Leto LXV - št. 2 pM gj^Qygj^g j^j glasilo Čebelarskih organizacij ČEBELAR St. 2 Ljubljana, 1. februarja 1%3 Lelo LXV VSEBINA Edi Senegačnik: Sladkor uli med?...............33 Peter Močnik: Program perspektivnega gospodarskega in družbenega razvoja v okraju Maribor in čebelarstvo...........................33 M. Stejskal: Ožilje na krilili čebel je važno za njih odbiranje............................... 38 Ivan Rak: O višini sata (Nadaljevunje in konec) 40 Franc Grošelj: Naši medsebojni odnosi .... 42 OSMRTNICE Jože Peklar, Franc Dokl, Ivan Verdonik ... 44 NAŠA ORGANIZACIJA Proslava mednarodnega čebelarskega dneva v Ljubljani......................................43 Čebelarska razstava v Mariboru..............43 Čebelarska razstava v Ptuju ...................47 PANJSKA KONCN1CA KOT UVODNA VINJETA Graščak s svojo družino na izletu NA OVITKU Poročilo opazovalnic za mesec december 1%2. Iz Kranja. Dvodnevni tečaj za vzrejevavce matic. Oglasi. List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska CP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stanc 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 SLADKOR ALI MED? EDI SENEGAČNIK Zadnje mcsce so nekateri angleški časopisi in revije mnogo pisale in razpravljale o tem, ali je sladkor po svojih hranilnih in zdravilnih vrednostih zares enakovreden medu. Povod za precej žolčno razpravljanje je dala neka londonska revija, katere bravec je vprašal v zdravniški rubriki, kakšne hranilne oziroma zdravilne snovi ima v sebi med. Ali ima med zares kak vpliv na zdravljenje želodčnega čira, visokega krvnega pritiska, bronhitisa in še nekaterih drugih bolezni. Znani angleški zdravnik dr. Frederic Stare je radovednemu bravcu takole odgovoril: »Hranilne vrednosti medu vso podobne tistim, ki jih ima sladkor. Sledovi mineralnih snovi v medu so tako neznatni, da nimajo nobenega vpliva na zdravje. Med nima nobene antiseptične vrednosti in sploh nobenih prednosti pred sladkorjem razen glede okusa, če je ta sploh komu všeč. Ce ima vaš oče rad med, ni razloga, da bi mu ga ne dali. Je pa vseeno, če mu daste žličko sladkorja...« Zaradi te izjave je nastal pravcat vihar ne samo v čebelarskih vrstah, temveč tudi med medicinskimi strokovnjaki in kemiki, ki so sc na široko razpisali o sestavinah in učinkovitosti medu. Naše čebelarje bo gotovo zanimalo, kakšno mnenje o medu seje izkristaliziralo po tolikem razpravljanju. Najprej je odgovoril urednik znanega čebelarskega lista »The British Bee Journal« Cecil B. Tonsley, ki nas je pred nekaj leti obiskal in ki je nekaterim našim čebelarjem prav gotovo še v spominu. Kot čebelarski strokovnjak je odgovoril dr. Stareju, da ima prav, ko trdi, da so osnovne sesta- vine sladkorja ki medu skoro enake. Vprašuje pa ga, ali je sploh prebral kako knjigo, ki so jo bili napisali bolj široko razgledani zdravniki in znanstveniki v vseh delih sveta o različnih vrstah medu, njihovih sestavinah in učinkovitostih. Ali so mu znani podatki različnih klinik o otrocih, ki so jih hranili s sladkorjem in z medom? Kot zdravnik bi moral pač vedeti, kakšen blagodejen učinek je imel med na bolehna in podhranjena telesa otročičev. Tega učinka pa sploh ni bilo, če so jih hranili s samim sladkorjem. Ali je dr. Stare, preden je objavil svoje nespametno in 'nesmiselno mnenje o učinkovitosti medu, vedel, za tele znanstvene ugotovitve: Kadar so različnim dietam pri ljudeh, ki so trpeli za čirom na želodcu ali na dvanajstniku, dodali med, se je kmalu pojavilo znatno izboljšanje. To pa se ni zgodilo, če so hrani dodali sum sladkor. Nasprotno! Tovarniški beli sladkor je še povečal težave. V zadnjem času so nekateri zdravniki dognali, da čirov na dvanajstniku ne povzroča zgolj prevelika obremenjenost z delom, ampak prav uživanje tovarniškega sladkorja. In še dalje. Laboratorijski izvidi so pokazali, da ubija dober, zrel med vse bolezenske klice; torej je bakterio-ciden. V zvezi s tem bi opozorili na odlično znanstveno delo enega naj večjih ginekoloških kirurgov dr. Michaela Bulmana, ki uporablja pri svojih operacijah kot mazilo namesto antibiotikov čist med. Med nadomešča penicilin, streptomicin in druge antibiotike. Nadalje je dr. Bulman odkril, da med hitreje celi rane in pospešuje rast, kakor tudi granulacijo tkiva, kar se ne zgodi pri drugih mazilih. Urednik Tonsley, ki je zbral vse mogoče podatke in jih objavil v uvodnem članku svojega lista, končuje takole: »Vse kaže, da je med preveč preprosto in naravno zdravilo za nekatere velike glave. Te bi rade videle, da bi bolniki na kirurških klinikah požirali štirikrat na dan tablete, namesto da bi se štirikrat na dan pošteno najedli.« Omenjene ugotovitve so za nas čebelarje res važne. Niso nam povedale nič novega, temveč kvečjemu potrdile, da so bile naše dosedanje izkušnje z medom pravilne. Ze naši predniki so mu pripisovali zdravilno moč, čeprav niso takrat prav ničesar vedeli o kaki kemiji. Uživali so ga kot zdravilo proti vsem mogočim boleznim in ga uporabljali kot mazilo za različne rane in čire, ko svet še ni prav nič vedel o kakih antibiotikih. Med je bil pač nekako univerzalno zdravilo in to mnenje velja še danes skoro- povsod po svetu. Zanimivo je nadalje, da pomaga med pri različnih želodčnih boleznih, zlasti pri čiru na želodcu in dvanajstniku. To so dognali tudi ruski medicinski znanstveniki, ki so v nekem sanatoriju zdravili in hranili bolnike izključno z medom in skoro vse ozdravili. V novejšem času se je pridružil medu še matičji mleček, ki je bil zelo učinkovit prav pri raznih želodčnih boleznih. O tem so poročali razni čebelarski listi, pred leti pa tudi zdravniki z beograjske interne klinike. Še vedno razpravljajo znanstveniki