__________- - ___ - Licejska knjižnica TD IT V1 AJKUvr ▼ 91%.!. mjjkjt M Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, rj Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. - St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. v LJUBLJANA, dne 19. julija 1923. ŠTEV. 33. Za ukinitev draginjskega zakona. Zadnja razprava proti 78 mariborskim špeceristom nas sili, da zopet dvignemo svoj glas proti drakoničnim določilom draginjskega zakona in da najenergičnejše zahtevamo ukinitev te inštitucije, ki resno ogroža razvoj naše trgovine, industrije in obrtništva. Dovolj in še preveč časa je naša trgovina mirno prenašala trdote tega zakona ter z največjo vztrajnostjo in z napori vseli vrst skušala paralizirati škodljive posledice, katere je imelo izvajanje teh brezobzirnih določil na razvoj našega gospodarstva v splošnem. Danes, ko je tudi vsakemu, tudi največjemu naivnežu na gospodarskem polju jasno, da ni zakon doprinesel niti pičice k stabilizaciji gospodarskih razmer v državi, danes, ko vidi vsakdo, da se na razvoj gospodarstva ne da vplivati s prisilnimi merami, ne moremo več mirno prenašati, da se pod pretvezo pobijanja draginje ravna z nami kot z brezpravno rajo, da se nas trumoma tira na obtožno klop, ter nas po celi državi razupije kot krvosese in verižnike. Z obtožbo 78 mariborskih špeceristov, o kateri se je po dvakratni razpravi moralo sodišče prepričati, da je bila neutemeljena, smo dosegli vrhunec preganjanj in tu moramo odločno zahtevati, da se zakon ukine, kajti dovolj je bilo nepotrebnega, škodljivega preganjanja in dovolj^ neutemeljenih pritožb. Za časa vojne ob splošnem pomanjkanju življenskih potrebščin so bile protidraginjske naredbe morda še na mestu, dasi si tudi tedaj resni ljudje niso mogli obetati od teh mer prav nobenih uspehov, danes pa ne pomeni naš takozvani protidraginjski zakon nič drugega nego pesek v oči masi konsumentov. Protidraginjski zakon se je koval v ministrstvu socijalne politike v času, ko je bilo tam zaposlenih nebroj komunistov in socijalistov, ki so izdajali socijalne naredbe po znanem boljševiškem geslu: »Bej buržuja!« Danes živimo pa že v drugih, resnejših razmerah in čas je, da začnemo gledati na razvoj našega gospodarstva skozi druge očali in da se namesto praznega frazarstva in demagoštva lotimo resnega gospodarskega dela. Kdor je le količkaj resneje motril naše gospodarske prilike, temu je bilo že koj pri izdaji protidraginjskega zakona jasno, da ne bo imel zakon nobenega pozitivnega uspeha in danes je že vsakdo prepričan, da nadaljno izvajanje tega zakona ne samo, da ni v interesu konsumentskih mas, ampak da tudi prav težko ovira vzpostavitev normalnih gospodarskih principov. Medtem ko so v drugih državah prišli že davno do tega spoznanja in so se povsod trudili, da so protigospodarske principe, ki so se vrinili koj po sklenitvi miru v gospodarsko politiko, odstranili, se pri nas ozdravljenje gospodarskih razmer z eksperimenti vseh vrst uprav onemogočuje ali vsaj resno zavlačuje. Mar je mariborska obtožnica doprinesla tudi samo kapljico za pobijanje draginje ? Tudi menimo, da bi bilo smešno trditi, da je bil sodnik, ki je kaznoval 62letno, do tedaj še neopore-čeno branjevko samo radi tega, ker ni imela na enem predmetu izpostavljene cene, resno prepričan, da s tem pripomore k stabilizaciji na- ših gospodarskih razmer. Nujno potrebno je že, da začnejo tudi državni organi uvaževati, kako velike važnosti so naša trgovina, industrija in obrt za državno in javno gospodarstvo kot davčni vili in nositelji ogromnih socijalnih bremen in da pokažejo vsaj nekaj umevanja za težnje teh stanov. Vidimo, da se povsod borijo za principe svobode v trgovini, kajti samo široko priznanje in izvajanje načel svobodne trgovine more postaviti naše gospodarstvo na tire normalnih časov. Blaga imamo v izobilju in ni niti najmanjšega po-vodaza to, da bi s prisilnimi merami hoteli uplivati na naš trg in preprečavati svobodno konkurenco, ki je najboljše sredstvo za pobijanje draginje in najboljša garancija, da se prodajne cene ne dvignejo nad gospodarsko utemeljeni in dovoljeni nivo. Protidraginjski zakon sili trgovca k uprav nenaravni kalkulaciji prodajnih cen, kajti v smislu določil zakona ni dovoljeno, da kalkulira trgovec prodajno ceno na bazi dnevne tržne cene, ki mu omogoča zopetno nabavo blaga. Po teh ne-komercijalnih principih bi trgovecc ne bil v stanu nadomestiti prodano zalogo z novim blagom, zaloga bi se stalno manjšala in slednjič bi moral trgovec ustaviti obrat. Tudi ni po določilih protidra- ginjskega zakona trgovcem dovoljeno, da eventuelne izgube, ki so pri današnjih nestalnih valutarmh razmerah na dnevnem redu, kom-pezirajo z dobički pri drugem opravilu, mogočnost, brez katere si ne moremo predstavljati trajnega vzdrževanja normalnega trgovskega obrata. Poleg vsega tega, ki bije v obraz najelementarnejšim komercijelnim principom, vsebuje zakon še cel niz formalizmov, kakor na primer določitev o označbi cen, ki visijo kakor Damoklejev meč nad glavo trgovca in ki ga izpostavljajo trajni nevarnosti, da mora za malenkosti, ki ne stoje v uprav nikaki zvezi s pobijanjem draginje, na obtoženo