Poštnina plačana v gotovini.
----------------------------90«n------------------1Š.-VII. I90Ž1
■*»
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1’50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Vt leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v četrtek, 14. julija 1932.
štev. 79.
Problemi, ki niso problemi
(Iz Maribora.)
Svetovna gospodarska kriza se vedno občutnejše uveljavlja. Gospodarji smo že po svoji naravi optimisti. Sicer so časi trdi, niso nas pa še strli. Gospodari j tožijo nad slabimi časi, vendar ne obupujejo. Po koncu in pri dobri volji jih drži trdo zaupanje v same sebe in trdo zaupanje v izboljšanje prilik. Sicer še sami ne vedo, ali ni to upanje preuranjeno, vendar pa po svojih dejanjih, prizadevanjih in naporih kažejo, da še niso vrgli puške v koruzo. Pri nas v Mariboru je vse naše zanimanje koncentrirano na sadno kupčijo in vse stavi na njo svoje upe in nade. Ako se bo ta kupčija letos dala pri nas izvesti, se bomo precej oddahnili vsi: trgovci, obrtniki pa tudi kmetje, ko bodo s prodajo sadja prišli do denarja. Ako bo letina taka, kakor kaže, nam bo 8 Prodajo sadja veliko pomagano.
Vendar pa je to naše upanje neglede na letino odvisno še od toliko faktorjev, da je treba že sedaj misliti na vse pogoje, od katerih je uspeh odvisen, da se bodo naše nad,© tudi izpolnile. Ena glavnih ovir za bodočo sadno kupčijo so razni devizni predpisi. V zadnjem času so se devizni predpisi v vseh državah, posebno pa v onih, s katerimi smo v živahnejših trgovskih stikih, bistveno poostrili. K nam so prihajali kupci z denarjem, tujim ali našim, pa sproti plačevali prevzeto blago. Pri sedanjih predpi-
sih je vprašanje, ali in .v koliko bodo mogli prevzeto sadje takoj plačevati. Veliko oviro tvori dolžnost, da se mora za sadje zavarovati ob izvozu valuta in da se ne more zavarovati s svobodnimi dinarji, katere hi morebiti inozemski kupci prinesli s seboj.
So pa še druge ovire te vrste, katere je treba odstraniti, da bo uspela naša letošnja sadna kupčija. Interesenti že sedaj resno premišljujejo, kako naj se uglade pota za omogočitev prodaje letošnjega sadja v inozemstvo. Vsi v poštev prihajajoči faktorji se že sedaj prizadevajo, da bi se kupčija, kadar nastopi za njo čas, mogla neglede na razne devizne ovire nemoteno izvršiti. Glavno oviro vidijo v zavarovanju valute ob izvozu in njihova stremljenja gredo za tem, da se vsaj za prehodno dobo to zavarovanje opusti, ker to velevajo nujni interesi ne le naših krajev, ampak vseh krajev v državi, kjer se pečajo s sadno kupčijo.
Za akcijo v tej smeri se je zainteresirala naša ljubljanska zbornica, ki bo brez dvoma vse storila, da se omogoči letošnja sadna kupčija. Na čelu akcije se je postavil naš narodni poslanec g. Krejči, ki se je v zavesti, da je dobrobit našega okrožja v veliki meri odvisen od prospeha sadne kupčije, z vso energijo zavzel za ugodno rešitev tega važnega vprašanja. Zainteresirali pa simo za to vprašanje, ki je za naše okrožje življenskega pomena, tudi ministra trgovine in industrije g. Mohoriča, ki je pokazal zanj, ker ga pozna iz lastnega opazovanja, polno umevanje. Ne dvomimo, da bo akcija, na katero stavimo zadnje upanje in takorekoč zadnjo karto, tudi uspela.
Nova nevarnost
Že za časa podonavske konference se je mnogo govorilo o nameri nekaterih velesil, da se uvede za vse podonavske države enotna valuta. Po lausannskem sporazumu je zelo verjetno, da postane ta namera kar aktualna in da se bo pričelo delati za njeno realizacijo. Pri tem pa nastaja prav resna nevarnost, da bi se znova moglo zgoditi to, kar se je zgodilo v iLausanni, da se je namreč sklepalo o nad vse važnem vprašanju za nas brez nas in zato proti nam.
Na prvi hip je na vse zadnje misel enotne valute za vse podonavske države zelo simpatična. Predvsem bi enotna valuta nad vse olajšala mednarodno trgovino, ker bi odpadle vse devizne omejitve in tudi vse Nerodnosti pri zaračunavanju različnih kurzov. Poleg tega bi bila vsa kalkulacija Poenostavljena in tudi krediti bi bili lažje dosegljivi. Ne glede na to pa bi enotna valuta pomenila mnogo večjo varnost in nikomur se ne bi bilo treba bati več, če bo čez nekaj časa njegov denar še imel isto vrednost. A tudi mednarodna kontrola nad to valuto bi marsikje prav blagodejno uplivala in bi marsikje povzročila mnogo boljše gospodarstvo in varčevanje, kakor Pa je sedaj v običaju.
Kljub vsem tem velikim prednostim, ki bi jih mogla nuditi nova valuta, pa se vendar ni mogoče takoj izreči za njo, ker vse je odvisno od tega, na kakšni podlagi in P°<1 kakšnimi pogoji bo ustanovljena. Skrajna previdnost je v tem pogledu tem bolj umestna, ker so valute skoraj vseh Podonavskih držav bolne in nekatere že Prav nevarno bolne. Tako n. pr. je deviz-na zalega avstrijske Narodne banke sko-raj čisto izčrpana in bi je skoraj ne bilo, bi morala Avstrija povrniti Angliji dolžne kratkoročne kredite. Vsled deficit-Nosti avstrijske trgovinske bilance in nezdrave strukture avstrijskega gospodarja pa ni niti pričakovati, da bi Avstrija 8ama mogla izboljšati svoje finančno sta-nie. Finančno stanje Madjarske ni dosti bolje, dasi je struktura njenega gospodarstva neprimerno boljša in bi morda brez brezobzirne in drage revanšne vlade Plemstva mogla Madjarska spraviti svoje
finance čisto v red. Nobena tajnost ni, da so romunske in bolgarske državne finance v največji stiski, da nekateri že govore o njih obupnem stanju. V primeri z vsemi temi financami so naše naravnost dobre, češkoslovaške pa odlične. Iz tega pa nujno sledi nevarnost, da bi pri združenju vseh teh valut morale zdrave prevzeti vse deficite bolnih in da bi nova enotna valuta tistim, ki so dobro ali vsaj relativno dobro gospodarili, prinesla občutno škodo, nagradila pa one, ki so slabo gospodarili. Z drugimi besedami se pravi to, da bi za druge plačali račun mi.
Je pa še druga in še večja nevarnost. Vsled slabega gospodarskega stanja večine podonavskih držav bi bila mogoča nova in enotna valuta vseh teh držav le s pomočjo velesil. Naivno bi bilo pričakovati, da bi nudile velesile to pomoč iz ljubezni do podonavskih držav, temveč jasno je, da si bodo pustile svojo pomoč plačati. Že sedaj je upliv velesil na podonavske države prav občuten, njih nova pomoč pa bi mogla ta njih upliv tako povečati, da bi morale podonavske države sploh izvršiti vsako njih povelje. In svetovni listi so tudi že zapisali, kaj bodo vse želele velesile in na prvem mestu se omenja namera, da se odstranijo vise carinske meje in vpostavi enotno carinsko področje za vse podonavske države in deloma to ozemlje tudi odpre za gotove .industrijske izdelke velesil. To pa bi pomenilo konec gospodarske neodvisnosti podonavskih držav in vsa industrija, ki se je v teh 'državah po osvoboditvi pričela tako lepo razvijati, bi prišla v največje težave, če sploh ne bi morala ustaviti svoje obrate. Neizogibna posledica tega pa bi bila povečanje brezposelnosti, stopnjevanje pavperizacije in gospodarsko nazadovanje. Gospodarska pomoč velesil bi na ta način bila za podonavske države gladka izguba.