o tem, katere sinovi v medu tako blagodejno vplivajo na človeški organizem. Danes že vemo, da je v njem cela vrsta mineralnih snovi. Če so hranili bolnike s takimi mineralnimi snovmi v drugih živilih, se stanje bolnikov ni izboljšalo, če pa so jih hranili z medom, se je takoj pokazal zdravilni učinek. Torej mora biti v medu še nekaj, česar doslej niso mogli natančno ugotoviti. Morda gre tu za neke podobne snovi, kot so jih našli v mlečku. Pri tem so analizirali že 97 %i sestavin, ni pa jim uspelo analizirati ostalih treh odstotkov. Prav ti trije odstotki pa pri mlečku bistveno vplivajo ne samo na razvoj M ličink, umpak ]>rav iako na različne bolezni. Mleček brez teh treh odstotkov še nepoznanih snovi, sploh ni učinkoval. Sodijo, da so tudi v medu različni fermenti in hormoni, ki zdravilno učinkujejo. Zanimivo je, da v medu doslej še niso našli kakih posebnih vitaminov. Edino v medu materine dušice in ajde je nekoliko vitamina C. No. in za zaključek še tole: Čebelarji dosežejo zelo visoko starost in ne umirajo za rakom. Znanstveniki pripisujejo vse to uživanju medu, blago-de jnim hlapom in vonjem, ki prihajajo iz panja in deloma gibanju pri opravljanju čebel. Prav zato ostanejo čebelarji še v starosti pogosto duševno in telesno mladostno sveži. Le poglejmo okrog sebe, pa bomo opazili v naših vrstah več osemdesetletnikov, ki jih ne mučijo prav nobene starostne težave. Vsekakor bi morali vsi tisti, ki jim je pri srcu zdravje naših delovnih ljudi, bolj upoštevati med in ga priporočati ne samo kot zdravilo, marveč tudi kot visoko vredno hranilo. PROGRAM PERSPEKTIVNEGA GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA V OKRAJU MARIBOR IN ČEBELARSTVO P ETER MOČNIK V »Uradnem vestniku« okraja Maribor, št. 34 je objavljen »Program perspektivnega gospodarskega in družbenega razvoja v okraju Maribor«. Nas čebelarje zanima, kaj vsebuje sprejeti program važnega za obstoj in napredek čebelarstva, kajti čebelarstvo je tesno povezano s kmetijstvom in gozdarstvom, pa tudi z vodnim gospodarstvom in urbanizmom. Zato je potrebno, da so čebelarji obveščeni o nekaterih določilih tega programa, kakor tudi o tem. kako bodo vplivale zemljiške spremembe na raavoj čebelarstva. Perspektivni razvoj od leta 1961—1965. Osnovni čini tel j v gospodarskem razvoju okraja bo še nadalje industrija. Ob razvoju industrije pa ne smemo zanemariti kmetijstva, zlasti ne tistih strok, ki imajo ugodne naravne pogoje, in tudi ne tistih, ki so važne za zadovoljitev lokalnih potreb. Kmetijstvo. Zasebne kmetijske proizvajavce bo treba usmerjati k moderni proizvodnji ter v ta namen razvijati pogodbeno sodelovanje kot sestavni del naporov za povečanje pridelkov in proizvodnosti dela. Najpomembnejša naloga v naslednjem razdobju bo razširitev zemljiških zmogljivosti družbenih posestev in zadružnih ekonomij. Največ površin bomo pridobili z dolgoročnim zakupom privatnih zemljišč. Nakup zemljišč pa bo prišel v poštev le v primerih, ko bomo z novimi zemljišči lahko dopolnili sedanje površine; tu je mišljena tudi zaokrožitev kmetijskih posestev. Nadaljnji vir za širjenje družbenih zemljišč bodo še relativna gozdna tla, ravninski pašniki in zamočvirjena zemljišča, ki jih bo mogoče s hidromelioracijami in agromelioracijami spremeniti v obdelovalne površine. S poljedelska proizvodnjo moramo zagotoviti skladno in nemoteno razvijanje živinoreje z zadostnimi količinami kakovostne krme. Razširiti in intenzivirati bomo morali pridelovanje lucerne, deteljin, silažne koruze itd. ( Posebno pozornost bo treba posvetiti pridelovanju vmesnih krmilnih rastlin, ki jih pri nas še vse premalo sejejo, čeprav so izrednega pomena. Sočasno s širjenjem proizvodnje krme na ornih površinah moramo pospeševati pridelovanje krme na travnikih in pašnikih. Povečati je treba proizvodnjo industrijskih rastlin, predvsem oljnic, hmelja in deloma sladkorne pese, zlasti na območju občin Ormož in Ptuj. Ker je za intenzivno proizvodnjo in velike pridelke osnovnega pomena dobro seme, je zelo važna naloga, da pridelamo zadostne količine visoko kvalitetnega semena za redno izmenjavo in za uvajanje novih sort. Proizvodnja kakovostnega semena se bo stalno večala. V letu 1965 bomo skušali pridelati 9000 q semenske pšenice, 13.000 q semenskega krompirja, 1500 q semena črne detelje, 600 q semena lucerne in 4900 q semena ostalih krmilnih rastlin. V okviru sadjarske proizvodnje je poudarek predvsem na družbeni proizvodnji, tako glede investicijskih naložb kot glede pridelka. V letu 1965 bo na območju okraja skupno 1,135.200 rodnih sadnih dreves, od tega 23.3 % na družbenih posestvih. V naslednjih petih letih bomo obnovili 1500ha sadovnjakov, od tega na območju Maribor-Center 678 ha. Za obnovo v sadjarstvu bomo proizvedli v 5 letih 300.000 sadnih sadik. Z izboljšano agrotehniko in doslednejšim liizvajanjem raznovrstnih ukrepov bomo stalno povečavah sadjarsko proizvodnjo, ki bo dosegla v lelu 1965 70.0(H) ton sadja, od tega 55,4 % v družbenem sektorju. Za predvideni porast poljedelske proizvodnje bomo investirali skupno 2.852,800.000 din, za porast sadjarske pa 1.538.850.000 din. Gozdarstvo. Osnovni cilj gozdnega gospodarjenja mora biti povečanje današnjih količin poseka lesa, ne da bi se s tem poslabšala proizvodna zmogljivost gozdov. Sečnjo bomo povečali s krčenjem goizdov v ravninskih in gričevnatih delih okraja z globokim tlom in na zemljiščih, ki so prikladna za kmetijsko obdelavo. Vzporedno s tem bomo razširili gozdove na zapuščene gorske kmetijske površine ter grmišča, in to najmanj na 6000 ha. Plantaže in intenzivne gozdne nasade bo treba osnovati tudi na manj vrednih zemljiščih, ki jih doslej ni izkoriščalo niti