klop, kier se ga radi opustitve neznatnega formalizma obsodi in sodbo razglasi v »Uradnem listu« tako, kakoi se ne dela niti pri obsodbi nr.jhujših zločincev. Iz vseh teh razlogov zahtevamo, da se že ponovnokrat izraženemu postulatu naše trgovine, industrije in obrti v polni meri ugodi ih da se protidraginjski zakon kot inštitucija, ki ogroža razvoj trgovine, industrije in obrti ukine. Apeliramo na vse naše narodne poslance, da sledijo primeru drugih zastopnikov v narodni skupščini ter da tudi on zastavijo ves svoj upliv v to, da se legitimnim interesom trgovine, industrije in obrti ugodi. dinarjev. Kadar se jamčevina izčrpa do '•}'.] položene vsote, se mora dopolnili do prvotnega zneska, jamčevina oslane seveda last telefonskega naročnika, ki dobi pobotnico ter se jo vrne, kadar se odpove medkrajevnemu prometu in posredovanju brzojavk. Neglede na to, da pravilnik avstr, uprave ni poznal teh jamčevin in se je mesečna poravnava računov naročnikom zaupala, pridejo vsi naročniki, ki imajo močan telefonski in brzojavni promet, v neprijeten položaj, da morajo kot jamčevino položiti precejšnje vsote v gotovini, ki leže potem za dotičnike mrtve — dokler časa uporabljajo telefon. Ker pa telefon rabi vsak trgovec in in-dustrijalec ves čas svojega obratovanja in ker se telefonske pristojbine vedno zvišujejo — tako n. pr. velja danes samo triminutni nujni govor z Zagrebom 60 Din — je jasno, da se mora automatično zvišati tudi jamčevina in doseže ta pri količkaj močnem prometu kaj hitro več tisoč dinarjev. Ako pa že mora naročnik ugrizniti v to jabolko, zakaj mora utrpeti poleg tega še izgubo obresti od svoje jamčevine leta in letal? Nerazumljivo je to postopanje, ker bi se najbolj jednostavno polagala jamčevina n. pr. s hranilnimi knjižicami ali pa z državnimi vrednostnimi papirji. Odpadlo bi vsako zaračunavanje in naročnik bi ne utrpel nobenih obresti. Kazalo bi določiti, do katerega zneska naj bi se polagala jamčevina ev. še v gotovini — morda do 1000 Din — ali pa dati na prosto voljo naročniku, kako jo hoče položiti. Ako bi jo položil v vrednotah, bi kazalo radi kolikor možne omejitve zvišanja polagati jamčevino v nekoliko višjih zneskih, kakor samo za enomesečno kritje prometnih stroškov. Na ta način bi država ne utrpela nikakih izgub, a naročnikom bi vendar deponiran kapital ne ležal mrtev. Pokazalo bi se pa zajedno, da se ne smatrajo prometne inštitucije za zgolj fiskalno sredstvo ampak, da so ustvarjena tudi za splošno korist in pa v korist narodnega blagostanja. Gozdarstvo v Sloveniji. (Konec.) 7. relativno največjim letnim prirastkom je računati v gozdih srednjega in veleposestva, kjer se nahajajo poleg mladih tudi stari gozdi v večjih kompleksih. Ker pa stoji tudi na obširnih pašnikih mnogo gozdnega drevja in rasto tudi po travnikih, posebno ob parcelnih mejah, prav lepi listavci, mora biti pravkar izkazani_prirastek lesa, vpoštevaje tudi te ploskve, izdatno večji. Faktična produkcija lesa je v posameznih letih več ali manj različna, tako, da včasih presega lelni povprečni prirastek, včasih pa zaostaja za njim. Les se deloma porabi doma, veliko pa se ga izvaža v inozemstvo, nekaj pa v južno-vzhodne pokrajine naše kraljevine. Lesna industrija je v Sloveniji lepo razvita. Leta 1922 je bilo v obratu 94 parnih žag (pilan), 18 žag z električnim pogonom, 19 žag na vodne turbine in 1856 navadnih vodnih žag. Na teh žagah deluje 165 polnih jarmov in 2000 navadnih jarmov s 3980 rezili in listi. Dalje je 1040 krožnih (cirkularnih) in pa 50 tračnih ali pasnih žag v obratu. Telefonske pristojbine in jamčevina za medkrajevne razgovore. Kakor se je že poročalo, se je vsled odredbe ministrstva pošte in telegrafa z junijem t. 1. pri nekaterih skupinah telefonskih naročnikov zvišala pristojbina za instalacijo glavnih in zunanjih stranskih postaj od letno 1200 Din na 2000 Din. Hkrati se je povišala pristojbina za inštalacijo pomožne (hišne) centrale po razmerju sporednih zvez na 500 do 1000 Din in se mora poleg tega zneska plačati za vsak telefonski vod, ki veže pomožno centralo z glavno telefonsko centralo, tudi inštalacijsko pristojbino v zvišanem znesku 2000 Din. S L julijem pa se zvišajo tudi telefonske govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu in sicer: v I. pasu (obsega Slovenijo izvzemši Maribor in Ptuj z okolico) od 10 na 15 Din; v II. pasu (obsega ozemlje preko črte Maribor - Ptuj - Zagreb-Ogulin nekako do črte Bjelovar -Bosanski Novi-Karlopag) od 15 na 20 Din; v 111. pasu (obsega ozemlje od zadnjo imenovane črte pa do črte preko Subotice, Sarajeva in Mostara) od 20 na 25 Din, in v IV. pasu (obsega: Srbijo, črno goro, Dalmacijo južno od Metkoviča ter vzhodni del Vojvodine in Banat) pa od 25 na 30 Din za jednoto pogovora 3 minut. Povišanje telefonskih govorilnih pristojbin smo imeli od prevrata sem sedemkrat. Leta 1919 so bile določene prvotno sledeče pristojbine: I. pas 50 p, II. pas 1 Din, III. pas 2 Din in IV. pas 3 Din. Potem so se zvišale pristojbine obe leti 1920 in 1921 po enkrat, docim se je počelo povišanje v letih 1922 in pa 1923 kar po dvakrat na leto. lako smo dosegli slednjič nove, gon imenovane pristojbine