Pomoč velsil bi mogla postati posebno nevarna tudi vsled političnih nasprotij, ki obstoje med podonavskimi državami in katere bi mogle velesile vedno izkoristiti v to, da še bolj povečajo svoj upliv. Prav nobenega upanja pa ni, da bi se ta politična nasprotja podonavskih držav le malo
Mlinarske zadeve
Privilegirana izvozna družba je todre-dila, da na pritožbe mlinov proti uvrstitvi v kategorije za plačilo mlinskega pavšala ugotovi kapaciteto posebna banovinska komisija, ki je dobila nalog, da izvede ob svojem uradnem poslovanju tudi poizkusno mletje. Pri ureditvi naišh mlinov je poizkusno mletje brezpredmetno, ker ne vodi do cilja. Zveza mlinov je potom zbornice opozorila ministrstvo trgovine in industrije na težavo v posebni spomenici, ki je uspela in je, kakor izvemo, Prizad dobil navodilo, da vztraja na poizkusnem mletju samo v slučajih, v katerih se kapaciteta ne da ugotoviti drugim potom. — Na vprašanja, katera dobivamo iz mlinarskih krogov, kako bo urejena mlinska taksa za avgust in prihodnje mesece, smo informirani, da se bo pobiranje te takse preuredilo v toliko, di se ne bo pobirala od možne kapacitete, ampak od dejanske meljave. S tem bo našim mlinom, ki v sedanjih časih izrabljajo samo en del kapacitete, gotovo pomagano, čeprav je pričakovati, da bodo kontrolna določila poostrena. Obremenitev mlinov po možni kapaciteti je dajala našim mlinarjem dosti upravičenega povoda za pritožbo. Radi tega upamo, da jim bo preureditev v naznačeni smeri kljub kontroli vendarle konvenirala.
Tarifni odbor
Na splošno željo gospodarskih krogov katere so zastopale gospodarske zbornice, je minister za promet oživotvoril tarifni odbor kot posvetovalen organ prometnega ministrstva v tarifnih zadevah. V tarifnem odboru bodo zastopane gospodarske zbornice po 9, zadružništvo po 5, ostale gospodarske panoge pa po 4 članih, dočim si je ministrstvo pridržalo, imenovanje 6 članov po prostem prevdarku. Vpostavi-tev tarifnega odbora moramo v trenotku ko stojimo po vsej priliki pred preureditvijo tarif, samo pozdraviti, ker se s tem nudi gospodarstvu prilika, da na najmero-dajnejšem mestu zavzame napram morebitnim izpremembam svoje stališče. Tako je na primer gospodarstvo v naši banovini živo zainteresirano na tarifah za les, na ugodnostih za dovoz pšenice v naše mline itd. Naši zastopniki v tarifnem odboru bodo naše želje in težnje v odboru samem veliko lažje zastopali nego je to sicer mogoče.
Smotreni trgovci in industrijci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav Potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak Producent! Čitajte in ne opuščaj-*£ ugodnih poslovnih prilik, ki ^am jih nudijo udeležbe na jav-nih licitacijah!
oslabila, vsled česar je tudi nemogoče, da bi podonavske države nastopile pri gospodarskih pogajanjih z velesilami kot ena celota. Samo kot celota pa so podonavske države dovolj močne, da branijo svoje interese.
Zaključek, ki iz vsega tega izhaja, ni razveseljiv, a tudi ne obupen, če bi se vse podonavske države hotele povzpeti do tega, da se ne bi zanašale na tujo pomoč, temveč se ravnale po načelu: pomagaj si sani in Bog ti pomore! Zato bi morale vse podonavske države polagati mnogo več važnosti na lastno konsolidacijo in šele ko je ta vsaj v glavnem dovršena, stopiti pred velesile in jih prositi za pomoč. Morda bi potem bilo treba za kratek čas zadrgniti malo krepko pas, toda drugače se more zgoditi, da bedo drugi prijeli za pas in ga nam pričeli trajno in vedno silneje pritiskati, dokler bo naše odporne sile sploh konec. Pomagajmo si zato sami, vsaj poskusimo to!
Delu in zaslugam — priznanje
Strokovno glasilo »Naša pošta« je v zadnji številki pod naslovom »Prijatelj poštno telegrafsko telefonske stroke« nar stopno pozdravilo imenovanje gosp. posl. Ivana Mohoriča za ministra trgovine in industrije:
»Gosp. Mohorič, novoimenovani minister trgovine in industrije, rojen v Sloveniji
1.	1888, je osebnost, ki se je uveljavila kot poznavalec, pisatelj in reformator na polju narodnega gospodarstva. On je redka osebnost v naši državi, ki je, akoravno izven pcštao-telegrafsko-telefonske stroke, pravilno proučila in ocenila stanje ter poj-mila potrebe p. t. t. stroke. V tem pogledu je značilen njegov memorandum, s katerim je zahteval reformo v poštno-telegraf-sko-telefonski stroki. Prihod g. Mohoriča na čelo trgovine in industrije bo pozdravila tudi naša p. t. t. stroka, ki v osnovi svoje vloge konvergira s podrejenim mn .resorjem.
Gosp. Mohorič je v svojem memorandumu, na katerega smo se že večkrat sklicevali, med prvimi obsojal ukinitev ministrstva pošte in telegrafa: »Ta izprememba ne bo koristna za strokovno delo in napredek tega važnega resorja.«
Danes so enako zvočne in morajo se čuti besede gosp. Mohoriča o p. t. t. stroki »važni prometni stroki«, za katero »poštna uprava ni bila v stanu, da ugodi mnogim jako važnim in utemeljenim predstav-kam.« Stanje pošte, telegrafa in telefona, tako pravi, ne more kljub vsem naporom v mnogem pogledu še nikakor zadovoljiti. »Naše gospodarske prilike zahtevajo hitro iappemembo načina eksploatacije pošte in telefona, izpopolnitev administracije in nadaljnjo tehnično dovršenost instalacij, ker je posta za moderno poslovno življenje živec, od katerega je odvisno dobro funkci-joniranje gospodarstva kot celote.« Iskal je sredstva in način za izpopolnitev in izboljšanje stroke. Ni pozabil na to, da »naš geografski položaj imperativno zahteva, da posveti naša država posebno pozornost tranzitnemu prometu preko naše države na Balkan in v Orient« in da se ustvarijo pogoji za možnost uspeha v našem delu v izvozni trgovini. Spomnil se je osebja in rekel: »Ako hočemo biti pravični, moramo obenem priznati, da so plače, ki jih prejema p. t. t. osebje za svoje odgovorno in na mnogih mestih tudi fizično naporno delo, jako nizke in nezadostne. Tudi to dejstvo ima za gospodarstvo razne nepo- ’ voljne posledice. Ako zahtevamo, da naj p. t. t. služba brezhibno in brzo funkcijo-nira, potem je treba tudi temu vprašanju posvetiti posebno pozornost. Pri teh plačah ni čuda, da sc mnogi uslužbenci bolni in anemični in ne morejo vršiti službe tako, kakor bi gospodarski premet to zahteval.« Opozarjal je na ogromno blago in vrednosti, ki gre skozi roke p. t. t. osebja »ter so v tem pogledu na moralno kvaliteto osebja stavljene velike zahteve.«
Memorandum gosp. Mohoriča je šel po vrstah p. t. t. stroke kakor glas Mesije, da tudi gospodarski krogi in njih avtoritativni predstavniki posvečajo pozornost tej stroki in pomagajo priti do preporoda. Strokovni p. t. t. listi so vedno opozarjali na to dejstvo, ljubljanski »Poštni Glasnik« je memorandum v celoti objavil. Kongres gospodarskih zbornic in organizacij Jugoslavije je istetako pozdravil elaborat gosp. Mohoriča, generalnega tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani.
Predstavniki p. t. t. stroke so na omenjenem kongresu izrekli zasluženo priznanje gesti gosp. Mohoriča. Niso je smatrali za "akt neprijateljstva«, nego za akt globokega razumevanja državnih potreb in interesov, A izvestni faktorji v vrhovni upravi p. t. t. stroke so našli v memorandumu trdno oporo v prizadevanjih za preporod.
O priliki razprave o budžetu za leto 1932/33 je gosp. Mohorič kot narodni po-
»lanec poživil svojo akcijo v korist p. t t. stroke. »Naša Pošta« je o tem poročala v junijskem zvezku na strani 165. Svojo ljubezen in interes za p. t t. stroko je pokazal tudi, ko je sprejel članstvo Odbora za ustanovitev mednar. akademije pošt. in telekomunacij.