gozdarstvo niti kmetijstvo. Vključno z drevjem ob vodah in v drevoredih bomo zreducirali površino takšnih nasadov za okoli 3000 ha. Z usmerjanjem sečnje in gojitvijo gozdov bo treba zboljšati njihovo strukturo tako, da se bo krepila udeležba iglavcev kot kvalitetnejše drevesne vrste. V prihodnjih 5 letih bi spremenili 2071 ha v kmetijske kulture, 2086 ha v plantaže hitro rastočih listavcev, 490 ha v intenzivnejše nasade iglavcev ter 1321 lui v mešane kmetijske kulture in plantaže listavcev. Skupno bi skrčili 5918 ha gozdov, od tega 4176 ha zasebnih gozdov. Krčenje gozdov bo treba nadoknaditi s povečanim pogozdovanjem zastarelih posek, z osnovanjem nasadov hitro rastočih listavcev (predvsem topolov, vrb, črne jelše, rdečega hrasta, macesna in zelenega bora), s pogoz-ditvijo opuščenih kmetijskih površin višinskih kmetij, s pogozditvijo grmišč, z izboljšavo gozdnih tal, z melioracijami degradiranih gozdov itd. Za pogozdovanje bo potrebnih v 5 letih 26,848.000 sadik. Od teh bi odpadlo na smreko in jelko 11,300.000, na rdeči in tzeleni bor 5,900.000, na macesen (gorski in nižinski) 1,700.000 na duglazijo 1,000.000, na listavce 6,948.000, a od listavcev na topole 1,648.000. l)a se bomo izognili škodi, ki jo povzroča divjad, bo treba nekatere na novo zasajene kulture za nekaj let ograditi in napraviti umetne jase z dobro pašo, tako da bo imela parkljasta žival normalne življenjske pogoje. Pereče je tudi vprašanje gozdne škode, ki jo povzročajo strupeni plini. V Mežici so ogroženi goizdovi na površini kakih 600 ha, v Kidričevem na površini 100ha. To vprašanje je treiba rešiti s sodelovanjem rudnika in tovarne ter namestiti varnostne naprave. Vodno gospodarstvo. Za ureditev hudournikov in potokov hudourniškega značaja bomo morali investirati okrog 50 milijonov dinarjev. V okvir tega urejanja spadajo pritoki reke Drave na področju občine Radlje ter razni potoki na južnem Pohorju in Uršlji gori. Nadalje bo treba urediti: Mislinjo nad Dovžami, Bistrico pri Muti, Kotuljski potok in njegove hudourniške pritoke, Brezniški potok, Crkvenico pri Vuzenici in Oplotnico. V programu regulacije rek in potokov imajo prednost: Meža na tistih odsekih, kjer reka ovira modernizacijo ceste Dravograd—Ravne in rekonstrukcijo železarne Ravne, Mislinja med Otiškim vrhom in Bukovsko vasjo, Radvanjski potok in utrditev obrežja Drave v Mariboru med Zrkovsko cesto in novim mostom. Da bi pridobili čim več primernih površin za razvoj kmetijstva, posebno pa živinoreje, bo treba v naslednjih letih izvesti obširne melioracije, predvsem v Pesniški dolini, na površinah ob Ložnici pri Slov. Bistrici in še na dragih manjših kompleksih. Glavna finančna sredstva za omenjene in druge investicije v vodnem gospodarstvu bo prispevala vodna skupnost, in sicer okrog 1500 milijonov. Nadaljnja sredstva bodo morali preskrbeti občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije. Posebej zn čebelarstvo določa program: Proizvodnjo medu bomo povečali v naslednjih 5 lelih za 50,4 % ali 25 ton v letu I960 na 37,6 ton v letu 1965. Za dobro in nemoteno oplojevanje sadnega drevja bomo ustanovili čebelarsko farmo, ki bo imela okoli 1000 panjev čebel. V dobi cvetenja sadnega drevja bo nudila ta farma usluge sadjarskim obratom s tem, da jim bo dodeljevala potrebno število panjev čebel. Tako program! Kaj pa čebele? Za njih vzdrževanje in obstoj ni nikjer ničesar predvidenega. Zanje naj skrbe tisti zaslepljenci, ki se z njimi ukvarjajo. Glavno je, da dajo med! Kje pa bodoi dobile medičino, iz katere med izdelujejo, in cvetni prah za odgoj zalege, to je njihova stvar. Tako je splošno mnenje celo pri izobražencih. A so čebele vendarle živa bitja, ki ne morejo uspevati zgolj ob zraku in vodi. Prav tako kakor prašičem, kravam in ostali živini je tudi njim potrebna primerna hrana. Za prve program to upošteva, za druge pa ne. Zakaj ne? Ker si čebele iščejo hrano same na cvetovih raznih rastlin. I oda vse rastline ne inede in ravno tiste, ki mede, perspektivni plan iz svojega programa večinoma črta, kljub temu da bi čebele hrano, ki bi jo porabile zase, dobro plačale. Saj pri tem, ko nabirajo hrano, cvetje oprašujejo in oplojujejo. Brez njih bi bilo le malo sadja in malo semena. (Dalje prihodnjič) OŽILJE NA KRILIH ČEBEL JE VAŽNO ZA NJIH ODBIRANJE M. S T E J S K A L , agronomska fakulteta centralne univerze v Venezueli, Maracay Nekateri indeksi na sprednjih krilih čebele so važni za presojanje evropskih čebeljih pasem. Kateri indeksi prihajajo pri tem v poštev, je razvidno iz objavljene slike, ki predstavlja sprednje krilo kranjskega trotu. Od teh indeksov je »Avstrijska čebelurska zveza« sprejela v svoj načrt za odbiranje čebel v letu 1959 kubitalni indeks in diskoidalni premik. Na naši sliki predstalja kubitalni indeks razmerje bC:bA = 9:3 = 3. Lahko bi bil tudi manjši, npr. 8:3 = 2,66. "V prvem primeru bi napisali Cu = 3, v drugem pa Cu = 2,66. H Sprednje krilo kranjskega trota Sklenarjevega plemena z označbo ožilja in indeksov po Goetzeju (1959). Merjeno leta 1962 v Maracayu, Venezuela. (Sklenarjeve matice so bile uvedene leta 1957.) — Cu = Cb : bA = **/» = 3; RA = Jli : hK = :H/is = 1.88; Ro = AC : GH = 12/„ = 1,1; Di =+0.3 R radialno polje; I, II, 111. 1.—3. kubitalno polje; D diskoidalno polje; Di diskoidalno križišče; Di—i} diskodialna prečna žila; Cb : bA kubitalni indeks; CB : BA realni kubitalni indeks; CA ; Gli ročkasti indeks; Jh:hK radialni indeks; CD : DE pre-kubitului indeks; +-<— 0—>-•— diskoidalni premik Diskoidalni premik (Di) določimo takole: Na črto .