ki pomeniajo povprečno 20 kratno povišanje pristojbin iz leta 1919. To pot menda gre splošno povišanje pristojbin — po izjavi g. ministra za pošto in telegraf — na 'na- slov zboljšanja prejemkov poštnih nameščencev. Koliko bodo deležni ravno nameščenci poviška svojih plač od zvišanja telefonskih pristojbin, se pač ne more presoditi. Skušnja uči, da ima vsak povišek pristojbin za posledico izpadek pričakovanega večjega dohodka dotične stroke, ker automatično trpi promet vsled naraslih stroškov. Posebno danes, ko se nahajamo v nekakem položaju splošne gospodarske in trgovske stagnacije, je povišanje že itak visokih telefonskih govorilnih pristojbin jako problematične vrednosti. Splošno se telefonske pristojbine v novejšem času preveč hitro zvišujejo. ledno povišanje prehiteva drugo. V zadnjih devetih mesecih so kar trikrat povišali govorilne pristojbine in to s 1. oktobrom 1922, z 20. januarjem in pa s 1. junijem 1923. Nikomur pa ne pade v glavo, da bi se popreje posvetoval z najbolj interesiranimi krogi industrije ter z njihovo zaščito poverjenimi faktorji ali in v koliki meri prenesejo ti tako občutno obremenitev danes prepotrebnega telefonskega občila. Ker pa že govorimo o telefonskih govorilnih pristojbinah, omenimo še drugo precej trdosrčno in ozkosrčno naredbo, ki prihaja tudi v poštev, to so namreč jamčevine za medkrajevni telefonski promet in pa za tele-fonično posredovanje brzojavk. 35. pravilnika za telefonsko službo predpisuje, da telefonski naročniki, ki hočejo govoriti v medkrajevnem telefonskem prometu ali pa zahtevajo telefonično posredovanje brzojavk, morajo prilično prijave pri svoji telefonski centrali razen takse za prijavo 3 Din in pristojbine, letno 200 Din, vplačati tudi depot, ki odgovarja vsoti jednome-sečnega telefonskega oziroma brzojavnega prometa naročnika. Ta depot služi kakor jamčevina za gotovost plačila in znaša najmanj 100 Koi glavno izvozno tržišče za razžagano blago pride največ Trst v poštev. Razen navedenih žag je omeniti še razne industrijske naprave z motornim obratom in sicer za izdelovanje parketov 8, zabojev 3, sod-čekov iz mehkega lesa 4, pohištva 21, pohištva iz upognjenega lesa 6, čevljarskih kopit 3, lesenih cvekov za čevlje 3, tesarskih izdelkov 7, tvornic za lesovino 1, lepenko /, lesno volno 3, lesnih podpctnikov 1, tovarna za vžigalice 1, tvornic tanina 5, impregnacije lesa 1, destilacije jelkinega olja 2. Poleg tega se peča veliko število malih obrtnikov s predelovanjem lesa. Omeniti je nadalje domačo lesno industrijo v ribniški dolini, kjer izdelujejo lesene škafe, rešeta, žlice in drugo kuhinjsko posodo. V nekaterih krajih se pečajo tudi s pletarstvom. Izdelki lesne industrije in sicer, tako polfabrikati, kakor tudi popolnoma izdelano blago se večinoma ni porabilo doma, marveč se je prodajalo v inozemstvo, kjer je bilo na dobrem glasu. Važen gozdni izdelek je bukovo oglje, katerega se je iz območja sedanje Slovenije izvozilo svojčas na leto najmanj 2500 vagonov. To množino in še več bi se dalo tudi dandanes producirati in ker domači konzum ni velik, izvažati v inozemstvo, predvsem v Italijo. Izdelovanje bukovega oglja je v eminentnem interesu nacijonalnega gozdnega gospodarstva, ker se za ta namen more uporabiti materijal, ki mora drugače iti v zgubo; nepredelan v oglje, bi plačal še stroške transporta iz oddaljenih gozdov. Domače strojarstvo pa potrebuje precejšnjo množino strojil. Kot strojilo za navadne vrste usnja se uporablja smrekovo in hrastovo lubje. Za povzdigo gozdoreje so zelo važne gozdne drevesnice, v katerih naj se vzgajajo zadostne množine krajevnim razmeram primernih gozdnih sadik. Iz javnih sredstev vzdrževanih drevesnic je v Sloveniji tačasno 16. Od teh jih vzdržuje država 10, okraji s pomočjo države pa 6. Pa tudi zasebni, posebno večji gozdni posestniki ter uprave državnih in zakladnih gozdov imajo lastne drevesnice manjšega obsega. Produkcija sadik je zaradi vojnih in povojnih razmer, visokili delavskih mezd in nizkih kreditov za vzdrževanje drevesnic nekoliko zaostala. Upati pa je, da se sčasoma produkcija zopet dvigne na prvotno predvojno stanje. Iz drevesnic, vzdrževanih iz javnih sredstev, se oddajajo gozdne sadike v prvi vrsti malim gozdnim posestnikom po zelo zmernih cenah. Slovenija nima za proizvajanje aozdnega semenja še nobene su-šarne. - Za drevesnice potrebno gozdno seme se nabavlja dčloma iz Bosne, seme gotovih drevesnih vrst pa iz inozemstva. V Sloveniji je še vedno veljaven gozdni zakon, izdan s patentom z dne 3. decembra 1852, drž. avstr, zuk. št. 250, ki je bit z naredbo dež. vlade za Slovenijo z dne 5. aprila 1921 (št. 103 Uradnega lista) razširjen tudi na Prekmurje. Ravnotako veljajo tudi še predpisi dež. gozdnih zakonov za bivše dežele Kranjsko, Koroško in štajersko, v kolikor niso bili izenačeni z naredbo dez. vlade 19. maja 1920, št. 241 Ur. 1. Glede odveze zemljiških bremen veljajo patent z dne 5. julija 1853, drž. zak. št. 130 in deželni zakoni za Kranjsko z dne 8. januarja 1889, drz. zak. št. 7, za Štajersko z dne 8.januarja 1889, drž. zak. št. 6 in za Koroško z dne 30. marca 1904, drz. zak. št. 18. Poleg teh veljajo še deželni zakoni