Ta glas gosp. Mohoriča se bo še bolj slišal sedaj, ko je vsled novega zaupanja, ki iinu je izkazano, postal član kr. vlade.«
Priobčujemo ta pozdrav, da pokažemo, kako obče priznanje uživa tudi v strokovnih krogih udejstvovanje g. ministra Mohoriča za p ros p eh našega gospodarstva.
Gospodarski program Rumunije
Volivni program narodnih zaranistov, po volitvah pa najbrž tudi vladni program, je zgolj gospodarski program; pretežna večina obravnava samo gospodarska vpraša-naj. Prejšnja vlada je morala oditi, ker ni mogla krize premagati, narodni zaranisti pa razvijajo načrt sistematične borbe proti krizi, bodisi v njenih štrukturelnih vzrokih, bodisi tudi od strani gospodarske morale širokih slojev. S tem je podan tudi eden od značilnih znakov programa: ne išče hitrih uspehov in jih obeta samo, če dobi stranka dosti časa, da svoj program do konca izvede in da se more ta program tudi izživeti.
Moralnih reform se ne sme vzeti preveč resno; kontrola premoženja državnih uradnikov je samo volivno geslo, kojega. izvršitev bi prinesla več škode kot koristi. Iztrebitev korupcije v državni službi je »obljubila doslej vsaka vlada, a to zlo tiči za zakonite odredbe nedosegljivo globoko, ono korenini v naziranju širokih slojev o državni moči in je le počasi umirajoč ostanek iz časov, ko je državna služba pomenila malo odgovornosti in velike možnosti obogatenja.
Obljubljene štrukturelne gOspodarske reforme predvidevajo popolno spremembo v gospodarski izgradbi Rumunije in naj postane Rumunija tudi gospodarskopolitič-no to, kar faktično nikoli ni nehala biti, čista agrarna dežela. Zato se vzdržuje zahteva po konverziji kmečkih dolgov glede na male kmete; v ta namen naj se trgovska politika spremeni in naj se na vsej črti kontingentno načelo strogo izvede, da se dobi trg za rumunske agrarne produkte. Zato naj pridejo karteli pod strogo državno nadzorstvo in naj se onemogoči vsak dogovor za zvišanje cen; zato naj se tudi «arinska politika tako spremeni, da se brezpogojno zaščiti samo nadaljnje prede-lavanje domačih produktov, druge industrije naj se pa opustijo, v kolikor niso same življenja zmožne. IzvenpolitiČno dopolnilo te gospodarske politike je želja po obnovi načrta o sodelovanju žitnoeksport-nih dežel Donavske kotline in smotreno postopanje vseh producentov tega ozemlja v svrho zopetne osvojitve evropskih trgov.
Oba vidika, moralna in štrukturelna obnova, se združita v programni točki-glede reorganizacije bančnega omrežja.
To kratko poročilo že zadošča, da vidi-
mo kako stoji Rumunija v gospodarskem oziru pred preobratom. Zmotna misel o avtarkiji (popolni gospodarski samobitnosti) naj se likvidira. Dežela naj si poišče svoje mesto v mednarodnem gospodarskem ustroju tam, kamor spada po naravni razdelitvi moči v svetovnem gospodarstvu. V tem tiči velika moč programa. Nočejo več plavati proti toku, hočejo obratno, da jih tok nese naprej. Tu notri je pa tudi slabost programa; kajti tega namena Rumunija sama ne more doseči. Tu je potrebno aktivno sodelovanje vseh, tako agrarnih kot industrijskih dežel; prvih, da se združijo enakousmerjene koristi, drugih, da se dobijo trgi in da se opravičijo laštne žrtve na industrijskem polju.
Drugo veliko vprašanje je, ali se bo vladi posrečilo, da dobi nazaj zaupanje, ki je za vsako gospodarsko obnovitveno delo neobhodno potrebno. Ustanovitev devizne centrale, nje predzgodovina, kopičenje bankovcev in pozneje novcev ter tujih bankovcev nam pravi, da so široki sloji odtegnili zaupanje deželni valuti in bankam. Nastajajo popolnoma novi problemi, težko-če, ki jih je povzročila ravno ustanovitev devizne centrale; svojčas so prišle eksport-ne devize po normalnem kroženju kapitala na trg, danes more Narodna banka — sredi v izvozni seziji — dobiti le nezadostne devizne množine, kar se vidi iz izredne strogosti pri dodelitvi deviz. — Sicer se pa opaža to skoraj povsod po svetu —.
Popolnoma neprozoren je problem, kako bi se mogle banke zopet okrepiti in bi se moglo zaupanje vanje nanovo poživiti. Delna odprava konverzije kmečkih dolgov, namreč sprememba določb za veleposestva, in zmanjšanje mnogo prevelike zaščite dolžnikov bosta mogla napravljene napake deloma še popraviti. Na noben način se ne bo moglo preprečiti načetje problema o vlogah, ki so pri lani zrušlih bankah zamrznile, čeprav se brez velikih žrtev od strani države tu ne bo dalo nič opraviti. Samo v Bukarešti je na ta način imobiliziranih 3250 milijonov lejev, kar ni dosti manj kot vse vloge, ki so v bukare-ških bankah še ostale. Pri tako velikanskih zgubah bi se moglo za dolga leta naprej vgnezdili opravičeno nezaupanje proti finančnim zavodom vobče in bi se odrinilo varčevalno delovanje na druga nedobrodošla polja.
Konkurzi in prisilne poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. junija 1932 do inklusive 30. junija 1932 sledečo statistiko (številke v Oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta):
1.	Otvorjeni konkurzi:
V Dravski banovini 6 (9), Savski 12 (4), Vrbaski — (—), Primorski 5 (—), Drinski 13 (3), Zetski 4 (1), Dunavski 4 (7), Moravski 7 (2), Vardarski 14 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 5 (2).
2.	Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza:
V Dravski banovini 13 (2), Savski 26 (9), Vrbarski 6 (—), Primorski 1 (4), Drinski 9 (3), Zetski — (1), Dunavski 10 (27), Moravski 1 (—), Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1).
3.	Odpravljeni konkurzi:
V Dravski banovini 5 (7), Savski 5 (4), Vrbaski — (—), Primorski 2 (1), Drinski 5 (4), Zetski 3 (1), Dunavski 16 (13), Moravski 6 (4), Vardarski 2 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (1).
4.	Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza:
V Dravski banovini 17 (1), Savski 29 (3), Vrbaski 6 (—), Primorski 4 (1), Drinski 13 (—), Zetski 1 (—), Dunavski 21 (2), Moravski 1 (—), Vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (—).
Viktor Meden
ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač.
LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10. Telefon 20-71.	Telefon	20-71.
ZAKON O TAKSAH
V zbirki »Zakoni in uredbe«, tki jo izdaja tiskarna »Merkur« v Ljubljani, izide okrog 20. t. m. kot XXV. snopič zbirke zakon o taksah. Ta zakon je bil v zadnjih letih tolikokrat izpremenjen, dopolnjen in popravljen, da so ga delali vsi ti po raznih »Uradnih«, odnosno »Službenih listih« raztreseni drobci docela nepreglednega in neuporabnega.
- \Z novo, popolno izdajo zakona v posebni knjižici bo ta nedostatek odpravljen in bo založba s to izdajo brez dvoma zelo ustregla številnim interesentom, ki jim je pregledna izdaja zakona že nujno po trebna. Prireditev knjižice sta prevzela taksna strokovnjaka dravske finančne direkcije gg. finančni svetnik dr. Pavlič Bo-gumil in finančni tajnik Mahkovec Franc, ki pripravljata tudi enako strokovno predelano iadajo taksnega in pristojbinskega pravilnika.
S stvarnim kazalom opremljeni »taksni zakon« bo stal v prednaročbi mehko ve zan Din 40'—, v platno vezan pa Din 50-— pozneje pa Din 45‘—, odnosno Din 55'—, s poštnino po Din 3‘— več. Naročbe sprejema tiskarna »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva 23.
TRGOVCI! Širite »Trgovski list«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva
VABILO
na
X. REDNI OBČNI ZBOR
Zadruge za izvoz jajc r. z. z o. z.
ki se vrši
v četrtek, dne 21. julija 1932 ob pol 9. uri v zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob j. ž.
Dnevni red:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v lotu 1931.
4. Citanje bilance in revizijskega poročila.
5. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1931.
6. Sprememba pravil.
7. Volitev načelstva j n nadzorstva.
8. Slučajnosti.
Glasom § 31. pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopana najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanili zadrugarjev.