[ K postavimo v točki H pravokotnico in pogledamo, v kakšni razdalji je ta pravokotnica od točke Di. Če je točka Di odmaknjena od pravokotnice v smeri vnanjega konca krila, potem je diskoidalni premik pozitiven (+). Če gre pravokotnica skozi Di, je diskoidalni premik nič (0). Če pa leži Di na drugi strani pra-vokotnice, to se pravi, da je ta točka odmaknjena od pravokotnice v smeri korena krila, je premik negativen (—). V primeru, ki ga ponazornje naša slika, bi pisali Di= + 0,3 (v desetinkah milimetra). Še nekaj o pomenu krilnih indeksov! Kranjska čebela ima dokaj velik kubitalni indeks, saj je vedno večji od 2. Nasprotno je kubitalni indeks nemške čebele manjši od 2. Torej je mogoče po tem indeksu obe pasmi prav dobro razlikovati. Isto velja za diskoidalni premik. Pri kranjici je ia premik vedno pozitiven, pri nemški čebeli pa negativen. Za Avstrijo in najbrž tudi za Slovenijo prihajajo v poštev tele tri čebelje pasme: 1. Apis mellifica mellifiea (N) je nemška čebela, ki je temne barve in jo zavoljo tega označujejo z Nigra (N). 2. Apis mellifica carnica (C) je kranjska čebela, ki je bolj ali manj siva in ima dokaj izrazite toinentne pasove na tretjem do petem zadkovem obročku. 3. Apis mellifica ligustica (1) je italijanska čebela, ki se po barvi tako dobro loči od prejšnjih dveh, da je z njima skoraj ni mogoče zamenjati. Važno je potemtakem razlikovanje Karnike od Nigre in pri tem razlikovanju sta zgoraj obravnavana indeksa zelo dober pripomoček. V Avstriji imajo Karniko za boljšo čebelo kot Nigro. Njena prednost se kaže predvsem v tem, da ima zelo dolg rilček, kar jo usposablja, da lahko srka nektar tudi iz globokih cvetov, ki zaradi krajšega rilöka N igri niso dostopni. Jasno je, da tudi vse kranjske čebele nimajo enako dolgih rilčkov, zanimivo pa je, da je dolžina rilčka v neposrednem razmerju (korelaciji) z visokimi krilnimi indeksi, kar se da pri statistiki večjega števila čebel (populacije) prav dobro uporabiti. Cim večji krilni indeks ima čebela, tem daljši je njen rilček. Ta ugotovitev ima velik pomen pri vzreji matic in odb irunju dolgoročnih čebel. Vprašamo se, kako določamo te indekse. Načinov je več. Pri enem izmed n j ih lahko uporabljamo posebno lečo z desetkratno povečavo, ki ima spodaj stekleno ploščo, na kateri so zarisane vodoravne in navpične črte v medsebojni razdalji desetinke milimetra. Priprava se imenuje leča za štetje vlaken in jo je mogoče naročiti pri podjetju Greiner & Co., Brehmen, Niedersachsendamm 71, Deutschland. Stane kakih 33 nemških mark. Namesto zgoraj popisane leče lahko uporabljamo tudi sekcionsko bino-kularno lečo z mikrometrom, ki pa je seveda mnogo dražja. Tretjo možnost merjenja ožilja na krilih čebel nam nudi projekcijski aparat za diapozitive. Odtrgano krilo stisnemo med dve stekleni ploščici in ga projiciramo na podlago z mrežasto razporedbo črt. Tega načina se je oprijel tudi avtor članka. Meri in riše pri dvajsetkratni povečavi. Leče prihajajo v poštev pri hitrem in približnem merjenju v čebelnjaku. Za primerjanje vzrejnih rezultatov pa so potrebna natančnejša merjenja v laboratoriju, kajti od teh merjenj je odvisno pravilno odbiranje matic za nadaljnjo vzrejo, ekonomski uspeh in celo dobro ime vzrejevavca. Literatura Goetze G.: Die Bedeutung des Flügelgeäders für die züchterische Beurteilung der Honigbiene. Zeitschrift für Bienenforschung, Band 4. Hest 7. Januar 1955. pp. 141—148. Büttner Friedrich: Die Aussenmerkmale des Carnica-Stammes, I roiseck. Oesterr. Imker, 1952, Folge 4. O VIŠINI SATA IVAN KAK V Ko smo tako pregledali našo čebelarsko literaturo glede višine sata, smo se prepričali, da je v njej zapisano sicer vse, da je napisano nekje vse tudi prav, da je ponekod več povsem napačnih trditev in da je to za preprostega čebelarja tako rekoč nesprejemljivo. Da se razumemo: Preprost čebelar je zame tisti, ki list prebere, nima pa niti časa ali sposobnosti, da bi vsebino globlje razmislil. (Žal, da o vsebini našega lista tako malo razpravljamo!) Pa pustimo to in nadaljujmo! Odkod vsa ta različna mnenja med čebelarji? Kratek odgovor: panjski sistemi, njih različne velikosti, višine satnikov, načini čebelarjenja itd., pri nas niso bili preizkušeni v enakih razmerah. Mi nimamo čebelarskih zavodov, kot jih imajo drugi, večji narodi, posamezniki pa se le težko odločijo za žrtve, ki so za take raziskave potrebne. Svoje mnenje glede višine okvira sem sicer povedal, zdi pa se mi, da je treba razpravo dopolniti še s pripombami, ki z višino sata nimajo neposredne zveze. Zato bom prav na kratko: 1. obravnaval morebitne ugovore in pojasnil to, kar bi se zdelo bravcem z moje strani nerazčiščeno, 2. izbral iz kritičnih, v treh nadaljevanjih iznesenih pripomb le nekatere, nato pa članek zaključil. I. a) Ker uvidim, kako težko se ločimo od nečesa, kar nam je prešlo tako rekoč v kri, sem prepričan, da bo največ ugovorov proti mojim zaključkom s tole trditvijo: Čebelar Rak naj bo potolažen, Slovenci dosegamo močne družine predvsem s prestavljanjem. Morda se bo našel zopet kdo, ki bo trdil kot pred leti neki vodilni slovenski čebelar, ko je zapisal, da dosegamo v desetsatnem AŽ-panju tako močne družine, kakršnih N. N. (tudi znani jugoslovanski čebelar) v svojem življenju še videl ni. Pa bi vsem tem dejal: Tudi v AŽ-panju lahko dosežemo močne družine (če pa dovolj močne, je drugo vprašanje) in zato tudi v tem panju lahko čebelarimo zelo uspešno toda to moremo doseči z mnogo več truda ... V ostalem pa ne bom prekliceval tega, kar sem, morda z drugimi besedami že povedal, da je prebavljanje v laki obliki, kot ga izvajamo, nekaj zelo zgrešenega. b) Pa še morda nekaj o razvoju družin v panjih z nižjimi sati! Vsekakor je panj z nižjo mero satov, če teh le ni preveč, poprej poln čebe! (torej močen), ker je pač po prostornini manjši. (Seveda