o novi odredbi in odkupu urejenih pravic drvarjema, paše in dobivanje gozdnih pridelkov tor o zavarovanju pravic gozdnih upravičencev, izišlih leta 1910, 1911 'n Državni zakon z dne 7. junija 1883, drž. zak. št. 94 obsega predpise o razdelbi skupnih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uži-živanja in upravljanja. V okviru tega zakona se gibljejo še dež. zakoni iz leta 1885, 1887 in 1909 ter 1915. Deželni zakoni iz leta 1908 in 1909 urejujejo predpise o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva, zakon z dne 4. sept. 1912, dež. zak. št. 63 o izboljšanju pašnikov na Kranjskem ter z dne 3. julija 1912, dež. zak. št. 45 o dolžnosti za vzdrževanje ograj na bivšem Kranjskem. Za gospodarstvo važen je tudi zakon z dne 30. junija 1884, avstr, drž. zak. št. 117 o ukrepih za neškodljivo odvajanje voda (hudournikov) v gorovju. Cene na svetovnem trgu v najvažnejših državah. Cene so razen inflacijskih držav — Nemčija, Poljska — začele v začetku drugega letošnjega četrtletja padati. Zasedba Poruhrja v začetku letošnjega leta je cene na svetovnem trgu zelo dvignila; kmalu se je pa videlo, da je bila ta hausse pretirana, in obrnilo se je zopet nazaj. April 1923 lahko označimo kot ob-ratišče v tvoritvi cen. Pri inedksu veletrgovine v aprilu in maju so šle cene dol le v skupini surovui, do- čim se je pojavljala v skupini pol-fabrikatov in izdelane robe deloma še naraščujoča tendenca. Zato sc padec cen v veletrgovini pri skupnem indeksu še ne pozna tako. Primerjanje veletrgovskih cen v nekaterih važnih državah kaže tole sliko — škoda, da jih za Jugoslavijo nimamo; če nam jih centrala ne sestavi, bi nam jih morala trgovska in obrtna zbornica; že zaradi primerjanja: Indeksna številka lela 1914 = 100 Poljska I Nemčija Čelicslovaška [ Italija Francija Norveška i Danska Japonska Švica Anglija Holandska Švedska Unija Višek lela 1920 . . 1,711.714 670 588 425 403 294 343 310 304 366 227 Višek leta 1921 . . 65.539 3.197 643 409 344 290 219 238 209 214 267 135 Višek lela 1922 . . 346.353 167.412 1675 601 362 260 182 206 176 166 167 170 150 Januar 1923 551.904 205.417 1003 575 387 220 192 184 175 167 159 156 149 Februar 1923 .... 859.110 715.881 1019 582 422 224 199 192 178 170 158 158 151 Marec 1923 988.500 677.000 1028 587 424 229 200 195 181 169 164 162 151 April 1923 1,058.900 642.700 1031 589 415 225 204 196 186 171 163 159 148 Maj 1923 —•— 823.700 1029 580 401 — 202 — 186 168 158 — Junij 1923 3,463.900 1000 — — — — 181 — — Pri vseh državah opazimo velik padec od 1920 na 1921, tudi še od 1921 na 1922, čeprav večinoma ne več tako velik. Opazimo ogromno dviganje cen na Nemškem in Poljskem, poljska marka je hči nemške marke. Cehoslovaška za prej nima indeksa, šele za 1922, vidimo pa veliko napredovanje letos napram lani. Italija je še zmeraj visoka; kar si dobil tam I. 1914 za 100 lir, za to moraš dati sedaj skoro 600 lir, draginja je torej kljub zmagi šestkrat večja, kakor v miru. V Franciji štirikrat; kljub zasedbi Poruhria je letošnji indeks znatno višji, kakor naj-višji lanski. Norveška in Danska korakata vštric; tudi pri nevtralnih državah se kažejo posledice vojske, zlasti 1920. Precej' na istem sta Japonska in Švica, včasih malo manj blizu, včasih malo bolj. Švedska je med severnimi tremi nevtralnimi državami najboljša. Anglija in Holandska kažeta isto sliko. Uniji se je vojska tudi poznala, čeprav ne tako kakor drugim. Danes so cene v veletrgovini tam za polovico večje, kakor pred vojsko, takrat 100 dolarjev, sedaj 150. Na Poljskem se je dvignil indeks od marca do aprila letos za 7.1%, od januarja do aprila za 91.9%. Na Nemškem maj-junij za 77.7%, april-maj 28.2%, marec april je‘ pa padel za 5.1%. Primerjanje med viškom leta 1922 in mesecem aprilom letos kaže naslednje dviganje +, oziroma padanje —: Cehoslov; — 38%, Norveška — 13%, Švedska — 6%, Japonska — 5%, Holandska — 2%, Italija — 2%, Ameriška Unija — 1%, Anglija + 3%, Švica + 6%, Danska + 11%, Francija + 15%, Poljska + 260% in Nemčija> + 284%. April 1923, oziroma v oklepau januar 1923 kažeta napram cenam pred vojsko tole razmerje: Poljska 10589 (5519) — to se pravi: kar si dobil takrat za eno enoto, za to si moral dati aprila letos 10589 enot, januarja pa 5519 —, Nemčija 6427 (2054), Cehoslovaška 10.3 (10.0), Italija 5.9 (5.8), Francija 4.2 (3.9), Norveška 2.3 (2.2), Danska 2.0 (1.9), Japonska 2.0 (1.8), Švica 1.9 (1.8), Anglija 1.7 (1.7), Holandska 1.6 (1.6), Švedska 1.6 1.6), Unija 1.3 Ct.5). Upravičenost do provizije in nje zastaranje. (Iz prakse našega irgovskega sodišča.