V Sv. Juriju ob juž. žel., 12. julija 1932. ZADRUGA ZA IZVOZ JAJC r. z. z o. z.
Načelstvo.
Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, rasnega žganja in Špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe !
3i iumIi oiainiodi
ŠE 0 OBČNEM ZBORU GREMIJA TRGOVCEV V LJUTOMERU
Gremij trgovcev v Ljutomeru je imel dne 4. julija, kakor smo že obširneje poročali svoj letni občni zbor. Tajniško poročilo je v podrobnem opisalo delo gre-miija v preteklem poslovnem letu. Iz tajniškega porodila posnemamo, da je bilo število članstva koncem leta 222. K temu je prišteti z novim letom še članstvo iz občine Štrigova, ki je bila priključena srezu z 28 trgovci. Število prijav je bilo 29, odjav pa 36. Uslužbencev je precej in sicer 56 pomočnikov in 27 • pomočnic, skupaj 83, dalje 35 vajencev in 11 vajenk, skupaj 46. Oproščenih je bilo 17 vajencev oz. vajenk. Na občnem zboru je bila soglasno izvoljena nova uprava združenja, ki jo sestavljajo gg. Pušenjak Rudolf, Kikec Franc, Šessler Milam, Križanič Josip, Šumak Mirko, Vilar Veno, (vsi iz Ljutomera), Lovrenčič Franc (Štrigova), Neudauer Alojz, Korošec Franc st. in Sušeč Janko (Gor. Radgona), Lovrenčič Ignac (Boreči) in Josip Farkaš (Sv. Juri). Namestniki so: gg. Senčar Metod in Marš Mirko (Ljutomer), Rozmanič Peter, Korošec Franc ml. (Gor. Radgona), Hedžet Feliks (Veržej) in Karl Jurjovič i(Radinci). V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni gg. Horvat Janko (Ljutomer), Hrastelj Joža (Gor. Radgona), Do-niankc Andrej (Kapela) in Gregorinčič Mirko (Štrigova). Za namestnike pa gg. Repič Franc (Ljutomer), Senčar Franc (Mala Nedelja), Perger Tomaž (Sv. Juri), in Kolleritsch Franc (Apače). V častni odbor je občni aboir izbral gg. Wirth Franc (Ljutomer), Puconja Franc (Križevci), Zotter Hiigon (Gor. Radgona), Rajh Štefan (štrigova) in Slogovič Anton (Ivanjci). Gremijalne objave se bodo po sklepu občnega zbora razglaševale na gremijalni deski, petem z okrožnicami, ki 'bodo na vpogled pri članih uprave in nadzorstva v Križevcih, Veržeju, pri Mali Nedelji, pri Kapeli, v Radincih, v Štrigovi, pri Sv. Juriju, v Apačah, Gor. Radgoni, pri Negovi in v Ivanjcih. Tudi »Trgovski list« bo prinašal te objave. Važnejše okrožnice bodo dobivali vsi člani, prav tako posebne okrožnice 'posamezne stroke.
Sir
lil 16*-
polnomasten ementalec dokler traja zaloga
ZUPAN JULIJ, Sv. Petra c. 35
TELEFON 30—21 Dobi se tudi v buffetu „DAJ — DAM
$>4vctu
Zadolženje ogrskih mest je dal določiti finančni minister in je ugotovljeno z 205 milijoni pengo, brez glavnega mesta Budimpešte. Premoženje mest, ki služi dolgovom za kritje, se ceni na 800 milijonov penga, iz česar je razvidno, da so mesta zadolžena z več kot četrtino svojega premoženja.
Tovarna nogavic »Ključ«, obstoječa od leta 1896, z živahno kupčijo po vsej Jugoslaviji, je ustavila delo. Devizne težkoče so ji onemogočile nabavo angleške preje, ki jo je uporabljala. Sliši se tudi o neugodnem kupčijskem razvoju. Delavcem je bilo odpovedano na tri mesece.
Jugoslov. Hotelsko d. d. s sedežem v Splitu in z delniško glavnico 3 mil. Din je ustanovila neka splitska fin. skupina.
Na Kubi bodo vskladiščili 700.000 ton sladkorja, in je predsednik odredil v to svrho ustanovitev posebnega fonda. Mislijo, da se ibo dala s tem zvišati cena.
Obtok bankovcev v Nemčiji je bil 30. junija v znesku 3984 milijonov mark krit v zlatu in devizah s 24-1 odstotki proti 2o:9 odstotkom teden prej.
Borza v Pragi v mesecih julij in avgust ob sobotah ne dela.
Zavarovalna družba »Donava« izplačuje kot lani 8-odstotno dividendo — 6-4 šilingov. Rezultat je ugoden.
Švica je uvedla nove uvozne omejitve, ki se tičejo poleg drugega lončenine, stru-garskih del, kuhinjske opreme, okvirov, stavbnega itd. lesa, zaklane perotnine, rib. To blago se sine v bodoče uvažati le s posebnim dovoljenjem glavnega gospodarskega oddelka.
Češkoslovaška bo kupila večje množine ruskega in danskega surovega masla, prvega kompenzacijskim potom za čslov. valjano žico, drugega v zameni za tekstilno blago.
Kuhlmann, francosko kemično itd. podjetje razdeljuje nespremenjeno dividendo 20 frankov.
Zavarovalna družba »Sava« izplačuje iz čistega dobička v znesku 1,248.000 Din dividendo 32 Din. Doslej je izplačala »Sava« pri elementarnih Škodah 195,645.000 Din.
Lokalne železnice v Budimpešti z omrežjem 122 km bo kupilo mesto Budimpešta.
Nov kartel cina. V zadnjih dneh je šla notacija cina v Londonu močno navzgor. To je posledica ustanovitve novega kartela (poola) cina. Nova zveza dobi 1 milijon funtov glavnice in bo vskladiščila 15.000 ton cina v oporne namene. Če bi ta sredstva ne zadostovala, se more glavnica zvišati na dva milijona funtov. 'Pri novem kartelu sta udeležena holandska vlada in holandski producenti, dalje z 10 odstotki tudi angleški interesenti cina.
kemično čiste, olep šane in navadne prstene ter suhe fasadne barve.
Medič-Zankl
Razpust sindikata živega srebra. Iz Ri
ima poročajo: Cena živega srebra je padla od normalnih 120 dolarjev na tretjino. S tem je nastalo vprašanje, ali bo mogel špansko-iltalijianski Jkartel Mercurio-Euro-s peo še nadalje obstojati ali ne. Sedaj se v| letnem poročilu družbe M on te Amiata to vprašanje javno diskutira. Zmanjšana prodaja stavlja delovanje kartela, ki je bil proračuhjen za normalno konjunkturo, v nevarnost. Poročilo govori nato še o nadaljnjih omejitvah obrata. Tudi v Almade-nu na Španskem delo že nekaj časa počiva. Družba Monte Amiata je Izkazala za leto 1030 še 5,150.000 lir čistega dobička in je razdelila 10 odstotno dividendo, za preteklo leto 1931 pa izkazuje zgubo 8,670000 lir, ki se prenese na novi račun. O propadanju industrije živega srebra poročamo tudi v drugem članku.
'Produkcija in poraba sladkorja. Svetov no produkcijo sladkorja v kampanji 1931-32 ceni dr. G. Mikusch na 27‘6 mil. ton proti 30'2 mil. v kampanji 1930/31 in 19‘9 milijonom v kampanji 1913/14. Za Evro-; po veljajo sledeče številke: 7-6, 10-6 in 8'3. mil. ton. Dočirn ceni Mikusch produkcij0 pesnega sladkorja na 8'8 milijonov ton pro-ti H‘9 in 9 milijonom, bo znašala produkcija trstnega sladkorja v letošnji kampanji 18'7 milijonov ton proti 18'3 in 10^ milijonom. Vidimo spremembo v razme" ju obeh skupin. — Svetovna poraba sladkorja je znašala v kampanji 1930/31 27'*’. milijonov ton proti 26-8 milijonom v karn-j panji 1929/30.
Občni zbor Sreskega gremija trgovcev v Celju
V torek, dne 12. t. m. se je vršil v Celju IX. redni letni občni zbor Sreskega gre-nuja trgovcev, ki ga je vodil zaslužni in agilni predsednik gospod Viktor Pilili, trgovec v Žalcu. Uvodoma je predsednik pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika Zbornice TOI g. dr. Ivana Plessa in zastopnika Zveze trgovskih g remije v gosp.
