolikor toliko brez psihičnega pritiska. Drugi slovenski prvoligaš Maribor je doživel v Mostarju pravo katastrofo. Potem, ko je prvi povedel z 1:0, mu je srednji napadalec Mostarja poslal v mrežo zaporedoma nič manj kot 5 golov, verjetno pa bi še kakšnega, če bi ne bil mari-oorski vratar (kljub prejetim golom) najboljši član svojega moštva na igrišču. Med ostalimi moštvi si je Crvena zvezda že prej zagotovila naslov košarka Dve prijateljski tekmi borovcev v Mariboru Mariborčani igrajo odlično košarko - Lep sprejem tržaških košarkarjev - Veliko zanimanje občinstva 29. in 30. junija je košariaruka ekipa Bora gostovala v Mariboru in odigrala dve prijateljski tekmi proti ekipama KD Maribor 66 in Branik. To je bilo prvo srečanje tržaških košarkarjev z Mariborčani ln upamo, da se bodo ti stiki ponavljali pogosto. Predvsem moramo povedati, da so bili borovci deležni zelo iepega ln slovesnega sprejema. Po vsem mestu so iepaki najavljali tekmi in mariborsko občinstvo je v velikem številu prihitelo ob rob igrišča, da bi si ogledalo srečanji. KD Maribor je bil ustanovljen leta 1966. Okostje ekipe sestavlja del igralcev, ki so prej nastopali pod imenom Branik, preden je bil ta leta 1966 razpuščen. Zraven pa. so pristopili še nekateri drugi igralci B lige. Maribor zdaj nastopa v drugi ligi in vodi ob zaključku spomladanskega dela prvenstva na lestvici z dvema točkama prednosti pred M.ado Bosno iz Sarajeva. Mlada Bosna je najnevarnejši konkurent Mariborčanov v bitki za prestop v I. zvezno košarkarsko ligo. če bo Mariborčanom uspelo uvrstiti se v prvo ligo, potem sl bodo morali urediti igrišče v dvorani na mestnem razstavišču, kajti po pravilniku jugoslovanske prve lige prvoligaških tekem ne smejo več igrati na prostem. Poleg moške razpolaga Maribor 66 tudi z žensko ekipo, ki nastopa v republiški ligi. Društvo ima tudi pomemben naraščaj: eno mladinsko in kar tri ekipe v pionirskem prvenstvu. Borovci so prvo tekmo odigrali v soboto ob 20. uri z ekipo Maribor 66. Maribor 66 — Bor 78:47 (44:15) MARIBOR 66: Bergoč 15, Židanik 2, Fink 11, Kuntu 14, Lorger, Jerak 8, Tatalovič 18, Smaka 8, losta-her 2. BOR: Prinčič 8, Sancin 8, Fabjan 11, Kafol 2, Stokelj, Hervatič V. ln S., Sirk 4, Kralj 6, Pertot, Za-vadlal 8. Sodnika: Gambe in Kralj. Gledalcev: približno 400. Plavi so nastopili z okrnjeno postavo. Nekateri standardni igralci so ostali doma zaradi maturitetnega izpita. V vročem večeru so domačini začeli z zelo hitro !n odločno igro in so tako presenetili goste z učinkovitimi protinapadi. Domačini so (poznavajoč svoje igrišče) metali tudi od daleč z veliko točnostjo. Spretno so podajai! pi-votu, ki je bil v strelu iz skoka nedosegljiv. Pod obema košema se Je bila ostra bitka za odbite žoge, kjer je prišla do Izraza atletska pripravljenost domače peterke. Tekma je bila prijetna, čeprav ne napeta zaradi očitne premoči domačinov. Zelo športno občinstvo pa je obe ek i ni enako navdušeno bodrilo. Borovci so nekoliko bolje zaigraj v drugi polovici srečanja. * * ir- Naslednje jutro so borovci nastopili proti Braniku. V tem društvu nastopajo danes igralci, ki še pridejo v poštev za Maribor 66 in pa starejši košarkarji «veterani». Ta ekipa nastopa trenutno v regionalni ligi In Je tudi na prvem nes-u. Med zelo obetajočimi igralci Branika sta Daneu (brat slavnega Iva, ki nastopa za Olimpijo) in pa Varl. Branik — Bor 50:37 BRANIK. Bajc 2. Varl 5, Dvoršak, Košar A, 8, Košar P. 11, Klinc 3, Daneu 16, Sevšek n Brumen BOR: Prinčič 4, Sancin 2. Fabjan 11, Pertot. Kafol, Sirk, Kralj 6. Hervatič S. in V.. Stokelj. Zava-dlal 14. Sodnika: Kralj in Lešnik. Tudi