nastaja pri tem že večkrat omenjeno vprašanje: koliko je v takem panju čebel ■— če je torej dovolj močen za naš glavni namen, da zbere čimveč medu.) Iz svoje prakse bi dejal, da se prva spomladanska zalega res pojavlja v panjih z nižjimi sati. Priznam tudi, da je tu zaleganje spočetka precej naglo in morda celo hitrejše kot v panjih z višjimi sati, toda to velja samo za prvo zaleganje, pozneje pa se položaj naglo spremeni. Kuntsch pravi, ko hoče obzirno kritizirati Gerstunga in njegovo privrženost k visokemu salu, da je oblika zale-ganja v rani pomladi ležeče jajce in da se tudi v višjih satih ta čas pojavlja zulega, če ne v isti obliki, pa vsekakor v obliki krogle, a nikakor ne v obliki stoječega jajca itd. Meni so npr. opazovanja pokazala, da je bil sedemsatar z 19cm visokimi satniki prej poln čebel kot AŽ (naš eksportovec). Pri devet-satarju ni bilo vedno tako, pri večsatarju pa je bil razvoj cesto obraten. Iz tega sledi, dai le ni vse prostornina, kar se v našem tisku trmasto poudarja, ampak da mora biti višina satnikov vsklajena z njih številom, če hočemo doseči nagel in neoviran razvoj, skratka: Gerstungov nauk o razvoju v obliki krogle še drži, četudi ga nekateri hočejo povsem prezreti. Mnenja sem, da bi morale biti v Sloveniji družine dokaj zgodaj razvite in je torej za nas vprašanje, kako doseči zgoden spomladanski razvoj, dvakrat važno. Mnogo naših neuspehov je v tem, ker se družine razvijejo prepozno. Pozneje se družine razvijajo tudi brez našega vpliva naglo, v rani pomladi pa moramo napraviti vse za nagel razvoj. Eden važnih takih ukrepov je izbira prave višine sata. S tem sem tudi že povedal, da je stališče čebelarja Pote-kota utemeljeno, ko pravi, da ga nihče ne bo prepričal, da je družina na l> satih z višino 21 cm deset dni prej godna za prestavljanje kot normalni AZ-desetsatar, kar ima prav tako tov. Bukovec za pravilno. Ta pa je verjetno prezrl tole: Družine pri njem in tov. Košaku se niso razvijale v enakih razmerah. Tov. Košak je uporabljal za boljši razvoj posebne ukrepe: pitanje na zalego, širjenje plodišča po Armbrusterju (obračanje satov), vstavljanje praznih (z medom oškropljenih) satov, Blinov način širjenja gnezda (predelava plodišča v tri dele), prezimljanje z medenimi sati v medišču itd. Vsi zgoraj našteti ukrepi pospešujejo širjenje zalege. Z njimi dosežemo kljub osnovnim pomanjkljivostim (prenizki satniki) tak ali še boljši uspeh kot brez njih v panjih s povol j nejšimi osnovnimi pogoji (v našem primeru AZ-desetsatar), vendar bi panj z boljšimi osnovnimi pogoji dal pri uporabi naštetih ukrepov še večji uspeli. Ne prezrimo dejstva, da v čebelarstvu ni važno samo to, kakšen lispeh dosežemo, temveč tudi to, koliko našega truda je bilo potrebno zn nnš uspeli. 11. a) Vsem tistim, ki opravičujejo znižanje AŽ-sata, češ da imajo tudi drugi čebelarski veljaki nižje sate, pa tole: Ce prejemata dva delavca kot plačo sicer enaka zneska, a vem, da prejme tak znesek prvi delavec enkrat mesečno, drugi pa dvakrat, in govorim o enaki plači obeh delavcev, je moje govorjenje ne le zgrešeno, temveč zlonamerno. Na kratko povedano: Med sati LR, DB, AŽ, Farrarjevimi itd. ni takrat, kadar govorimo o razvoju družine na posameznih satih (in samo za lo pravzaprav gre) pravega primerjanja, ker pač ene uporabljajo v enojni, druge pa v dvojni višini. b) »Kaj vse moraš prebaviti, slovenski čebelar?« vzdihnem, kadar berem takele in temu podobne izjave v našem listu: »Tudi dr. Zander je racionalno Cjerstungovo mero znižal od 25 na 20 cm in potrebo tega znižanja znanstveno utemeljil. (Plodišča in medišča so potemtakem v naših panjih prej prevelika, kol premajhna.) Sicer pa mer našim satnikom nismo določili sami, temveč jih posneli po Gerstungu, ki je njih pravilnost eksperimentalno dokazal.« Pa poglejmo, kaj je v tej izjavi napačnega! 1. Dr. Zander ni znižal višine Gerstungove mere. ker ni ta pri Ger- stungu 25, ampak 41 cm. 2. Dr. Zandrovo znižanje se izraža v praksi nekoliko drugače, kot nekateri mislijo, kajti tisti ki eebelarijo s tem satnikom, uporabljajo dve višini za plodišče (kakor piše »Sodobno čebelarstvo«). No, vidite, pa smo zopet tam: na višini kakih 40cm. 3. K stavku »Sicer pa mer... dokazal« dodajmo še tole: Zato je pač Gerstung kriv, če se mi iz tega zavijanja o merah satnikov ne moremo več izvili. 4. Mere naših satnikov smo res povzeli po Gerstungu, toda pojdimo do konca: Gerstungov i,n AZ-satni'k imata pač skupni dolžini dveh stranic in torej tudi enako površino, sta pa v bistvu povsem nekaj različnega. Gerstung je trdil, da je za dober razvoj družine potreben višji satnik in mu je določil višino 41 cm, naš pa je visok 26 cm. Razvoj na enem in drugem gre različno pot. Zato take primerjave niso utemeljene. Trdim, da bi si Gerstung danes ne pustil reči, da je naša višina sata (slabih 23 cm notranje mere) njegova. In končno: Kaj želi povedati pisec gornjih vrstic in za kako mero se ogreva? Tovariši, malo več resnosti, kadar razpravljamo o tako važnih stvareh! Premislimo dobro, preden kaj napišemo, kajti nekdo je le tudi za to odgovoren. Menim, da se že uresničuje preroška napoved Aniona Žnideršiča, ki je dejal, da bo tudi pri nas prišel čas, ko bo šlo za mero... (glej »Slovenski čebelar 1962, str. 262, 5. odst.). Zato vabim k složnemu razpravljanju o tem vse tiste, ki jim je najvišji cilj: nuditi slovenskim čebelarjem take pogoje, da bodo dosegli pri svojem delu čim boljše uspehe. /T, . (Konec) NAŠI MEDSEBOJNI ODNOSI! FRANC GROŠELJ Sedaj, ko je sneg pobelil hribe in doline, se je čebelarjevo delo omejilo na kovanje načrtov za prihodnje leto in brskanje po strokovnih listih ali knjigah. Tudi jaz sem vzel v roke to zimo starejši letnik Slovenskega čebelarja in prebral nekatere članke, ki jih prej nisem utegnil. Pa sem v enem izmed njih naletel na tele besede: »V času, ko čebelice mirno, toda nestrpno pričakujejo pomladi, se shajajo čebelarji na sestankih in občnih zborih ter kujejo načrte za še uspešnejše delo čebelarskih društev. Tovariško si pomagajo in ni ga, ki bi komu storil ali želel kaj slabega.