I.	Kaiserja. Spomnil se je tudi v preteklem letu preminulih članov, med njimi g. Marinca in g. Oseta ml. Zborovalci So jim izkazali zadnjo čast s trikratnim Slava! Predsednik je podal nato v glavnih obrisih poročilo o najvažnejših akcijah gremija in ob koncu svojega poročila pozval zborovalce, naj se trgovci spričo težkih časov bolj čvrsto oklenejo organizacije.
Pred prehodom na dnevni red se je oglasil k besedi tajnik Zbornice za TOI dr. Pless, ki je v zanimivem govoru informiral zborovalce o Vseh važnejših akcijah, ki jih je storila zbornica za našo trgovino. Za svoja izvajanja je žel vihamo odobravanje. Nato je podal še tajnik Zveze trgovskih gremijev gosp. Kaiser) kratek pregled zveznega delovanja, kar so vzeli zborovalci z zanimanjem na znanje.
Sledilo je prav obširno poročilo gremi-jalnega tajnika g. Vebleta, ki je v prav izčrpnem referatu tolmačil zborovalcem vse akcije gremija. Poročilo obsega vprašanje novega obrtnega zakona, trgovskih potnikov, šušmarstva, delovnega časa, kori-zumarstva, krošnjarstva, dispenz, nelojalne konkurence, razprodaje, nadalje vprašanje o davkih na poslovni promet, o taksah, točarinskih pravicah, vprašanje nadomestila odpravljene trošarine, vprašanje postavitve telefonskih zvez z inozemskimi hmeljskimi tržišči. Nadalje obsega poročilo akcije proti zakonu o pobijanju draginje, akcije glede deviznih predpisov in zaščiti kmetskih dolgov. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje gremij sedaj 867 članov in 64 spornih članov. Pristopilo je 38 članov, obrt pa je odložilo 171 članov. Vajencev in vajenk je zabeleženo 188, pomočnikov in pomočnic pa 297.
Po blagajniškem poročilu, katerega je tudi podal tajnik g. Veble, je imel gremij lani 148.000 Din dohodkov in 187.000 Din izdatkov. Skupno premoženje gremija znaša 136.800 Din.
Po predlogu računskih pregledovalcev gg. Mastnaka in Kvedra je občni zbor izglasoval odboru in blagajniku razrešnico soglasno.
V zvezi s preosnovanjem gremija po predpisih novega obrtnega zakona je občni
zbor sprejel nova pravila. Odslej se gremij imenuje »Združenje trgovcev za sreze Celje, Gorujigrad in Šmarje pri Jelšah s sedežem v Celju«. Pri tej priliki je predsednik predlagal, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozdrav novemu ministru g. Mohoriču, kar je bilo soglasno sprejeto.
V upravni odbor so bili izvoljeni: Za celjski okraj gg.: Pilih Viktor, trgovec v Žalcu; Zidanšek Josip, trgovec v Sp. Hudinji; Cvenkei Anton, trg. v Sv. Petru v
S.	D.; Mastnak Franc, trg. v Št. Jurju ob j. ž.; Jošt Tine, trg. v Gotovljah; Košir Ludovik, trg. iz Prekope. Za namestnike gg.: Miklavžina Matija, trg. v Preserjih in Šnabl Filip, trg. na Frankolovem. — Za okraj Gornjigrad gg.: Matija Goričar, trg. v Mozirju; Božič Franc, trg. v Gornjem gradu; Diuškovič Karel, trg. v Ljubnem; Maks Turnšek, trg. v Nazarjih. Za namestnike gg.: Remic Ferdo, Šmartno ob Dreti in Štiglic Franc iz* Bočne. — Za okraj Šmarje pri Jelšah gg.: Edo Loschnigg, trg. v Šmarju; Rado Pregrad, trg. v Podčetrtku, Preaz Alojz, trg. v Rogatcu, Za namestnike gg.: Ivo Loschnigg, Rog. Slatina in Regvat Lvan, Pilštajn. — V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Vizo višek Ivan, Žalec; Brezovšek Ernest, Vransko in Cukala Maks, Št. Jurij ob Taboru. — V častni odbor gg.: Cvenkei Anton, Št. Peter, Berlisg Josip, Rogatec in Goričar Matija, Mozirje. — Za delegate za zvezni občni zbor pa gg.: Pilih, Zidanšek, Loschnigg Edo, Preaz, Goričar, Cvenkei, Božič, Cukala, Miklavžina, Tiršek J., Loschnigg I.
Za organizacijo strokovnih sekcij sta bila izvoljena: za lesno stroko g. Miklavžina Matija, za bmeljsko stroko g. Vilko Senica.
Debata o proračunu se je silno zavlekla, ker so se vprašanja obravnavala iz vidika skrajnega varčevanja. Proračun izkazuje na potrebščinah 137.985 Din, na kritju 128.350 Din. Primanjkljaj se mora kriti 's skrčenjem režijske uprave, pisarniškega lokala, potnih stroškov in z utesnitvijo izhajanja glasila »Poročevalec«, ki se naj ravna po ipotrebi.
Vprašanje obveznega zavarovanja zoper bolezen, nezgodo, starost in smrt se preloži na prihodnji občni zbor, ki se mora sklicati v drugi polovici meseca januarja 1933 v Celju.
Razprave o samostojnih predlogih so odpadle radi poznega časa
Ob koncu se je predsednik g. Pilih prisrčno zahvalil vsem za sodelovanje in zaključil zbor.
Smrt Bat’e
Smrt Bafe, češkoslovaškega veleindustrijama, se splošno komentira v vsej evropski javnosti. Priznati mu mora vsak objektiven človek, da se je visoko vzpel v svetovnem gospodarstvu in po svoji moči in mogočnosti dajal pravec v svoji stroki. Bil je velesila, katero je čutilo tudi naše gospodarstvo na način, ki nam je dal večkrat povod, da smo zavzeli hapram udejstvovanju njegovih podjetij odklonilno stališče. Šel je svojo ravno pot ne oziraje se na levo in desno preko žrtev, ki so nastajale z njegovim uveljavljanjem. Odpor proti njegovim izdelkom na inozemskih tržiščih je bil v vseh državah jako silen, ni ga pa mogel streti. Vršila so se razna zborovanja, tako n& primer pri nas v zadnjem času v Celju, kjer se je izključno raapravljalo o težkih -posledicah konkurence Batinih podjetij za našo usnjarsko 1 in čevljarsko industrijo, posebno pa za našo malo obrt, ki je omajana v svojih eksistenčnih pogojih gledala v njem glavnega krivca za propadanje čevljarske obr-! ti. Kakor se razglaša, bodo njegova podjetja nemoteno nadaljevala svoje poslovanje, vendar pa vse kaže, da bodo s smrtjo svojega stvaritelja izgubile svojo srčno žilo in da so brez dvoma že prekoračile najvišjo dosegljivo točko, kajti niti odpor proti njegovim izdelkom od strani konkurence, niti svetovna gospodarska kriza nista šli neopaženo mimo njegovih podjetij. Njegovi nasledniki zavzemajo težko in od-' govorno dedščir.o. Ni dvoma, da si je tekom let vzgojil vredne sodelavce, vendar pa ga gotovo niti eden ne bo dosegel,
večio količino DRV ™ kurjavo
Ponudbe poslati na naslov
Hadivoie MiioSeviž
Kosovska Mitroviča
kajti ljudje Batinega kova so v zgodovini jako redki pojavi. Dvigal se je iz skromnih početkov in od stopnje do stopnje, dokler se ni vzpel do lastnika velepodjetja, ki se more meriti samo po ameriških pojmih. V zgodovini gospodarstva bo ostal njegov vzgled trajen spomin in vzgled ogromnih uspehov smotrenega organizacijskega dela in bistrega uma.