* Tožena zadruga je naročita toži-telju začetkom oktobra 1918, da naj kupi za njo 20 vagonov sira po kron 18.50 kilogram in ga je v to svrho akreditirala pri banki za 3,000.000 kron. V smislu tega naročila je sklenil tožitelj s tvrdko Vulkan v Moravski Ostravi pogodbo za 20 vagonov sira po določeni ceni. Tožitelj je trdil, da mu gre kot ko-misijonarju običajna 2% provizija, ki znaša pri 20 vagonih, z 200.000 kg sira od kupnine 3,700.000 K vsota 74 tisoč kron. Nadalje je trdil, da je moral plačati tvrdki Vulkan, ker tožep-ka ni prevzela pripravljenih 5 vagonov sira, plačati odškodnino, h kateri je iz svojega doložil 50.000 K. Imel ie pri izvršitvi kupčije gotovih izdatkov 2.000 K ter se je moral leta 1919 in 1920 v toženkinem interesu najmanj 4 krat peljati v Galicijo in je imel pri tem stroškov in škode pri zaslužku najmanj 10.000 K, kateri skupni znesek 136.000 K je iztože-val s tožbo vloženo dne 10. januarja 1922. Pri razpravi dne 11. aprila 1922 ie opustil svoj gorenji izdatek 50.000 K, zadevajoč doplačilo iz lastnih sredstev in zahteval tudi provizijo samo od 15 vagonov sira z zneskom 50.662 K 24 v ter je skrčil svoj tožbeni zahtevek na 62.662 K 24 v s 6% obrestmi od 29. decembra 1921. Tožena zadruga je ugovarjala, da tožitelju ničesar ne dolguje. Naročila je res tožitelju, kot, svojemu pooblaščencu, ne pa kot; komisijonar-ju, da naj ji preskrbi 20 vagonov sira po 18 K 50- v, vsled katerega naročila je tožitelj v njenem imenu skle- ; nil s tvrdko Vulkart pogodbo za označeno količino sira. Tvrdka Vulkan je naložila dne oktobra 1918 na postaji Podgorce dva vagona sira šfc 41.206 in 16.129; v neto-teži 21.803 kg in je kupnina znašala 405.355 K 50 v. Železnica je pa oba vagona pustila stali do konca decembra 1918 in ju potem prodala na dražbi. Vsled državnega preobrate, nastalega koncem meseca oktobra 1918, bile so takrat vse posujatve na železnicah v veliki nevarnosti. Za-raditega je brzojavila tožena zadruga tožitelju, da naj vse dobave ustavi. Res se je potem pogodba s tvrdko Vulkan razdrla glede 13 vagonov in je ostala v veljavi le glede že naloženih in zgoraj navedenih dveh vagonov št. 16.129 in 41.206 in glede nadaljnih že pripravljenih 5 vagonov sira, katerega kupnina je znašala 665.297 K. Te vagone sira je pustila tvrdka Vulkan na dražbi prodati, poravnal se je pa potem ž njo tožitelj v imenu toženke tako, da je plačala ta odškodnine 236.644 kron 50 v in popustila pri neki prej-šni odškodninski terjatvi 50.000 K. K večjemu od teh 7 vagonov bi šla po toženkini trditvi provizija tožitelju, toda le 1 % provizija, kakoršno mu je vedno plačevala. Od ostalih 3 vagonov, od katerih tožitelj tudi zahteva provizijo, mu pa ta nikakor ne gre. Sedem vagonov je namreč tožitelj, ki je tudi v svojem imenu delal kupčije, že naložil in naslovil ter poslal v lastnem imenu za istrsko aprovizacijo v Trst, po nastalem prevratu pa je spoznal nevarnost za blago in predirigiral vseh 7 vagonov na toženko, vsled česar je imela to-ženka pri teh 7 vagonih izdatno škodo. Osmi vagon sira v fakturni ceni 149.831 K 50 vin, se pa vresnici ni nikdar odposlal in niti naložil. Duplikat voznega lista je bil ponarejen, in vzlic temu, da bi bil tožiteli moral to takoj; opaziti, izplačal je tvrdki »Vulkan« iz toženkinega denarja 149.831 K 50 vin in jo tako zat ta znesek oškodoval. Po toženkinr trditvi bi šla torej tožitelju 1% provizija kvečjemu od prvih 7 vagonov v fakturni ceni 403;355 K 50 vin in 665.297 K torej v zneskih 4.033 K 55 vin in 6.652 K 97 vin. Toda temu nasproti je pa toženka konpensando ugovarjala terjatev na odškodnini za neopravičeno izplačano kupnino za sploh nedobavljen: vagon sira v znesku 149.831 K 50 vin, ki itak presega iztoževane zneske. Razuntega je pa tožiteljevemu zahtevku tako na proviziji, kakor tudi na izdatkih v zneskih 2.000 K in 10.000 K toženka ugovarjala zastaranje. Trgovsko sodišče je tožbeni za-hteveh zavrnilo. Po priči V. L. in po dopisu tvrdke »Vulkan* smatralo je namreč za dokazano* da je tožitelj že 3. novembra 1918 pokazal tvrdki toženkino brzojavko, da naj stornira vse sklenjene pogodbe in je tvrdka »Vulkan« res obstajata le pri pogodbi glede dveh že odposlanih vagonov in glede 5 vagonov pripravljenih za nakladanje; glede ostalih 13 vagonov se je pa> pogodba stornirala. (Konec sledi.) M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V Banatu raste trstje, ličje in sitje v večjih množinah: 1. v kovinskem okraju se reže trstje in uporablja za pokrivanje poslopij, ograj in žganje: opeke, sitje za žganje opeke, ličje: za žganje opeife in pletenje vlog*. 2. v kovačiškent okraju v jakovašk* občini opavski. in crepa-ški ob reki) Tamiši na ploskvi okrog (000 katastr. johov in se ličje uporablja za kritje: stav 3. Turski»-kanižka v občini Čoka 120 johov. Turska ftaniža 15 johov in občitra Srbski i Krstur 20 jo-hov. Trstje se uporablja za krilje htš in staj; fičje za ‘bezanje snopov in koruzno- slame. 4'. V vršaskem okraju v vasi Ritišpvo rase 69 johov ličja, in 10 johov trstja. Tretje uporabliajo za krije hiš in staj; ličje pa za vezanje snopov žita in koruznih stosžev; 5. pančevski oksaj občine Gvča, Borcu, Starčevo* Ome-linci, banovo irt Jabuka (v okraju Nadilfc je okrog; 30 johovb se trstje uporablja za kritje hiš iic staj, za kurjpvo in za izdelavo stripov, ličje; pa za vezavo.snopov; 6. novobečej-ski okraj ima v Melene-h 85 hekb* airov, v Beordi 60, Karlovu 26. Humana 42, faroš 17, Novi Bečej tO ih Vrnajevo 5 hektarpv ; 7. v belo-crkveškem okraju se nahaja trstje v občini Palanka, Kajtesov po 20; johov, sitje v Karlsdorfu in Nikoliču po 10 johov ; 8. v velikobečkere-škem okraju se pridobiva v srbskem Aradcu okrog 200.000 snoj^ov trstja in se ga uporablja za kritje hiš in staj, enako v Oemiru. Dalje v vaseh