« Nehote sem odložil list in se zamislil. Ali je res tako? Ne! Povsod prav gotovo ne! Marsikateri čebelar je silno ljubezniv in še bolj ponosen na svoje uspehe. Večkrat se trka po prsih in razklada, kaj je vse doživel pri svojih čebelah. Ko pa se v njegovi soseščini pojavi novinec, ki bi mu utegnil škodovati, se naenkrat zaprede v molk. A če bi ostalo samo pri molku, bi bilo še kar v redu. Pa se kaj rado zgodi, da se njegova usta spet odpro, vendar ne v prid novincu. Tega je treba uničiti ali vsaj onemogočiti kot čebelarja. Začne se »strokovno obrekovanje«, ki se lahko prevrže v največjo podlost. Kot čebelarskemu zelencu mi je več starejših čebelarjev pomagalo z nasveti. Eden je bil pametnejši od drugega. Rosno sem se bal. da ne bom nikdar kos tolikšni učenosti. Seveda sem jim bil hvaležen za njihov pouk, kajti niti slutil nisem, da je pri nekaterih slonela vsa (a naklonjenost na lažnih temeljih. Od treh čebelarjev, pri katerih sem iskal pomoči, je le eden ostal zvest poslanstvu pravega učitelja. K njemu se še vedno rad zatečem in vselej sem tovariško sprejet. Z drugima dvema pa je bilo drugače. l’o nekaj letili so tudi meni zrasle čebelarske peruti. Svoje čebelarstvo sem razširil na dvanajst družin. Pa se je zgodilo, da je dobil čebelar, čigar čebelnjak je 50 metrov oddaljen od mojega, čez poletje v goste nosemo. Ker so bile njegove čebele zaradi tega jeseni dokaj šibke, je prišlo (h) najhuj-sega. Nastal je rop. lies so bile glavne udeleženke tega podviga moje čebele, toda gotovo jih tudi iz sosednjih čebelnjakov ni manjkalo. Najbolj žalostno Pa je bilo to, da je mož ropanje sam povzročil, a me je kljub temu nesramno obdolžil, da sem čebele jaz namenoma zapeljal k temu. Ker je prišel tako ob vse čebele, sem mu bil pripravljen, prodati štiri družine po nižji ceni, a Je mojo ponudbo zavrnil z besedami: »Nisem tako neumen, da bi kupoval čebele od lebe, ko bom morda že jeseni, po tvoji zaslugi zopet obilje.« Svetoval sem mu tudi naj se naroči na Slovenskega čebelarja, da se bo, če že meni ne verjame, iz njega poučil, kaj se lahko zgodi, ako pregleduješ čebele, ko ni nobene paše. A ni vse skupaj niči zaleglo. I udi naslednjemu svojemu učitelju sem začel nehote hoditi v zelnik, toda na drugem področju. Zato je postal mahoma neprijazen. Ker pa so najine čebele predaleč narazen, me ni mogel napasti tako neposredno kot prejšnji čebelar. Zmisliti si je bilo treba nekaj posebnega. In to je res storil. Ker sem ga prejšnje čase, ko sva si bila še dobra, večkrat obiskal v njegovem čebelnjaku, me je obdolžil vohunstva. Baje sem hodil k njemu samo zato, da bi spoznal njegov način čebelarjenja in ga potem sam uvedel v svojem čebelnjaku. Kaj takega pač nisem pričakoval. Četudi bi bilo kaj resnice v tem, bi bil lahko kvečjemu ponosen, da sem ga hotel posnemati. Vedel bi, da je na pravi poti in zadovoljen bi moral biti, da je pomagal svojemu tovarišu. Mimo iega, da sem vohunil, me je obdolžil še nekaterih drugih nečednih dejanj, ki pa jih na tern mestu ne bom navajal, ker so navadne čenče. S temi obdolžitvami je nastopil tudi na občnem zboru našega društva. ■Ker za občni zbor nisem vedel, nisem bil navzoč in se nisem mogel zagovarjati. Tako sem morda res postal v očeh nekaterih naših članov čebelarski kriminalec, ki se ga je treba izogibati. Upam pa, da se bo prej ali slej izkazalo, kdo je bolj hudoben. Iz vsega tega je razvidno, da naši odnosi le niso tako idealni, kot se govori in piše. Morda je tudi to cokla, ki zavira napredek v čebelarstvu Rešitev je v poostritvi članske discipline. Društva bi morala takšne spore «a svojih sestankih obravnavati in razčistiti, na kateri strani je pravica. S tem bi dosegli enotnost v organizaciji in tudi med nami bi obveljalo načelo: eden za vse, vsi za enega, kot jo to ipri čebelah. V svojem sestavku imen oseb, o katerih je bil govor, nisem navedel, ker nisem hotel obravnavati svojih osebnih stvuri, ampak le podati neko splošno sliko o odnosih v naših vrstah. Ker mislim, da moj primer ni izjema, sem ga Posplošil. Upam, da sem vsaj približno pokazal smer in način reševanja teh naših velikih malenkosti. Na morebitne odgovore prizadetih pa ravno glede Ha stališče, ki sem ga pri tem zavzel, ne bom odgovarjal. HBP JOŽE PEKLAR Neizprosna smrt je iztrgala v novembru 1962 iz čebelarskih vrst dolgoletnega člana družine Maribor-Center, Jožeta Peklarja. Pokojnik se je rodil v Mariboru dne 19. marca leta 1896. Po srednješolskih študijah sc je zaposlil pri svojem očetu kot gradbeni mojster, po osvoboditvi pa je opravljal službo pri cestni upravi kot nadzornik. Čebelariti je začel že v zgodnji mladosti, najprej v AZ-panjih, nato v Kirarjevih. Pri pokojniku so se zbirali čebelarji ob vsaki priliki. Kad je pomagal posebno začetnikom; marsikateremu je podaril roj. Bil je zvest naročnik Slovenskega čebelarja in drugih strokovnih publikacij. Kljub invalidnosti se je redno udeleževal čebelarskih sestankov. Mariborski čebelarji ga bomo ohranili v trajnem spominu. FRANC DOKL Po večletnem boleha 11 ju nas je novembra 1962 za vedno zapustil naš najstarejši član Franc Dokl. Rojen je bil leta 1906 na Velki. Čebelariti je začel že v zgodnji mladosti. Imel je izredno veselje do čebelarjenja in tudi strokovnega znanja mu ni manjkalo. Kljub svoji bolezni in delu na posestvu je vedno našel dovolj časa za čebele. Skrbno jili je opravljal do zadnjega. Vsi smo ga cenili kot naprednega čebelarja. Zato smo tudi radi zahajali k njemu po nasvete. Vsak, kdor se je pri njem oglasil, je bil lepo sprejet in na vsako vprašanje, ki ga je zanimalo, je prejel iz njegove velike zakladnice izkušenj zadovoljiv odgovor. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Čebelarska družina Velka IVAN VERDON1K Člani ČD Maribor-Ta-bor smo izgubili agilnega čebelarja, veterana tov. Ivana Verdonika. Po kratkem bolehanju je umrl 5. julija 1962 v času, ko so njegove ljubljene čebelice, ki jim je žrtvoval ves prosti čas, najbolj rabile njegovo nego. Ivan Verdonik se je rodil v Hočah 7. maja 1878. Njegov oče je bil mizar. Tudi naš pokojnik se je izučil te obrti, vendar ji ni ostal zvest, ampak jc odšel k železnici, kjer je s svojo pridnostjo in vztrajnostjo stalno napredoval ter dosegel nazadnje mesto vlakovodje in bil kot tak tudi upokojen. Na svojih službenih potovanjih je videl mnogo krajev, a noben ga ni tako priklenil nase kot naš Maribor, kjer je že v službeni dobi pri Betnavskem gozdu, pod vznožjem zelenega Pohorja, postavil zase in za svoje muhe« lepo urejen domek. Tu je preživljal svoje letne dopuste in negoval čebelice. Tu ga je obiskal marsikateri čebelar in posedel z njim na klopci pred čebelnjakom. Ob takili prilikah ni bilo prijetnega kramljanja ne konca ne kraja. Verdonik jc začel čebelariti v zgodnji mladosti. Kot dober praktik jc dajal nasvete in nauke mlajšim čebelarjem. Bil je vedno naprednega duha in vedno pripravljen pomagati ljudem, ki so iskali njegovo pomoč. O njegovi veliki priljubljenosti jo pričal pogreb, ki se ga je udeležila velika množica znancev in prijateljev. Med njimi jc bilo mnogo čebelarjev, ki so mu v imenu družine in društva poklonili dva lepa venca. Marsikomu se je utrnila grenka solza v očeh, ko so zagrmele na njegovo krsto težke grude mastne zemlje in s svojim votlini zvokom oznanjale, da je na svetu vse minljivo. Dragi Ivu 11! Nuj ti bo lahka naša slovenska zemlja, ki si jo nadvse ljubil! T.L. PROSLAVA MEDNARODNEGA ČEBELARSKEGA DNEVA V LJUBLJANI Ljubljanska čebelarska družina jc slovesno proslavila Mednarodni čebelarski n industrijskih rastlin. Ko je razložil še pomembnost medu, matičjega mlečka, cvetnega prahu in voska v vsakdanji prehrani, v zdravilstvu, v industriji in v izvozu, je končal svoj govor s temile besedami: »Pravijo, da smo čebelarji delovni in marljivi ljudje. Le redko najdemo čas za razvedrilo in oddih. Nocoj je naš praznik, Zato praznujmo! Pozabimo za nekaj »r na vse številne vsakdanje skrbi in težave! Pokažimo svojim dragim gostom, ki so nocoj prišli v našo sredo, da znamo biti čebelarji tudi družabni in zabavni. Nocoj naj bo zares »en lep večer«, ki naj izzveni v splošno zadovoljstvo naših dragih gostov in vseli čebelarjev.« Po končanem govoru je dijakinja Marinka Senegačnik brala izbrane odlomke iz znane Maeterlinckove knjige »Iz življenja čebel« v Wcstrovem prevodu, nakar je dijakinja Breda Mihelič deklamirala Zupančičevo »Pesem o ajdi«. Nato so si čebelarji in njihovi gostje ogledali ruski barvni film iz življenja čebel. Po filmski predstavi je nastopil Operni kvintet, ki je pod vodstvom tenorista Antona Prusla zapel nekaj lepili narodnih pesmi. Te so bile vsem prisotnim zelo všeč in so še bolj dvignile slovesno razpoloženje. Po vsem tem pa je za urne pete poskrbel harmonikar, ki je zaigral nekaj tako poskočnih, da so prišli iKi račun mladi in stari plesavci. Marsikateri čebelar se je ta večer prijetno zabaval in se počutil kakor riba v vodi. Toda prekmalu je prišla polnoč, ko smo -se morali raziti. Takrat smo vsi od kraja priznali, da je bil to zares lep večer in da bi ob sproščenem kramljanju lahko dočakali tudi zoro. Odhajali smo s prijetno zavestjo, da smo ljubljanski čebelarji dostojno proslavili mednarodni čebelarski praznik. ČEBELARSKA RAZSTAVA V MARIBORU V počastitev Mednarodnega dneva čebele je Čebelarsko društvo za Maribor in okolico priredilo čebelarsko razstavo pod geslom: »Čebela v službi kmetijstva« in »Med hrana, zdravilo«. Razstava je trajala od 25. novembra do 2. decembra 1962. Odprta je bila vsak dan od 9.—16. ure. Razen tega je društvo okrasilo izložbeno okno »Semenarne« v Vetrinjski ulici, čebelarska družina Ma-ribor-Tabor pa okno »Semenarne« v Dvoržakovi ulici. Prireditelji vsega tega so se že dolgo zavedali, da je taka razstava v našem mestu potrebna, kajti poteklo jc od zadnje v okviru Mariborskega tedna skoraj 10 let. Zaradi pomanjkanja ali neprimernosti prostora smo to misel venomer odlagali. Naposled smo se le odločili, da priredimo razstavo v skromnih prostorih svoje; poslovalnice v TyrSevi ulici 26. V tuko majhnem prostoru pa ni lahko urediti pestre in zanimive razstave. Potrebno l>i bilo prikazati zgodovinski razvoj čebelarstva vsaj na Slovenskem ozemlju, panje in čebelarske potrebščine, najvažnejše o čebeljih boleznih in škodljivcih, pravilno škropljenje sadnega drevja, obsežno čebelarsko literaturo in še marsikaj. Za vse navedeno smo se morali zaradi utesnjenega prostora omejiti na najnujnejše. Na najbolj vidnih mestih smo razpostavili plodove rastlin, katerih cvetove oplojujejo čebele. S pestrimi grafikoni, s slikami in številkami smo izpopolnili razlago. Otvoritvi razstave so razen čebelarjev bližnjih čebelarskih družin Maribor mesto, Maribor-Tabor in Pekre-Studenci prisostvovali tudi okrajni veterinarski inšpektor dr. Menina ter občinska veterinarja dr. Fideli in dr. Cuk. Kmetijski referenti mariborskih občin se vabilu niso odzvali. Predsednik društva tovariš Močnik je v pozdravnem govoru poudaril zaostajanje