MEDNARODNA PETROLEJSKA POGAJANJI
Rusi so se zamudili v Berlinu in niso ob označenem roku prišli v Pariz. Vendar je gotovo, da se bodo udeležili pariških pogajanj, Čeprav le neofiOijelno. Načrt pogajanj gre za tem, da se najprvo doseže spo-razun z Rumunijo in nato z Rusijb. Glede Rumumije je mnenje optimistično, ker je Steana Romana načelno pristala na sprejetje Kesslerjevega restrikcijskega načrta. Negotovo je še, kakšno bo stališče neodvisnih romunskih petrolejskih družb. Ker pa kontrolirata Stkana Romana in Standardov koncern 30 odstotkov vsega tu mun-skega petrolejskega eksporta, upajo na sporazum. Ruski delegati imajo navodilo, da vse predloge sprejmejo in proučijo. Sicer se pa nočejo sovjeti ne glede na eks-port in ne glede na produkcijo mednarodno in dolgoročno vezati, razun če jim dftjo anglo-ameriški koncerni na drugih poljih tako odškodnino, da bi bil s temi kompenzacijami predlog za ustanovitev eksport-nega kartela, za določitev cen itd. za Rilse sprejemljiv. Stejkoprej se misli, da bo ttio-goče dobiti Rusijo za petrolejski sporazum le z dovolitvijo precej visokih kreditov, bodisi v obliki posojil ali pa v obliki predplačila njih petrolejskega eksporta.
Devizno tržišče
Tendenca nestalna.
Promet Din 1,401.925*96.
V primeri s predzadnjim tednom, ki je vkljub samo štirim borznim sestankom zaključil s preko 2*236 milj. dinarjev, kaže minuli teden znatno nazadovanje deviznega prometa in sicer za celih 835 tisoč dinarjev.
Dnevni devizni promet se je gibal med 124 in 550 tisoč dinarjev kot je razvidno iz naslednjih podatkov:
4. julija Din 550.176-47	VVien—Italija
5. julija	Din	198.119-25	Budimpešta
G. julija	Din	124.572*61	Curih
7. julija	Din	338.729-77	Pariz
8. julija	Din	190.327-86	London
Narodna banka je dajala dnevno za ca. 120 tisoč dinarjev; skupno največ Berlina (161 tisoč dinarjev), Londona (za 116 tisoč dinarjev), Trsta (za 82 tisoč dinarjev), Cu-riha (za 77 tisoč dinarjev), Newyorka (za 63 tisoč dinarjev), dokaj manje Pariza (za 42 tisoč dinarjev), Amsterdama (za 37 tisoč dinarjev) in Prage (za 19 tisoč dinarjev). Nasprotno pa so bili vsled privatne ponudbe storjeni največji zaključki v Dunaju (332 tisoč Din), Parizu (254 tisoč dinarjev) in Trstu (135 tisoč dinarjev), znatno manjši pa v Budimpešti (60 tisoč Din), Newyorku (77 tisoč Din) ter Sofiji (5 tisoč dinarjev), poleg tega je bila nabavljena tudi malenkost privatnega ^ondpna.
Iz naslednjih primerjav je razvidno, da je promet najbolj nazadoval v devizi Dunaj, porastel pa v devizi Pariz, dočim so ostale devize v primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) dosegle skoroda iste višine (vse v tisočih dinarjev): Amsterdam 37 (14), Berlin 16 (94), Bruselj 0 (7), Budimpešta 60 (0), Curih 77.(110), Dunaj 332 (1.271), London 117 (110), Newyork 80 (121), Pariz 296 (101), Praga 19 (8), Trst 217 (401) in končno Sofija 5 (0).
Devizna tečajnica beleži od ponedeljka
4.	t. m. na petek 8. t. m. porast tečajev sledečih deviz: Amsterdam (za 1*1 točke), Berlin (za 0*55 točke), London (za 0*22 točke), Newyork (za 6*87 točke) in Praga (za 0*33 točke). Nasprotno pa je v tem času popustil tečaj Bruslja za 0*28 poena, 'Pariza za 0*11 poena in Trsta za 0*82 poena, dočim Dunaj kot tudi Budimpešta sploh nista nofcirala in je bil Curih skozi vse borzne dneve minulega tedna trgovan na dosedanji bazi 1097*35 za denar in 1102*85 za blago.
Notic ostalih deviz ni bilo.
	Dne 4. julija		Dne 8.	julija
	najnižji	najvišji	najnižji	najvišji
	Din	Din	Din	Din
Amsterdam	2269-32	2280-68	2270-42	2281-78
Berlin	1333*42	1344-22	1333-97	1344*77
Bruselj	782-40	786-34	782-12	786-06
Curih	1097-35	1102-85	1097-35	1102-85
London	200-51	202*11	200-73	202-33
Newyork	5599-13	5627-39	5606-—	5634-26
Pariz	221*13	222*25	221-02	222-14
Praga	166-23	167*09	166*56	167*42
Trst	287-57	•289-97	286*75	289*15
Valutna tržišče
Dne 4. julija 1982:
Avstrijski šiling . . Din 75.000*—
Madžarski peng5 . • Din 25 500*—
* ...
Skupaj Din 100.500*—
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna; brei zaključkov.
Industrijski papirji so tudi v minulih borznih dneh beležili brez izprememb. V Blairu ni bilo prometa, notice pa so bile sledeče: 40*— za 8% posojilo na vseh borznih sestankih pretečenega tedna, le t četrtek 7. t. m. 43*—, a za 7% Blairovo posojilo 36*— od ponedeljka do srede, v četrtek 37*50, V petek pa 37*—.
Lesno tržišče
Tendenca zelo slaba.
V očigled dejstvu, da pričenja v Italiji kampanja v limonah, v mesecu septembru in oktobru pa tudi za oranže, iščejo kupci pri nas testone, katerih produkcija pa je pri nas znatno popustila. Da se pa bodo testoni v bodoče lažje in ugodneje prodali, je potrebno zadostiti gotovim uzancam, ki se tičejo produkcije testonov, ker so samo testoni oni artikel, ki se vsako leto rabi in išče. Naši odjemalci testonov zahtevajo in kupujejo le testone, ki sd glede dimen-
zije v natanko predpisanem razmerju. To razmerje je glede širine: dve tretjini blaga mora imeti 10 venecianskih col 29 cm ter 9 col 26 cm. Vzame se pa pri tem razmerju tudi ena tretjina ožjega blaga in sicer od 5 do inclusive 8 col. Cene za to sortirano blago so večje in blago se lahko odda. Ce pa blago ni sortirano v tem razmerju, se le težko odda in cene so neprimerno nižje.
V drugem lesu pa kupčija razen malih izjem počiva.
Tečaj 13. julija 1932.	Povpra ševanje	Ponudbe
	Din	Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2270-16	2281*51
Berlin 100 M		1334 24	1345*04
Bruselj 100 belg . . . . .	78240	786-34
BudimpeSta 100 pengO . .	—*—	—•—
Curih 100 fr		1097*35	110286
London 1 funt		199 96	201*56
Newyork 100 dol., kabel	—•—	•
Newyork 100 dolarjev . .	5612-88	6641-14
Pari2 100 fr. . . .		221*12	222*24
Praga 100 kron		166-67	167*63
Stockholm 100 ived. kr .	—	—
Trst 100 Ur		286*69	28909
Komanda 2. velosipedakega bataljona v Nišu sprejehia ponudbe glede dobave rezervnih delov dvokoles.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. julija t. 1. ponudibe glede dobave 300 m kabla.
Direkcija državne železarne 'Vareš sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave 6080 kg pokosta iin 60 komadov azbestnih plošč*
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
(Predmetni oglasi Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede dobave 270 komadov prozornih šip. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 tn jeklenih vrvi.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg usnja; do 1. avgusta t. 1. glede dobave jeklenih cevi, jekla, živčne mireže, bronze, usnja in elektrod; do 2. avgusta t. 1. glede dobAve bakrenih cevi; do
3. avgusta t. 1. glede dobave kablov, vijakov in raznega drugega materijala; do
4. avgusta t. L pa glede dobave bronze in (bele kovine.
Dne 16. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi Zavoda za izradu vojne odeče v Beogradu licitacija glede dobave 150.000 komadov gumbov in 15.800 vreten sukanca.