ob Bege ju in Tamiši: Botoš, Gornji Mužel, Jankahid, Velika Torka, Lu~ kačfalva, Madžarski Sveti Mihael. Nagy Eržebetlak, Perles, Rudolfs-gnad, Teržac, Vornjak in Ragen-dorf, kjer raste mnogo trstja. V Bački raste trstje ob Donavi in I Kanalu Kralja Petra največ pri Gombošu, Apatinu, Bezdanu in Pa-lariki. Trstje se izvaža poleg malega dela iz Črne gore v Italijo tudi z Vojnega otoka pri Petrovaradinu okrog 200 vagonov in od Ečke okrog 50 do 60 vagonov. Izvoz gre po železnici v Nemčijo in je bil izvoznik g. S. Selo, lastnik tovarne šiukaturnega trstja v Duzentaichu v Bavarski. G. Selo je nakupil trstje celega otoka ter ga je pozneje prodajal po tu- in inozemstvu. Trstje Vojnega otoka in iz Ečke ima največjo dolžino 1 do 2 in pol metra in debelino 1 centimetra. Od 180 do 250 centimetrov visoko se uporablja za mehanično izdelavo stropnega trstja, ostanek v dolžini 1 do poldrugega metra, pa se uporablja za kritje hiš. Karlovaško trstje ima v premeru 1 do poldrugi centimeter in ni tako dobro za strope, kakor petrovaradinsko trstje. Trstje na Vojnem otoku režejo kmetje iz le-merina, Kača, Petrovaradina, Ma-jerhofena itd. in sicer na pol. Svoj del uporabljajo za kritje hiš. Sam g. Selo ima 20 l|i: da pokažemo finančni upravi, kakšno nezadovoljnost povzroča seda-ni* način obveščanja davkoplačevalcev o predpisanih davkih. Davkoplačevalci se ne boje javne kontrole in proti njej, dokler se je gibala v okvirju §§ 58 in 217 zakona o oseDnih davkih, ni bilo nobenih pritožb. Pritožbe se čujejo le izza odprave plačilnih nalogov. Glavna °5t teh pritožb ni naperjena proti javni kontroli, ampak edino le proti odpravi Plačilnih nalogov. V tem zmislu razumevamo tudi gornji dopis. Glede razgrnitve izkazov o predpisanih davkih opozarjamo na notico v št. 80 našega lista v rubriki »Davki«. Zemljiški davek od zemljišč, pridob-l-enih potom agrarne reforme. Z zakonom o proračunskih dvanajsti,-:oh za mesece julij, avgust in september se je tudi uredilo vprašanje, kdo naj plača zemljiški davek od zemljišč, katera so morala dati veleposestva vsled uveljavljenja agrarne reforme. Člen 21 tega zakona se glasi: Osebe, ki so dobile zemljo po zakonu, kako je dajati zemljišča veleposestev v štiriletni zakup, postanejo z dnem 1. julija 1923 davčni zavezanci tudi glede teh zemljišč ter morajo od omenjenega dne plačevati zemljiški davek in vse ostale davke in pribitke po veljavnih zakonskih predpisih dotične pokrajine. Isto-tako morajo plačevati od dne 1. julija 1923 izredni pribitek. Zemljeknjižni prenos površin, dobljenih v štiriletni zakup, v last interesentov agrarne reforme se uredi s posebnim zakonom o eksproporciji veleposestev. Promet Razveljavljene prometne omejitve. — Ravnateljstvo južne železnice razglaša: Prometno omejitev za Čehoslovaško preko obmejnih postaj Bratislava, Pe-tržalka, Banreve, Tornanadaska, Ozd in Flidasnemenii, razglašeno v objavi št. 6 pod točko 23. razveljavimo. Otvoritev brzojavne postaje Fara pri Kočevju. V podaljšanem brzojavnem vodu Kočevje-Brod na Kupi je bila uvrščena nova brzojavna postaja Fara pri Kočevju in otvorjena dne 11, junija 1. 1. Ta postaja opravlja omejeno dnevno službo. Vsakdanja poštna zveza med Stično in Žužemberkom je bila zopet otvorjena s 16. t. m. Da je z otvoritvijo vsakdanje zveze poštna uprava močno ugodita tako Žužemberku, kakor tudi dvema drugima večjima občinama, ki ležita ob cesti med Stično in Žužemberkom, je lahko umljivo. Ukinjenje kreditiranih voznin. Ministrstvo saobračaja je ukinilo kreditiranje voznin. Kreditiranje bo veljalo odslej naprej samo za državne oblasti in privatne ustanove, ki bodo položile varščino v dvomesečnem iznosu kreditirane voznine. Promet z Bulgarijo. Soglasno odloku ministrstva saobračaja se je ukinila omejitev železniškega prometa z Bolgarijo čez Caribrod. Po tem je izza 15. t. m. zopet vzpostavljen normalni potniški in tovorni promet z Bolgarijo. Krediti iz sedemodstotnega posojila., Prometni krediti iz sedemodstotnega posojila, katere je votiral finančni odbor, so sledeči: ministru saobračaja je dovoljeno en in pol milijona Din v svrho izgotovitve predora skozi Ivan-Pla-nino, tri in pol milijona za železnico Titelj-Orlovat, dva milijona za železnico Paračin-Stalač, tri in pol milijona za zgradbo pristanišč Gruž-Zelenika. Nadalje se je dovolilo ministrstvu saobra-čaja začasno posojilo 12,300.000 Din za izgotovitev vseh že začetih prog. Promet v kanalu Suez. Ne glede na zmanjšanje pomorskega prometa v splošnem, se vendar opazuje, da se morski promet nahaja na potu k predvojnemu nivoju. Tako je že dosegel promet ladij skozi kanal Suez predvojno višino. V letu 1922 je prošlo skozi Suez 4.345 ladij s celokupno čisto to-nažo 20,743.245 ton, kar znaša 468.125 ton več nego v letu 1921 in za 2,624.266 ton več nego v letu 1920. število potnikov je doseglo v letu 1922 275.031 in čista teža prevoženih tovorov je znašala 21,330.000 ton, kar prekaša vse letne iznose od kar obstoja kanal. Dohodki družbe, ki vzdržuje kanal, so se dvignili na 305,455.608 zlatih frankov, a izdatki znašajo 101,577.369 frankov, kar je omogočilo izplačilo dividende v iznosu 320 frankov, za vsako akcijo v iznosu 