tokrat je slab začetek usodno vplival na potek igre borovcev, ki so zagrešili več osnovnih napa,k v obrambi in niso izkoristili nekaj ugodnih priložnosti pod nasprotnikovim košem. Le boljša igra v drugem polčasu je rešila piave pred hujšim porazom. ADRIJAN ZAVADLAL državnega prvaka. Beograd in Rije- j ka bosta morala na kvalifikacije:*1 Kljub temu da sta na zadnjih me-t stih lestvice imata namreč še vedT; no možnost, da ostaneta v I. ligi. Prvo jugoslovansko ligo bodo namreč povečali v prihodnji sezoni na’ 18 članov, zato se bosta Beograd in Rijeka pomerila v kvalifikacijskih srečanjih z drugouvrščenima ekipama iz obeh skupin 2. lige Trepčp' oz. Slobodo Iz Tuzle. Zmagovalca teh dveh srečanj bosta nastopala-; prihodnje leto v I. ligi. Izidi zadnjega kola: C. zvezda - - Vojvodina 2:0 (1:0) Hajduk — Rijeka 4:2 (3:0) Olimpija - - Radnički 2:0 (1:0) željeznlčar — Sarajevo 1:2 (0:1) Velež — Maribor 5:1 (0:1) Vardar — i Beograd 0:0 Proleter — Partizan 1:0 (0:0) Dinamo — Zagreb 5:2 (2:1) KONČNA , LESTVICA Ko C zvezda 30 16 11 3 64 30 43 Partizan 30 15 8 7 45 31 38 Dinamo 30 12 11 7 45 33 36 Hajduk 30 12 10 8 44 37 34 željezničar 30 12 9 9 44 34 33 Vardar 30 10 10 10 31 37 30 Sarajevo 30 13 3 14 46 39 29 Proleter 30 10 9 11 35 44 29 Radnički 30 13 2 15 36 48 28 Zagreb 30 10 7 13 53 54 27 Oll trapila 30 9 9 12 33 46 27 Maribor 30 8 11 11 38 53 37 Vojvodina 30 7 12 11 28 30 3« Velež 30 9 8 13 33 40 2« Beograd 30 9 7 14 38 46 26 Rijeka 30 8 7 15 37 48 23 Zmaga Izole na treh frontah V nedeljo so bile v Izoli na sporedu pokalne tekme na treh nogometnih frontah med Izolo in Koprom. Na splošno presenečenje je Izola zmagala v vseh treh srečanjih, kar Je jasen dokaz, da Je nogomet trenutno v tem mestu na višji ravni kot v Kopru. Najprej so domačini zmagali v pionirskem srečanju s 3:2 (po podaljških). Nato so mladinci Izole gladko premagali Koprčane s 3:0 Čeprav Koper v polju ni igral slabo, bi bila lahko zmaga Izole še učinkovitejša. Borbenejši domačini so si namreč ustvarili mnogo več zrelih priložnosti, Giavno srečanje prvih enaj-sterlo Je imelo precej nenavaden potek. Koper je bil večji del prvega polčasa v premoči, toda Izola je la hitrega protinapada dosegla vodstvo. Zadetek gre izključno na inčun slabega koprskega vratarja, -ki je dokaj šibak strel že ujel, ooti&n pa nepričakovano žogo izpustil. Ta zadetek je demoraliziral goste. ;ki so potem Imeli precej časa podrejeno vlogo šele sredi drugega polčasa si je Koper opomogel in zasluženo Izenačil. V podaljških smo gledali precej izenačeno igro Domačini pa so hili spretnejši pred vrati ln so zasluženo dosegli zmagoviti zadetek. O It V K S T I L A Kot vsako leto. bo tudi letos v Rovinju poletni odbojkarski tečaj za elane slovenskih zamejskih odbojkarskih odsekov. Predstavniki društev, ki bi radi poslali na tečaj svoje člane, naj se zbero danes, 2. julija oh 20.30 na stadionu «1. maj» v Trstu. S seboj naj prineso točno število kandidatov za tečaj. I'eča.| bo predvidoma v prvi polovici avgusta in ho trajal pribl)!-no 10 dni. * m m tajništvo glavnega odbora *!£ Kor sporoča, da bo odhorova seja v četrtek 4. julija ob 20.30 na društvenem sedežu v Trstu, Vrdelskk cesta 77. STEFAN OLIVIER NO VI ŠEF «Dr. Feldhusen?» Moški glas, hladen, neznan. «Da, kdo kliče?« «Javno tožilstvo, tožilec Brandis.« Feldhusna je stresel mraz. «Da, želite?« «Mislim, da veste, za kaj gre. Inšpektor Hennings vas je včeraj obiskal. No, nekaj točk še ni popolnoma razčiščenih, o njih bi se rad pogovoril z vami. Ali ste tako dobri, da bi danes enkrat prišli k nam?