Predmetni oglasi ž natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dobava živil. Dne 20. julija t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v iZagrebu licitacija glede dobave riža, »droba, sladkorja in ješprtnjoka. (OglaB je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi).  w+m\
AVSTRIJSKA POHIŠTVENA OBRT PRED POLOMOM
Pred kratkim se je vršilo zborovanje Avstrijske mizarske industrije, na katerem se je med drugimi razpravljalo o brezupnem njenem položaju in s tem žvezAhi brezposelnosti. Iz poročil posameznih deželnih zastopnikov se je ugotovilo, da je skoraj štiri petine avstrijskih nvifcarskih pomočnikov brez dela. Glavni vjjrok te skrajno velike brezposelnosti je poleg splošne gospodarske krize zlasti uvoa odrskega pohištva, ki se je v zadnjih treh letih strahotno pomnožil. DoČifti je bil še pred desetimi leti izvoz pohištva iz Avstrije osemkrat večji kot uvoz, se je to razmerje v preteklem letu 1981 tako z|lo spremenilo v škodo Avstrije, da je znašal izvoz samo 30 vagonov, uvoz pa 102 vagona iti od te količine 71 vagonov samo iz Ogrske! 2. maja tekočega leta Izdana uvozna prepoved ža pohištvo je postala s tem ifiizorična, da je bil proti volji producentov dovoljen Ogrski 60 odstotni uvdžtit kontingent.
Pravilnik o oznamkovanju (signiranju) hmelja
(Nadaljevanje in konec.)
Čl. 15. — V členu 8. predvidevano kontrolno potrdilo bo enotnega tipa za celo dnžavo, a različne barve za posamezne označbe hmelja, predvidevane v čl. 2. in 11.
Barvo bodo določile pristojne banovinske hmeljarske komisije.
Kontrolno potrdilo bo vsebovalo sledeče označbe in podatke:
a) Kraljevina Jugoslavija z grbom,
b) naslov dotične banovinske hmeljarske komisije,
c) redna številka,
d) število bal in bruto teža,
e) označbe področja v smislu čl. 2. in 11.,
f) letina,
g) eventualna pripomba o izvršenem žveplanju in egaliziranju,
h) datum izdanega potrdila,
i) žig (štampiljko) banovinsko-hmeljar-ske komisije,
j) podpisi dveh kontrolnih organov.
Kontrolna potrdila, izdelana po predloženem vzorcu, bodo vložena v posebne knjižice z juksto, a duplikatom ne bodo izdajali.
01. 16. — Za izdajanje kontrolnih potrdil bodo stranke plačale takso po bali in teži. Višino takse bo predpisoval minister trgovine in industrije vsako leto na predlog pristojne banovinske hmeljarske komisije pred začetkom vaške sezone in to najkasneje do konca julija. Kontrolni organi bodo nakazali plačane vsote pristojni banovinski hmeljarski komisiji.
III.	Kontrolni organi.
01. 17. — V vsaki banovini, ki je pristojna za hmeljarska področja, predvidevana v 2. in 3. členu, bo imenoval ban »Banovinsko hmeljarsko komisijo« in bo določil število njenih članov za dobo štirih let.
Cl. 18. — Člani banovinske hmeljarske komisije so lahko državni in samoupravni strokovnjaki (aktivni ali penzijonirani), predstavniki producirajočih hmeljarskih organizacij in zadrug in predstavniki hmeljarske trgovine, in to tako, da bo razmerje med predstavniki producentov proti predstavnikom hmeljarske trgovine 3 : 2.
Predstavnike producentov bodo predlagale zadevne organizacije in zadruge, a predstavnike trgovine pristojne trgovske komore.
Čl. 19. — V pristojnost banovinske hme-. ljarske komisije spada:
1. Da vrši obče nadzorstvo nad delom kontrolnih komisij in poverjenikov in da izdaja odločbe o pritožbah proti rešitvam teh organov.
2. Da predlaga banu:
a) iz svojh vrst člane in zastopnike za komisijo za kontrolo in označevanje (sig-niranje) hmelja v zmislu člena 8. do 16. tega pravilnika za dobo dveh let.
b) poverjenike in zastopnike občinam v smislu člena 7. pravilnika, v kolikor se zdi banovinski hmeljarski komisiji njihov') nastavljanje potrebno.
3. Da pravočasno predlaga banu vse ukrepe, ki so potrebni za izvrševanje zahtev tega pravilnika in da se briga za njihovo izvrševanje, kakor tudi da izdaja svo-
je mišljenje o vseh vprašanjih hmeljarske produkcije in trgovine.
Poslovanje banovinske hmeljarske komisije in njenih organov se bo vršilo na podlagi poslovnika, ki ga bo ban predpisal na predlog banovinske hmeljarske komisije.
Članstvo v banovinski hmeljarski komisiji je častno, v kolikor ne pripada po-edinim članom nagrada kot poverjenikom ali članom kontrolnih komisij.
Višino nagrade bo odredil ban na predlog banovinske hmeljarske komisije. V kolikor ne bodo dohodki banovinske hmeljarske komisije od taks po členu 16. zadostovali za kritje stroškov v zvezi z izvrševanjem tega pravilnika, bo banovina pravočasno zasigurala potrebna denarna sredstva.
Eventualni prebitki se bodo po banovi odločbi upotrebljavali za povzdigo limelj-ske produkcije in njegove izvozne trgovine.
Čl. 20. — Proti odlokom kontrolnih organov se more pritožiti stranka v roku 3 dni po priobčitvi na banovinsko hmeljarsko komisijo, ki izdaja končno mnenje.
IV.	Kazenske odredbe.
Čl. 21. — Kdor samovoljno označuje hmelj s sličnimi označbami, kakoršne so predvidevane v tem pravilniku, ali kdor falsificira označke, plombe in potrdila kontrolnih komisij in poverjenikov, ali kdor v slučaju 5. člena tega pravilnika neupravičeno izvaža hmelj, bo kaznovan po § 6. zakona o kontroli agrarnih proizvodov, namenjenih za izvoz.
V. Končne odredbe.
Čl. 22. — Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po objavljenju v ^Službenih novinah«, v kolikor ne bo ta rok skrajšan po zakonu.
Jriiu poročila
Tržne cene v Mariboru, dne 1. julija 1932.: 1 kg govejega mesa I. Din 10 do 12,
II.	6 do 8, III. 4 do 6, jezika svežega id do 14, vampov 4 do 5, pljuč 4, ledvic 10 do 12, jeter 4 do 5, možganov 10 do 14, parkljev 4 do 5, vimena 4 do 5, loja 4 do 5; 1 kg teletine I. Din 10 do 12, II. 6 do 8, jeter 8 do 14, pljuč 3 do 12; 1 kg prašičjega mesa Dn 10 do 16, sala 10 do 14, črev-ne masti 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 7 do 10, ledvic 8 do 10, glave 6 do 8, nog 6, slanine sveže 10 do 14, papricirane 12 do 20, masti 12 do 16,. prekajenega mesa 12 do 20, gnjati 16 do 20, prekajenih nog 6 do 8, prekajenega jezika 18 do 28, prekajene glave 7 do 10; 1 kg kozličjega mesa Din 18 do 20, en kozliček 50 do 80; 1 kg krakovskih klobas 18 do 28, debrecinskih 9 do 16, brunšviških 9 do 16, pariških 16 do 22, posebnih 15 do 20, safalad 15 do 20, hrenovk 18 do 22, kranjskih 20 do 28.