500 frankov. Med mornaricami, ki so navedene v pregledu, je zabeležena tudi jugoslovanska trgovska mornarica in sicer s 43.705 prevoženimi tonami blaga, porazdeljenimi na 12 ladij. Dobava, prodaja. Dobava sena in slame. Prva javna ustmena licitacija se bo vršila: 1. pri intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani dne 22. avgusta t. 1. za dobavo 600.000 kg sena in 270.000 kg slame, nadalje 2. pri komandi vojnega okrožja v Mariboru dne 20. avgusta t. I. za dobavo 600.000 kg sena in 40.000 kg slame; 3. pri komandi vojnega okrožja v Celju dne 18. avgusta t. 1. za dobavo 60.000 trg sena in 40.000 kg slame ter 4. pri komandi mesta Slovenske Bistrice dne 16. avgusia t. 1. za dobavo 250.000 kg sena in 90.000 kg slame. — Dobava brzojavnih drogov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. avgusia t. 1. ofertal-na licitacija glede dobave 750 brzojavnih drogov razne dolžine. Dobava latev in desk iz mehkega lesa. V pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 11. avgusta t. 1. ob 11. uri dopoldne licitacija za dobavo 310 m3 latev (lajšt) ter 424.000 komadov desk raznih dimenzij iz mehkega lesa. Prodaja ladje. Pri oddelku za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 28. julija 1923 ob 11. uri ustna ofertalna licitacija ža prodajo ladje »Vulkan«. Nabava pogonskega in drugega potrebnega maierijala. V pisarni inten-dantskega odseka, oddelka za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 6. avgusta 1923 ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede nabave 8 ton bombaža za čiščenje strojev, nadalje dve toni cunj za čiščenje strojev, 9 ton mila za pranje in pol tone Stauferjeve masti. * * * Natančnejši podatki o zgoraj navedenih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Trgovski register. Vpisale so se sledeče firme: 672. Sedež: Ljubljana, besedilo firme: »Fruc-ius«, eksport in import sadov in semen dr. z o. z. — 673. Sedež: Ljubljana, besedilo firme: Slovenska premogo-kopna družba z o. z. — 674. Sedež: Maribor, besedilo firme: Alojz Klima & Co. — 675. Sedež: Maribor, besedilo firme: Tovarna volnenih izdelkov, dr. z o. z. — 676. Sedež: Novo mesto, besedilo firme: Povh & Medic. — 677. Sedež: Ptuj, besedilo firme: O. Skaza in drug. Razno. HI. Ljubljanski vzorčni velesejem. Prijavni rok za udeležbo na III. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu se zaključi dne 24. t. m., nakar se prične z razdeljevanjem prostorov. Koncem meseca julija se začnejo razpošiljati načrti o dodeljenem prostoru. Po zaključku prijavnega roka se bo upoštevalo nove prijave samo še po razpoložljivem prostoru, katerega je malenkostno šte- vilo ms na razpolago. Kupci iz vseh krajev se že danes številno priglašajo k udeležbi, katera bo letos velikanska. Vsi industrijci, trgovci in obrtniki, vpo-šljite takoj prijavnico, da se Vam rezervira prostore. Kupčijski uspehi so letos zasigurani. Klub trgovskih akademikov v Ljubljani sporoča svojim članom, da se nameravana poučna ekskurzija v Srbijo vrši početkom avgusta. Člani(ce), ki se nameravajo potovanja udeležiti, posebno oni, ki so pripravljeni sprejeti v to svrho izdane nabiralne pole, naj se takoj javijo. — Prijave sprejema in daje eventualna pojasnila Franjo Zalar, Resljeva cesta 25, II. nadslr. Prva trgovska matura v Dubrovniku. Letos se je vršila na trgovski akademiji v Dubrovniku prvikrat matura, ki jo je položilo 22 kandidatov. Precejšnje število dijakov je absolviralo z odličnim uspehom. Zveza vrtnarjev jugoslavije. Osnuje se Zveza vrtnarjev kraljevine SHS., ki bi morala imeti svoj sedež v Beogradu. V to svrho se je sklical kongres vrtnarjev iz cele države, ki se bo vršil dne 2. septembra v Ljubljani. XII. poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. 2alec, Savinjska dolina, dne 15. julija 1923. — Vsled najlepšega poletnega vremena so se hmelj-ski nasadi zadnjih 14 dni precej popravili. Vremenska razlika koncem meseca junija je povzročila, da rumenevajo spodnji listi, kar je pa brezpomembno za letino. — Letos se rasllina prav počasi pripravlja na cvet in tudi golding je za 10 dni prepozno začel cveteti. Vsled tega se bo tudi obiranje vršilo pozneje, kot druga leta. Skoda, povzročena po mrčesu, zlasti po hmeljski ušici, je neznatna. Društveno vodstvo. Nova iznajdba velike gospodarske vrednosti. Patentni urad v Beogradu je izdal Slovencu g. Rado Nipiču, obrtniku v Mariboru, patent na njegov izum »Toplodar«, ki je velike gospodarske važnosti in ga je zlasti sedaj ob velikem pomanjkanju in draginji kurjave posebno pozdraviti. Aparat ima to prednost, da se ga napelje od štedilnika skozi zid v sosedno sobo, katero aparat sam popolnoma segreje, ne da porabi pri tem sploh kaj kuriva. Topli plini gredo iz štedilnika po cevi v aparat, ki potem oddaja ohlajeni dim v dimnik. Štedilnik sam prištedi polovico kurjave, ker ogenj in toplota ne gresta naravnost v dimnik, sosedna soba pa se prijetno in popolno, a zadosino segreje. Tudi se »Toplodar« lahko namesti v vsaki sobi s tem, da se ga priklopi k peči sosedne sobe, tako, da ena peč potom tega aparata popolnoma razgreje obe sobi. Veliki saloni, šolske sobe ali dvorane, kavarne restavracije, pisarne, čakalnice, katerih z eno pečjo ni mogoče razgreti, priklopijo k peči še aparat »Toplodar« ter dosežejo z manjšo uporabo kuriva dvojno toploto. Aparat ne zavzema velikega prostora ter se montira na steno, je higijenična naprava, ki se z lahkoto čisti in je za zimske mesece prava dobrota, ker prištedi ogromno denarja. V poletnih mesecih se aparat enostavno zapre in je v okras vsaki sobi. Zanimivo je, da je v Mariboru, kjer je razstavil in demonstriral g. Nipič, naročenih in montiranih že nad 90 aparatov, katerih lastniki se zelo pohvalno izražajo o vrednosti te iznajdbe, ki se bo vsled praktičnosti razširila gotovo po vsej državi. Tržna poročila. Žitni Irg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica stara 405—415 Din., nova 387.50 Din, koruza 300—305 Din, pšenična moka št. »0« 642.50 Din, moka za kuho po 530 Din. Tržne cene v Mariboru. Novi tržni cenik z dne 15. julija izkazuje na uvodnem mestu po dolgem času enkrat zopet skromno padanje cen za meso. — Goveje prvovrstno 24—25 Din, do sedaj 26 — 27.50, drugovrstno 22—23 Din, do sedaj 24—25, III. vrstno 18—20 Din, do sedaj 21.50—23; teletina 24—25, do sedaj 25—26; 11. vrstna 20—23, do sedaj 20—24. Temu primerno so padle tudi cene pri mesnih izdelkih. Pač pa je konjsko meso v ceni poskočilo in sicer I. vrstno od 10—12 na 12 — 25 Din in II. vrstno od 9 na 10—12 Din. Značilno je glede cen pri kožah. Dočim se je konjsko meso podražilo, so ostale cene kožam iste, namreč do 75 Din komad in dočim je cena mesu padla, so se kože podražile in sicer: od 17.50 do 20 na 20—22.50 1 kg govejih kož in od 22—30 na 23 — 38 kg telečje kože, 1 kg gornjega usnja dosedaj 105—160, sedaj 105 — 190. Cena piščancem je padla od 30 na 15 za male in od 40 na 30 za velike. Mleko in mlečni izdelki so ostali pri prejšnjih cenah, češnje so se, ker gredo h koncu, zopet podražile na 16 Din pri kilogramu. Da se ta cena ne opazi. so modre branjevke iznašle drug modus, označujejo namreč cene v četrt kilogramu. Pri špecerijskem blagu ni opaziti posebnih sprememb. Le sladkor v prahu se je podražil od 27—28, za io je padel v kristalu od 25 na 24, v kockah od 27 na 26 Din. Kvas od 29-35 na 26 Din. Značilna špekulacija se opazi tudi pri žitu. Ob času žetve, ki je letos povprečno dobra, je cena oslafa pri starih cenah, podražila pa se je — namesto pocenila — moka, n. pr. št. I. od 7 na 7.25, št. IV. od 6.50 na 7, št. VI. od 5.75 na 6 Din. Ajdova prva od 9 na 10 Din. Krma: do sedaj 75—200, sedai 75 — 100, ovsena slama do sedaj 100 do 125, sedaj samo 100. Pri zelenjavi se opaža kljub ugodnemu vremenu le neznaten padec cen. Cene zelenjave v Zagrebu. Zagrebško mestno vrtnarstvo je prodajalo razno zelenjavo na trgu deloma po znižanih cenah. (Stare cene dodajamo v oklepaju.) Cene so bile: Kumare za sa-lalo po 4 dinarje za kilogram, kumare za vlaganje, po 5 dinarjev (prej 7.50), zeleni grah v širokih 2.50 dinarjev, kar-fijole po 7 dinarjev (prej 8), izluščen grah 3 dinarje (prej 5), paradižniki 6 dinarjev, buče po en dinar za kilogram (prej 2), krompir po 2 dinarja, zelje pc 3.50 dinarjev (prej 4.50), pesa po 1 dinar (prej 2), rdeče zelje po 7 dinarjev. Veletrgovina v priporoča špecerijsko blago | raznovrstno žganje, * moko | in deželne pridelke, f raznovrstno J rudninsko vodo. t Lastna pražarna za kavo | in mlin za dišave z elek- Z tričnim obratom. ♦ • ♦ Ceniki na razpolago, j P Rafinirani in gorljivi (denat.) špirit, vino, likerje in žganje prodaja po najnižjih cenah „VINEA“ veletrgovina z vinom, špirituoznimi produkti Ljubljana - Rudnik JteSis VELIKO SKLADIŠČE ŠPIRITA NA DEBELO! -m; 3^ NA DROBNO! Telefon inter. 518 I Z > Z S n n m z ra ti J inska kava Delniška družba TRIGLAV!; tovarna hranil ŠMARCA PRI KAMNIKU Zahtevajte cenike! ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE jop. TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 Naprava kompletnih elektraren. Zaloga raznih strojev, svetilnih žarnic in inštalacijskega materijala. Na veliko in malo! Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. BIIIIBINBSS TEODOR KO LJUBLJANA POLJANSKA CESTA ŠT. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za 1'irnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi po- Gradsko poglavarstvo u D o b o j u. Broj : 928. Gradsko poglavarstvo u Doboju na temelju zaključka opč. viječa od 9. jula t. g., daje ovijem, putem javnog natječaja BI za n n Uvjele u tome predmetu, daje opč. ured za vrijeme ure-dovnih sati. Opčina si pridržaje pravo od prispjelih ponuda izabrali najpodesniju, a ova je ovisna od odobrenja opč. viječa te Pokrajinske uprave za B. i H. Za stavljene ponude, i načrte nema natjecatelj pravo tražiti odštete. Ponude moraju biti propisno biljegovane po T. br. 25 zakona o taksama i pristojbama a imaju biti kod potpisanog ureda najkasnije do 31. augusta t. g. Doboj, dne 10. jula 1923. ' Gradonačeinik : Hadimujagič. p'“ffik£*ra Trgovska Akademija! i Lj h L1 b: la rt: sl ka L 1 kred it n a 3 n Sl Delniška glavnica: Din 25,000.000 ! Skupne rezerve: nad Din 20,000.000 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon št. 261, 413, 502, 503 in 504 m Izvršuje vse bančne posle najkulantnejc