« Feldhusen je požrl slino, komaj se je obvladal. «Danes enkrat? Nemogoče, gospod. Cez glavo sem v delu. Toda če hočete koga poslati semkaj — prav rad bi vam pomagal.« «2al mi je dr. Feldhusen. Vi sami morate priti. Zadeva je dovolj resna in vaše pričevanje je nujno — tudi za vas.« Feldhusen se ni vdal. Globoko je vdihnil, njegov glas je bil glasen, odrezav. ((Poslušajte, tožilec Brandis, moram vas prositi, enkrat za vselej, da nehate s takimi brezobzirnimi načini. Vsa zadeva je popolna žalitev. Kaj pa mislite, da sem? Govorite o nerazčiščenih točkah. Zame ni pri vsej stvari nič nerazčiščenega. Mladi Warzin...» Prekinil ga je hladni, a vljudni tožilčev glas: «Dr. Feld-husen, pravkar sem imel dveurni razgovor z dr. Warzinom in prav zato vas nujno prosim, da pridete, brž ko je mogoče. Povejte mi samo, kdaj je za vas najbolj primerno. Popoldne ali jutri zjutraj? Tudi jaz nimam na razpolago preveč časa, saj veste.« Bilo je jasno in nedvoumno. Feldhusen se Je nenadoma zrušil. Warzin — dve uri so ga zasliševali. Vse je povedal. Morda so ga že aretirali. In kaj bo z menoj? Oslinil si je ustnice. «Prav,» je rekel, «jutri zjutraj.« «Kdaj vam bo najbolj ustrezalo? Okrog enajstih?« Spet je bil vljuden, a tožilca je v sebi grdo preklinjal. «Da, okrog enajstih.« «Saj veste, kje me boste našli, ali ne? Sodna palača, drugo nadstropje, soba 230. «Da, soba 230.» «Prav, lepa hvala, na svidenje.« Feldhusen je odložil slušalko. Jutri ob enajstih. Zasliševanje pri javnem tožilcu. Warzina so zasliševali dve uri. Vse je popolnoma jasno. Izhoda ni. Niti s pomočjo Fehlinga ali Scharffa. Izhoda ni. Sploh ne? Feldhusen si je obrisal čelo: črna misel iz temne globine. Sedaj se ji ni več upiral. Bolj ko ga je prevzemala, manj strašna se mu je zdela. Izhod iz vse zmešnjave. Zadnja pot, odprta človeku. Korak čez prag, za katerim je tema, toda dobra tema, ki zapre vse oči in konča vse trpljenje. Feldhusen je dolgo nepremično sedel. Da, sedaj Je vedel, kaj mora storiti. Prihranil si bo pot k javnemu tožilcu — in vse drugo. Oči so mu obstale na Trudinem pismu. Vzel ga je v roke — toda namesto da bi ga prebral, se je ozrl skozi okno V vlažnem zraku se je preganjala megla. Dan brez sonca. Trude bo morala pač še čakati na odgovor, je pomislil, in sina ne bo nikoli več videl. Pismo je raztrgal na drobne koščke, vrgel jih je v košaro. Potrkala je gospodična Rieck ln rekla med vrati: «Dr, Warzina ni v zgradbi, nihče ne ve, kje je.» Jaz pa vem, je pomislil Feldhusen, tajnici pa je rekel: «Hvala lepa, gospodična Rieck, nič ne de.» Rahlo se je priklonila in zaprla vrata. Ko je bil spet sam, je odločno prijel telefonsko slušalko ln poklical Gino. Sedaj je bil miren, povsem miren, njegov glas je bil skoraj vesel. Takole je govoril: «Halo, dragica Veš, na kosilo me danes ne bo, preveč je dela. In težko se je prebiti skozi opoldanski promet. Zvečer bom prišel malo kasneje, morda ob osmih ali devetih.« Nič ni ugovarjala. «Revež,» je rekla, «no, do počitnic potrpiva. Ugani, kdo me je klical?« Uganiti ni mogel. ((Gospa Manders. Zabava bo dvanajstega novembra. Kaže, da bo velika stvar. Zelo me zanima. Povabila sem jo, naj pride popoldne na kavo. Prišla bo!« se je zasmejala. Tudi Feldhusen se je zasmejal. ((Odlično, potem ti ne bo dolgčas. Draga, zvečer potem na svidenje.« Vedel je, da je slišal njen glas zadnjič. In začudil se je, da je tako miren. Kosilo so mu prinesli v pisarno. Jedel ni skoraj nič, pač pa je popil vso kavo, ki jo je skuhala glavna sestra Louise. «No, doktor,« je menila očitajoče, «ni dobro, da ste popili toliko kave, pa skoraj nič jedli.« Zasmejal se je. «Vi in jaz imava isto napako, sestra. Nobenega smisla nima, da bi skušala eden drugega spreobrniti.