1 kom. prekajenih 3-50 do 4-50, 1 kg mesenega sira 18 do 22, tlačenk 16 do 18, salame 45 do 60; 1 kg konjskega mesa I Din 4, II. 2; 1 kom. konjske kože Din 60,
1 kg goveje kože 4 do 5, telečje kože 6, svinjske kože 2, gornjega usnja 50 do 80, podplatov 35 do 50; en piščanec majhen Din 10 do 12, večji 25 do 30, ena kokoš 20 do 30, raca 15 do 25, gos 30 do 50, en puran 40 do 85, en zajec domač majhen 5 do 10, večji 20 do 25; 1 kg krapov Din 18 do 20, morskih rib 12 do 24; 1 liter mleka Din 2 do 3, smetane 10 do 12, 1 kg sirovega masla 20 do 26, čajnega masla 28 do 36, ementalskega sira 60 do 80, polenien-talskega 26 do 40, trapistnega 18 do 25. grajskega 20 do 25, tilskega 20 do 26, parmezana 70 do 100, sirčka 6 do 7, eno jajce 0-50 do 0-75; 1 liter vina novega Din 6 do 10, starega 12 do 24, črnega 9 do 14, piva 9, 1 steki, piva 5 do 5-50, 1 sodček piva (251) 172-50, 1 liter žganja 20 do 25, ruma 36 do 56, sadjevca 3 do 4, ena pokalica 1-75 do 2, chabe^o 2; 1 kg belega kruha 4, polbelega 3-50, črnega 3, ena žemlja 0-50, 1 liter drobtin 5; 1 kg črešenj Din 6 do 8, jabolk 12, sliv posušenih 8 do 12, marelic 28. breskev 32, borovnic 2 do 2-50, grozdičja 8 do 10, ena limona 0-75 do 1, oranža 1 do 3-50, 1 kg dateljev 40, mandeijev 44, orehov 4-5C. orehov luščenih 16, rod n 17 4o 24, maka 12; 1 kg kave I. Din 40 do 74, II. 38 do 68, pražene 1. <>i do 94, 'I. 44 ilo 50. caja 60 do 250, soli 2 75. popra celsga 4C do 46, mletega 38 io <*8. cimeta 56 do 6ii, paprike 20 do 40, testenin 6-50 do 18. marmelade 16 do 32, pekmeza 10, medu 14 do 20, sladkorja v prahu 14-50 do 15, v krist. 13 do 13-50, v kockah 14-50 do 15. kvasa 34 do 44, škroba pšen. 12 do 16, riževega 16 do 20, riža 3-50 do 12, 1 liter kisove kisline 44 do 50, kisa navadnega
2 do 3-50, vinskega 4 do 7, olja olivnega 12 do 20, bučnega 13 do 14, špirita denat. 7 do 8, 1 kg mila 9 do 15, sode 1-75 do 2, ječmenove kave 8 do 14, cikorije 16 do 17; 1 kg pšenice Din 1-50 do 2, rži 1-75 do
2-50, ječmena 1-75 do 2, ovsa 1-75 do 2-50, koruze 1-45 do 2, prosa 1-20 do 3, ajde
1-20 do 2-50, fižola 1-50 do 4-50, graha 12 do 13, leče 10 do 12; 1 kg pšenične moke št. 00 Din 2-80 do 3-25, št. 0 2*80 do
3-25, št. 1 2-80, št. 2 2-60 do 3, št. 4 2-55 do 2-75, št. 5 2-40 do 2-75, št. 6 2-25 do
2-50, št. 7 1-75 do 2-25, ržene I. 3-20 do
3-60, II. 3 do 3-45, prosene kaše 3-25 do 4, ječmenčka 3-50 do 12, otroboV 1 do 1-75, koruzne moke 1-50 do 1-75, koruznega zdroba 2-10 do 3-50, pšeničnega zdroba 3-10 do 3-50, ajdove moke št. 1 4 do 5-50, št. 2 3-25 do 5, kaše 3-50; 1 q sladkega ali kislega sena Din 55 do 60, ovsene, pšenične ali ržene slame 60 do 65, 1 korn. škope 1-75 do 2; kub. m trdih drv Din 90 do 100, mehkih drv 70 do 80, premoga trboveljskega 40 do 42, velenjskega 22 do 24, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7 do 8; 1 kom', glavnate solate Din 0-50 do 1, 1 kup radiča 1, 1 glava zelja zgodnjega 3 do 5, ohrovla
3 do 4, 1 kom. karfijole 2 do 4, 1 šopek špargljev 2 do 3, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov italij. 14, 1 kom. zelene paprike 1, kumare 2 do 4, buč jedilnih 3 do
4, 1 kupček graha v stročju 1, 1 liter graha luščenega 5 do 6, 1 kup fižola v stročju I* 1 šopek peteršilja 0-25, 1 kom. zelene 2 do-
2-50, zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5 do 6, ^česna 8 do 10, 1 kom. pora 0-25-do 0-50, 1 kup korenja vrtnega 1, pese rdeče 1, 1 kom. kolerabe 0-25 do 0-50, 1 kg krompirja zgod. 3 do 4, poznega 1-50 do 2r hrena 6 do 8, zelja kislega 3 do 4.
Tržne cene v Celju, dne 1. julija 1932.: 1 kg volovskega mesa I. Din 12, II. 10, 111. 8, kravjega 6 do 8, vampov 6, pljuč 8, jeter 10, ledvic 12, loja 3; 1 kg telečjega mesa 1. Din 14, II. 12, jeter 12, pljuč 12, 1 kg prašičjega mesa I. Din 16, II. 14,
III.	12, pljuč 10, jeter 10, glave 10, slanine I. 14, II. 12, na debelo 11, suhe slanine 18, masti 14, šunke 18, prekajenega mesa
I. 20, II. 16, prekajenih parkljev 6, prekajene glave 10, jezika 22; 1 kg konjskega mesa I. Din 5, II. 4; 1 kg krakovskih klobas Din 24; debrecinskih 24, hrenovk 26, safalad 18, posebnih 18, tlačenk 18, polsuhih kranjskih 28, suhih 30, braunšviških 12, salami 60; en piščanec majhen Din 12, večji 18, ena kokoš 25, en petelin 30, ena raca 30, gos 75, en puran 60, zajec domači, manjši 10, večji 15; 1 liter mleka Din 2-50, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 28, čajnega masla 32, masla 30, bohinjskega sira 24, trapistovskega 24, ementalskega 28, sirčka 12, eno jajce 0-75; 1 liter starega vina Din 16, novega 10, piva 12, žganja 24; 1 kg belega kruha Din 4, polbelega
3-50, črnega 3, ena žemlja 0-50, večja 1; 1 kg orehov Din 8, luščenih orehov 12, črešenj 6, suhih češpelj 8, suhih hrušk 8, ena limona 0-75; 1 kg kave Portoriko Din 76, Santos 52, Rio 40, pražene I. 92,
II. 68, III. 48, čaja 76, kristal belega sladkorja 14, v kockah 16, medu 18, kavne primesi 18, riža 1. 11, II. 8-50, III. 4, 1 liter namiznega olja 14, olivnega 19, bučnega 15, vinskega kisa 4-50 navadnega 3, petroleja 7, špirita denat. 7, 1 kg soli 2-50, popra celega 38, mletega 40, paprike 28, sladke paprike 30, testenin I. 12, II. 9, mila 13, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 18, sode za pranje 2; 1 kg moke št. 00 Din 3-20, št. 0 3-20, št. 2 3-05, št. 4 2-90, št. 6 2-50, ržene enotne moke
3-40, pšeničnega zdroba 3-75, koruznega
2-40, pšeničnih otrobov 1-20, koruzne moke 1-90, ajdove moke 4-50, kaše 3-50, ješprenja 3-75, ovsenega riža 7; 1 q pšenice Din 250, ječmena 200, ovsa 190, prosa 250, koruze 155, ajde 255, fižola 300, graha 1100, leče 1200; 1 q premoga, črni trboveljski Din 38, zabukovški 48, rjavi 24, kub. m trdih drv 24, 100 kg trdih drv 90, kub. m mehkih drv 32, 100 kg mehkih drv 20; 1 q sladkega sena Din 60, polsladkega 55, kislega 50, slame 30; 1 kg glavnate solate Din 2, radiča 3, poznega zelja 4, kislega zelja 4, ohrovta 4, karfi-jola 4, špargljev 4, 1 kom. kolerabe 1, kolerab, podzemljic 0-20, 1 krožnik špinače 1, 1 kg paradižnikov 6, kumar 4, 1 kg graha v stročju 6. luščenega graha 8, fižola v stročju 5, čebule 6, česna 12, krompirja 1-50 do 3, repe 1, kisle repe 3, jurčkov 12.
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo
Izvršuje
po najugodnejših cenah
ItfflN GENUSSI
LJUBLJANA
Igriška ulica štev. 10
kleparstvo, krovstvo, strelovod
Jakob Fligl dediči
Ljubljana
Rimska cesta štev. 2 Gregorčičeva ulica štev. b Telefon 33-53
*Grgovd in industrijci J
Tggcvsfci
lisi
se priporoča za
in&evlvantel
Mestni tesarski mojster
Josip Kregar, Ljublfana
Kodeljevo Stev. 1». Telet. 26.00
se priporoča oenienemu občinstvu za naročila tesarskih del. kakor:	modernih lesenih hiS, raznih ostreSij, lesenih
stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih.
Ustanovljeno
leta 1852
TEODOR KORN
LJUBLJANA POLJANSKA C. 8
(PREJ HENRIK KORN)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave
Tvgcvcil ^Varočajie blagopri tvvdhah, haleve oglašajo v »Trgovskem lislu“l
S
KUVERTA”
JU BL1ANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
£
Inseriralte v Trgovskem listu!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za T Tgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.