kmetijstva zd industrijo in nezanimanje za čebelarstvo v splošnem, kar je dalo povod za razstavo. Kljub skromni propagandi v časopisu in radiu smo bili s številom obisko-vavcev zadovoljni, saj jih je bilo povprečno dnevno nad dvesto. Najbolj zanimivo in obenem razveseljivo pa je to, da se je mladina srednje kmetijske šole, učiteljišča, gimnazije, osemletk in drugih šol živo zanimala za to našo prireditev. Prijetno je čebelarju pri srcu, ko prebira v spominski knjigi zapiske o vtisih teh mladih ljudi, bodočih kmetijcev, učiteljev itd. Prepričan sem, da bodo prav ti čebele bolje cenili in jim priznali tisti ugled, ki jim gre. Potem se nam ne bo treba več bati, da bi kdo nepravilno in ob nepravem' času škropil sadno drevje. Prav zategadelj so čebelarske razstave potrebne, saj lahko nazorno prikažejo vse, kar bi morali sicer objavljati v dnevnih in drugih časopisih. Malce čudno je, da se v knjigo vtisov ni vpisal niti en novinar! Tudi ogledal si razstave ni! Res je, da novinarjev nismo posebej vabili, smo pa naročili oglase o naši prireditvi v radiu in mariborskem dnevniku »Večer«, ki so jih gotovo brali in bili tako o njej obveščeni. Se na nobeni tovrstni prireditvi nisem opazil, da bi si obiskovavci tako skrbno Mariborčani so mednarodni čebelarski dan proslavili z lepo urejeno razstavo ogledali razstavljene predmete. Vsaka slika, grafikon, literatura je bila deležna nenavadne pozornosti. Dežurna čebelarja sta imela mnogo dela s tolmačenjem in sta cesto komaj sledila z odgovori najrazličnejšim vprašanjem. Iz tega je razvidno, kako veliko je zanimanje za čebelarstvo pri naših ljudeh. Naravnost prisrčen je bil prizor z otrokom, ki sc je ustavil pred nekim grafikonom, se prijel z ročicami za glavo in vzkliknil: »Za kilogram medu opravijo čebele tako dolgo pot, kot je dvakrat okoli sveta, in pri tem obiščejo 32.000.000 cvetov!« Ti mladi obiskovavci so se zanimali zlasti za panje in njih notranjo opremo, pri točila pa se prav noben deček ni vzdržal, da ga ne bi vsaj malo zavrtel. Neki deček z blestečimi črnimi očmi mi je pomenljivo dejal: »To bi jaz zelo rad delal!« Odgovoril sem mu: »Kmalu boš velik fant! Postal boš čebelar in tedaj boš točil med kot ga mi sedaj.« Očitno je bil z mojim odgovorom zadovoljen. Obrazek mu je zasijal od veselja in dolgo me je vprašujoče gledal v oči, kot bi se hotel prepričati, če bo to res, kar sem mu rekel. Odra-slejši študentje so si zapisovali v svoje beležnice, kar jih je najbolj zanimalo. Poseb no ob bioloških slikah, ki nam jih je za razstavo posodila Zveza čebelarskih društev, so se dolgo časa zadrževali. Precej je bilo tudi takih obiskovavcev, ki so nam po ogledu razstave pripovedovali iz svojih lastnih izkušenj, kako zdravilen je med in kako si lajšajo bolečine z njim, o zdravilnosti matičnega mlečku in uporabnosti voska pri raznih mazilih. Jz vrste vtisov nekaj zanimivih zapisov: Razstava je sicer majhna, vendar dobro urejena in izredno poučna za vsakogar. — B. Menina. Razstava je odsev marljivosti čebele. — Dr. Fideli. Z razstavo smo bili zelo zadovoljni. Iskreno vam čestitamo k doseženim uspehom. — Osnovna šola »Drago Kobal« Razstava je bila dobro pripravljena. Pojasnila so tovariška in natančna. Čim več bo takih razstav, tem prej bomo spoznali. kako važna je čebela v zdravstvu in sadjarstvu. — Kelbič. Dijaki III. c razreda s Srednje kmetijske šole pa so zapisali: Razstava je zelo dobro organizirana. Pojasnila so pestra in zanimiva, vendar iz njih nismo mogli vsega doumeti, ker smo o čebe- larstvu premulo poučeni. — Sledi 25 podpisnikov. V imenu organizacijskega odbora čebelarske razstave sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam razstavo omogočili in pri njej sodelovali, kakor tudi vsem obiskovavcem, od zadnjih pa še posebej tistim, ki so zapisali svoje vtise. Vseh vtisov iz razumljivih razlogov nismo mogli objaviti, bodo pa nam v vzpodbudo za nadaljnje delo. Jože Resnik ČEBELARSKA RAZSTAVA V PTUJU Čebelarsko društvo v Ptuju je priredilo od 16. do 23. septembra 1962 v dvorani Mostnega ljudskega odbora pod pokroviteljstvom tega odbora čebelursko razstavo, združeno z veselico in srečelovom. Razstavo je odprl predsednik društva tov. Topolovec ter po kratkem nagovoru predal besedo tov. dr. Vladi-miru Vrečku, šefu veterinarskega zavoda v Ptuju, kot zastopniku MLO. Nato je govoril še predsednik čebelarskega društva Maribor, tov. Močnik, kot zastopnik Zveze čebelarskih društev v Ljubljani in nazadnje blagajnik istega društva, tov. Struna. Vsi trije so govorili o pomenu razstave ter o važnosti čebel za kmetijstvo, industrijo in zdravstvo. Poudarjali so, da je bila razstava navzlic slabi letini prav dobro pripravljena. Kljub temu da je bila dvorana dokaj velika, je bila za vse razstavljene predmete skoraj premajhna. Pravi čebelar ne goji čebel samo zaradi lastne koristi, ampak še mnogo bolj v prid splošne skupnosti. Suj oplodijo čebele 80 % sadnega drevju, proizvajajo vosek in donašajo med. 15rez čebel bi bilo izgubljenih na tisoče ton nektarja, zaradi česar bi bilo naše gospodarstvo prikrajšano za precejšen dohodek. Predmete so razstavili večinoma starejši člani ptujskega društva. Tu si lahko videl najrazličnejše panje od najstarejšega čebeljega bivališča v drevesnem duplu preko slamnatih košev, kraujičev in prvih panjev s premičnim satjem tja do sodobnega Žnideršiča in amerikanca. Pozornost je vzbujalo šest družin živih čebel, ki so bile nameščene v nalašč za to izdelanih panjih s šipami na dveh sl ranch. Tudi voska, od najlepšega do najslabšega, je bilo precej in niti parafina, ki ga brezvestni ljudje pri-mešuvajo vosku, da bi z njegovo pro- dajo čim več zaslužili, ni manjkalo. Me-