« To ji je bilo všeč. Tak mora biti šef zdravnik — po njenem okusu. Skupaj bosta delala, dokler ne bo šla v pokoj. Feldhusen je bil vse popoldne v svoji pisarni. Uredil je pošto, nato je gospodični Rieck narekoval nekaj važnih poročil. «To je za danes vse, gospodična Rieck. Sedaj me pa, prosim, ne motite, še veliko dela imam.« «Da, doktor.« Nato je napisal pooblastilo za svojo ženo in ček — dal ji je vse svoje prihranke. Testamenta ni napisal, to ni bilo potrebno. Posestva ni imel in ne hiše, čeprav je nanjo večkrat mislil! Kako bo živela Gina — dobro, za njo bo skrbel njen oče. Otroci se bodo morali pač znajti brez njegove pomoči. Zanje ni imel ničesar. Potem je vstal in počasi hodil po sobi, z rokama na hrbtu. Imel je dosti časa, nihče ga ni motil. Mislil Je jasno in mirno — vse je bilo tako preprosto. Potem Je potrkala gospodična Rieck, prinesla je zadnjo pošto Feldhusen je vse podpisal, bral ni. Gospodična Risck je plaho jecljala še nekaj vprašanj. Feldhusen jo je potr pežljivo poslušal in ji prijazno odgovarjal. «Ali je to vse?i «Da, doktor,« je vzkliknila. ((Odlično, gospodična Rieck. potem vas danes ne boni več potreboval.« «Lahko noč, doktor.« Preden je zaprla vrata, ga je i« enkrat pogledala, kot vsak dan. Tak ji je ostal v spominu: sedel je za mizo. poln čara, v snežno beli halji. Nad mesto je legal prvi mrak. Megla je bila čedalje gostejša, čedalje bolj se je ovijala okrog luči. Feldhusen je spustil zavese. Večerje, ki so mu jo prinesli, se ni dotaknil, popil pa je čaj. Hiša se je umirila, Glasovi so bili čedalje redkejši, koraki mehkejši Potem je odšla tudi tajnica. Sedaj je bil popolnoma sam. Sedel je za mizo, dolgo — vse je opravil. Gina? Ali naj jo še enkrat pokliče? Ne, sedaj ne. Toda njf|J mora pustiti nekaj besed In tako je napisal svoje zadnje pismo — boljšega ni nikoli napisal. Bilo je brez laži, popolnoma odkritosrčno. ... moram te pustiti samo, in samo to me še vznemirja. Toda drugega izhoda ni. Pričakoval sem, da bom srečen s teboj, toda če bi ostal živ, bi te onesrečil. Vedno sept bil sebičen — končno to vem — in tudi to, kai bom storil sedaj, je sebičnost, ker je to tako lahko. Toda tudi zate je ta rešitev, med vsemi, najboljša, in to mi je v tolažbo, Napadli me bodo in obsodili V primeru kot je te, se bodo združili. Poznam jih, dobro jih poznam Tudi jez sem eden njih. Nič več me ne moti, kaj bodo o meni mislili. To naj tudi tebe ne moti Ti nisi vedela ničesar o mojih napakah in slabostih. Vedno sem jih pred teboj skrival. Ne jemlji si tega k srcu — ni vredno in tega tudi ne zaslužim. Kmalu boš vse pozabila. Ti si tako mlada. Ti boš še lahko zelo srečna. Ce boš še kdaj prišla v najin nočni klub v kot tam zadaj, v prostor, ki ga razsvetljujejo sveče, morda s kom, ki ga boš ljubila in ki bo ljubil tebe, potem vsaj za hip pomisli na ure, ki sva jih skupaj preživela, in na svojega NVillema. ( (Nadatievanit sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCH1 B, II., TELEFON 93-808 ln /4-038 — Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 1)5-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vriBurei četrtletna 2.250 lir, polletna , 400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst H-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Gena oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mau oglasi 40 Ur Beseda - Oglasi’za tržaško ln go riško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soeiet& Pubblicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANisi tv kknko - (zdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst