C C. Post ale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 21. ottobre l(-'i7. Posamezna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kempede. mmmiLt št 73 V Gorici, v petek 21. oktobra 1927 utox. Nefrankirana pisma .«# n« sprejemajo. Oglati se računajo po dogo» voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* fee — Tisk Katolišk« tiskarne v Gorici. Ri' va Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308 (Dri nove pesmi. V sepovsod se sliši tožba o mize; riji. Kakor kužna bolezen se je to javkanje razširilo po mestih in vat seh. Kniet jumra, delavec stoka, da ni zaslužka, ni denarja. Priznati morumo, da je mnogo resnice v iem ta^nanju. Gospo- darsivo v naši deželi že davno ni preživljalo tako težkih dni kakor so današnji. Kmeiovi dohodki so se tako znižali, da se majajo ze najs trdnejsi domovi. Sialnega in prU mernega zaslužka je tudi od dne do dne manj. Zato v naših vaseh ni nikjer iekočega denarja in mo; rajo ljudje vedno bolj segati po starih prihrunkih. In potem pride še draginja, ki jo ljudje občuiijo pri nukupovanju vsakovrstnih pot trebščin. Gospodarski položaj res ni rožnat. Tod a draginja se rudi raznih ukrepov vlade vsak dan manjša. Kar je res, je res! Kruh se je pocet nil za več ko 25 odstotkov, meso iudi. Tudi davki se nekaj nižajo. Cena živini pada, še celo preveč kar čutijo naši živinorejci. Tudi obleka, obutev so se pocenile. Za kar si lani moral plačati 100 lir, za to daš danes 80—90 lir. To je vac žen napredek. Zato nič ne povesaj* mo glave, vzdržimo, če nas kaj tišči in veselo zapojmo novo pesem. Ka; tero pa? Naučiti se moramo na nov, bolj varčen in skr omen način življenja. To je trda sola, ampak potrebna! Varčujmo, če moremo, kakor čebe; lice, ki nabirajo medu in ga shra; nijo v panje za zimski čas. Vsako leto gredo milijoni lir v nič, ker se marsikatera naša dekleta hočejo list pati in dičiti z dragimi oblekami, zlatnino in drugo nepotrebno ropof tijo. Vsako leto gredo milijončki v zrak, ker tisoč naših ljudi kadijo ko turški paše. Zato moramo za: krožiti zdaj novo pesem: »Lisica, lisjak — sta pila tobak — tobaka ni b'lo, sta pila vodo!« In ko bomo to pesem odpeli, bomo se zaorili starodavno tolažilno popevčico: »Vsemu treba se privadif, s prva sicer tezko gre!« Tudi če imaš premalo vesele družbe in se ob nedeljah popoldne ne veš kam deti, nikar ne hodi iz obupa v oštarije. To ni nič za ml a* dega cloveka, ki ljubi svoj dom in hoče, pa naj pride jo še tako hude stiske, biti izobražen, zaveden, na? preden človek. Vzemi dobro knjigo in lezi lepo pod drev, če je solnce ali za peč, če je mraz. In ko bos lepo bral in premišljal zgodbe člo; veškega življenju, prav potihem zažvižgaj: »Vsemu treba se pri- vadif ...! Pa še eno lepo pesem poznamo, ta je ze stara in vsem znana, pa že prav pride, če jo na pravo mesto postavis. S to pesmi jo so se tolažili ljudje, ko jim je predolgo trajala | bolezen, ali če sovraštva med sot sedi ni hotelo biti konca. Ta pesem je sočna in krepka kakor domača zdravila, n. pr. pelin, ki krepčajo živce. Začenja pa tako: »Vsaka pe* sem se izpoje — pa naj še tak' dolga bo«! No, tudi naše je konec. Kaj se godi po svetu? V poncdeljek 17. oktobra jc v :rudnikih srednje Nemčije in vzhocU nega Polabja, kjer kopljejo rjavi premog, stopilo v stavko približno 80.000 rudar jev, in siccr 48.000 v ob* močju srednjenemških in 32.000 v območju polabskih strokovnih zvcz. Stavka nima nikakega politic, značaja; je zgolj mezdno gibanje, skrajno sredstvo v boju za zviša* nje plač in zboljšanje težkega gmotnega položaja, v katerem živi inemški premogar. Dokaz temu jc dcjstvo, da deljo socialno*dcmo* kratske strokovne zveze v sporazu* mu s krščansko*socialnimi. Sedaj počiva dclo v vseh rudarskih revir* jih. Samo tisti dclavci so na dclu, ki so za ohranjenje rudnikov v do* brem stanju ncizogibno potrebni. Ta dcla pa opravljajo invalidi in vojni pohabljenci, ki po sedan jih predpisih strokovnih zvez niso dolžni stavkati. Vzroki . Vzrok stavke so delavske place, ki so previsoke, da bi človek mogcl umreti in prenizke ,da bi lahko ži* vel. To so priznali tudi delodajalci. Delavstvo je zahtevalo 80 vinarjev poviška za vsako dnevno plačo. Svoje zahteve je znižalo na 50 vi* nariev. . Lastniki premogovnikov so ponudili 31 do 32 vinarjev. Po* gajanja se niso mogla zakljueiti. Lastniki premogovnikov so izjavi* li, da so pripravljcni ugoditi delav* skim zahtcvam, toda samo pod po* gojem, da jim vlada dovoli zvišati ceno premoga. Državni minister za narodno gospodarstvo' Curtius je vsako povišanje een odloeno od* klonil. Radi tega je tudi državni minister dela Brauns rekel, da skle* pov tozadevnega razsodišča ne mo? re proglasiti za obvezne. Nekateri easopisi so iz tega sklepali na ne= soglasje med Braunsom in Curtiu- som in na resne poslcdice za seda* njo zvezo vladnih strank, kajti Brauns je elan centra, Curtius pa jc pristaš nemške ljudske stranke. Ncsoglasje najbrž v resniei obstoji. Posledic pa prav gotovo ne bo ime* lo, ker ne izvira iz naeelnega na= sprotja ali razlike v mnenjih, tern* več iz uradnih dolžnosti obeh mi* nistrov. Minister za dclo mora skr* beti za zaščito dclavstva. Zato mo* ra vedno pospescvati stremljenja po izboljsanju amotnega položaja. Ako bi sklepe razsodišea za porav* navo mezdenih sporov proglasil za obvezne, bi se mu utegnilo prime* riti, da bi ga lastniki premogovni* kov ne ubogali ali lc delno ubogali, kajti diktatura ni najboljšc sred* stvo za dvig dobre volje in za. pro* cvit gospodarstva in se ni še nikjer obnesla. Ako bi pa minister za na* rodno gospodarstvo dovolil, da se povišajo cene prcmoga, potem bi bili lastniki premogovnikov prista* li na zahtevano zvišanje mezd in zadeva bi bila lepo rešena. Mini* ster za narodno gospodarstvo pa zelo nerad dovoljuje povišanje cen domačih produktov, ker bi to slabo vplivalo na veljavo nemškega de* narja in sploh na vse neinško go* spodarstvo. Ker se nista mogla sporazumeti, je delavstvo poscglo po najostrejšem orožju, po stavki. Posledice stavke. Stavka se je včeraj približala svojemu vrhuncu. Udeležuje se je | 85 do 90 odstotkov delavstva. V ¦ nekaterih jamah so delo sploh po* | polnoma ustavili, ker ni nihee pri* , šel na delo. Rudnik Golpa, ki pre* I skrbuje s premogom električno na* pravo v Čornevicah (Zschornewitz), ki je najveeja v Nemeiji, je zapu* seen. Samo invalidi in vojni po* habljenci, ki jih stavkovna dolž* nost, kot že reeeno, ne veže, delajo in odpravljajo transporte premoga proti omenjeni elektrarni, ki je v rednih razmcrah porabila 8000 ton premoga na dan. Upravni odbor omenjenega rudnika ie to količino znižal na dncvnih 4000 ton, to je za polovico, pa se to samo do na=» daljnih odredb. Radi tega bo cor* ncviška elektrarna omejila oddaja* nje toka. Kaj to pomeni, se bo kma* lu pokazalo. Čornevice oddajajo elektrieni tok v Berlin, Magdeburg in del Lipskega. Ako se bo stavka zavlekla, bodo saska in pruska ve* lemesta v temi. Ista usoda bo za* dela celo vrsto manjših mest in va* si. Tudi marsikatera elektriena cestna železnica se bo ustavila, ako se razmere ne izprcmenijo. Po* manjkanje premoga se v raznih pa* nogah veleobrti že obeutno pozna. Posebno je prizadeta sladkorna in* dustrija. Sladkorna tvornica v Des* sau ustavlja delo, ker ni premoga. Kmalu bo 1400 delavcev na cesti. Prav sedaj jc v polnem teku po* spravljanje in priprava sladkorne pese, ki se bo pokvarila, ako se de* lo prekine. Posledice bi bile veli* kanske. Tudi borza je že odgovori* la na stavko. Nemški vrednostni papirji so za spoznanje padli. 18. t. m. je posegla vmes pruska vlada. Poklicala je v Berlin vladne* ga namestnika iz središea stavke, da se posvetuje z njim o potrebnih odredbah. Dosedaj se še ni nie zgo* dilo. Delavci sc držijo silno discipli* nirano in mirno. Vsi delajo samo zato, da se njih gmotno stanje iz- boljša. Pri tern jih navdaja cut vzajemnosti in tovariške požrtvo* valnosti. Zveza krščanskih rudar* jev v Berlinu je n. pr. sklenila, da mora vsak clan, ki ne stavka, razen dela nezmožnih invalidov, plaeeva* ti dvojen prispevek, da se bo ma* lo olajšalo stanje stavkujoeih. Taki in podobni pojavi prieajo, da sc nemško delavstvo zaveda svojih pravic, a tudi svojih dolžnosti. Šolski zakon. Nemško javnost pa zanima še neko drugo vprasanje, ki pa ni l;o- spodarskega znaeaja, namree načrt novega šolskega zakona. V zadnji številki »Gori.ške Straže« smo po* ročali, da so zastopniki posameznih nemških dežel, zbrani v drzavnem svetu, ki ima tudi neko zakonodaj* no oblast, zavrnili novi šolski za* konski naert Marxove vlade. Zani* mivo je pri tern dcjstvo, da so tudi nekateri pruski člani centra glaso* vali proti naertu. Za ta zakonski o«nutek so se posebno potegovali nemški katoličani in nacionalci. Vsa levica, posebno pa ncmški ljudovci (Stresemannovi liberalci) so proti temu naertu. Očitajo mu, da je pro* tiustaven, da hočc ukiniti dr/ayno nadoblast v soli, da hoče vpeljati versko solo itd. Socialni demokratje tudi prigovarjajo, češ, da so z iz* vedbo tega načrta združeni veli* kanski stroški, ki jih ncmška držav* na blagajna ne bi mogla zmagovati. Centrum bo najbrž vztrajal pri naertu, saj je Marx na katoliškem shodu v Dortmundu rekcl, kot se bravci »Goriške Straže« gotovo še spominjajo, da je pri pogajanjih za šolski zakon glavno to, da bodo pravične želje nemških katolieanov izpolnjene. In v sedanjem šolskem zakonskem naertu vidi centrum uresničenje zahteve katoliških star* šev. Z zakonskim naertom se bo bavil državni zbor, ki se je v zaeetku tega tedna sestal. Mogoče pa je, da se bo državni zbor pred razpravo od* godil za dobo enega meseca, da se vodilni duhovi bolj pripravijo za veliko in odloeilno bitko. Nemci se namree dobro zavedajo, kakšnega pomena je sola in smer šolske vzgoje. Okno v svet. Stavka na Španskem. Tudi španski rudarji stavkajo. Vzrok je prcdolga delovna doba in premajhnc place. Novi atentatorji v Pragi? Češki listi trdijo, da sta atentat na Ceno bega in umor generala Ko* vaeevica dva elena v isti verigi dej* stev. Čcški listi doznavajo tudi, da je v Pragi še vee ljudi, ki priprav* ljajo napade na znane osebnosti. Turki zborujejo. 16. oktobra se je v Angori pri* čelo veliko zborovanje Turške na* rodne stranke. Na tern zborovanju, ki utegne trajati kakih deset dni, je Kemal paša podal poročilo o de* lu, ki ga je stranka izvršila od ma* ja 191l>. Prvi dan je Kemal paša go* voril sedem ur. Koneal bo menda šele danes v petek. Marx in Stresemann prideta na Dunaj. Dunajska »Neue Freie Presse« pi* se, da bosta prihodnji mesec prišla na Dunaj nemška ministra Marx in Stresemann. Na Dunaju bosta menda ostala od 15. do 18. novem* bra. Z avstrijskimi politiki bosta razpravljala o nekaterih gospodar* skih vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Skupščina je potrdila mandate Jugoslovanska narodna skupščina je v svoji seji dne 18. oktobra po* trdila sklepe verifikacijskega odbo* ra gledc 312 mandatov. O treb mandatih bo še razpravljala. Sedaj se lahko prične rcdno zasedanjc skupščinc. Občinske volitve na Češkem. V nedeljo 16. oktobra so se na Češkem vršile občinske volitve. V Pragi so od 100 mandatov dobili narodni socialisti 23, narodni demo* kratje (skupina drja Kramara) 17, komunisti 17, češki socialisti 12, ljudska stranka 6. Ostalih 25 man* datov so dobile razne manjše stran* ke, ki jih jc deset. Za praškcga žu* pana ali, kot mu Cehi pravijo, pri* matorja, bo kandidiral dosedanji župan dr. Karel Baxa, ki je narodni socialist. Vladna kriza v Albaniji. Albanski ministri so sklcnili, da odstopijo. Vzrok ni nataneno znan. Pravijo pa, da se ne strinjajo s par* lamentom. Stran 2. »GORIŠKA STRATA« Jubilejno zborovanje sovjetov. V ncdeljo 16. oktobra se je v Le* ningradu v palači bivšc ruske du* me (državnega zbora) slovesno otvorilo jubilcjno zasedanjc osred* njega izvršivalncga odbora soviet* ske zveze. Prva točka dnevnega re* da je bilo poročilo Rykova o notra* njcm in zunanjem položaju sovjct* ske državne zveze. Rykov je najpr* vo omenil mcdnarodni pomcn okto* berske revolucije 1. 1917. Nato je poudaril, da so sovjeti za politiko miru in potem je s podatki razložil razvoi ruskega gospodarstva pod j sovjetsko vlado. Rekel je, da je ljudsko gospodarstvo doseglo sko* raj prcdvojno višino. Zasedanje se nadaljuie. Poljskoslitavski spor. Litavska vlada jc znani spor, o katcrem smo že poročali, predloži* la Zvezi narodov v ureditev. Ta svoj korak jc opravičila s tem, da jc spor baje tak, da bi utegnil kaliti mir. Svet Zveze narodov se bo z litavsko*poljskim sporom bavil1 v decembru. Ggrski državni zbor se je v torek 18. oktobra sestal. Pr* vo njegovo delo je bilo, da je pro? glasil 15. marec za naroden praznik. 15. marca 1. 1848. so namrcč Ma* djari pričcli takozvano marčno rc> volucijo. Opozicija je omenila tudi znano francosko ponudbo iz 1. 1920., toda Bcthlen je rekel, da stvar ni važna. Avstrijsko zunanje posojilo. Pogajanja za novo avstrijsko zu* nanje posojilo, ki so se vršila v Londonu, so zaključena. Avstriji je dovoljcnih 725 milijonov šilingov, torej 75 milijonov šilingov manj, kot jc zahtevala. Bolgarski državni zbor ali sobranje se je sestal. Ministrski predsednik Ljapcev je govoril o dogodkih v Macedoniji in jih ostro obsodil. Poroeal je tudi o ukrepih, ki jih je vlada izdala, da se v bo* doec take stvari preprečijo. Iz go« vora je razvidno, da se je bolgar* ska vlada zelo potrudila za mirno ureditev razmcr. DNEVNE VESTI Števerjan — Kojsko. Obeini Steverjan in Kojsko bo* sta združeni v eno obeino s sedc* žem v Kojskem. Tako pravijo raz* glasi, ki so izobešeni na županstvu v Števerjanu. Sprememba firme. Ker nas bravci večkrat vprašuje* jo za pojasnila, sporočamo, da je »Narodna knjigarna« v Gorici že pred meseci spremenila svoj naslov v »Libreria Giosue Carducci«. »Katoliški misijoni 1927« Na razna vprašanja sporočamo, da je vsa naklada »Katoliških mi* sijonov 1927«, ki jo je izdala tu* kajšnja organizacija za katoliške misijone, že pošla. Goriški fašjo. Tržaški »Piccolo« od 19. dktobra prinaša brzojavko, ki jo je gene* ralni podtajnik fašistovske strankc Staracc postal goriškemu pokrajin* skcmu tajniku inženirju Cacceseju. Brzojavka se glasi: »Njegova eks. Turati je sprejcl ostavko članov dircktorija, ki jc z današnjim dnem razpuščen, in te potrjuje v službi pokrajinskega tajnika. Pozdravi. Staracc.« Ogrski katoliški shod. V ncdelio se je pričclo 19. zbo* rovanje ogrskih katoličanov. Vrši* lo se je v Budimpešti. Udelcžba je bila velikanska. Nadaljevalna trgovska šola. Vpisovanje v nadaljevalno večer* no trgovsko šolo bo trajalo od 19. do 31. oktobra v šolskem poslopju (Piazza Rota št. 3) vsak dan od 5. do 6. ure popoldnc. Vpisnina znaša 2 liri. To je edina šolska pristoj* bina. Trgovci in obrtniki se opozarja* jo, da je njihova dolžnost pošiljati v to šolo vajence, ki je še niso z do* brim uspehom dovršili, ali ki nima* jo druge višje trgovske izobrazbe. Takisto jim morajo dati dovolj prostega časa za obiskovanje šole in paziti, da redno hodijo v šolo. Vsako spremcmbo (odpustitev va* jencev ali vstop novih) morajo ta* koj javiti ravnateljstvu šole. Goriški mestni tajnik odšel. Glavni tajnik goriške občine kom. Beviglia je odšcl iz Gorice, kcr je imcnovan za glavnega tajni* ka beneškc obeine. Bil je sposoben in podjeten mož, a goriškim me* ščanom se je zameril, ker je nastav* ljal svoje rojake na važnejša služ* bcna mesta. S Slovcnci, ki jih je v stari, mali Gorici 8000 ,v vcliki Gorici pa 17.000, ni imel stikov. Mussolini clan sindikata. Ministrski predsednik Mussolini je tudi vstopil v sindikat. Zapisal se je v milanski odsek časnikarske* ga sindikata, Prenešeni državni prazniki. Peta obletnica fašizma, ki pade na 28. t. m., se bo uradno prazno* vala v nedcljo 30. oktobra. Tudi državni pra^nik zmage, ki smo ga slavili na 4. november, jc prenešen na nedeljo 6. novembra. Tako pri* dobi gospodarstvo, sole, uradi dva delavnika. Zanimiva zaroka. Viktorija, 63 let stara sestra biv* šega ncmškega cesarja Viljema II. se je zaročila s 23*letnim Rusom Dorjaninom Zoubkovom. Pravijo, Sušak prosta luka. Jugoslovanski trgovinski mini* stcr je napravil zakonski načrt, ki ustanavlja prosto luko na Sušaku. O naertu bo narodna skup.ščina raz* pravljala še to jescn. Bolgarski kralj v Nemčiji. Nemški listi poročajo, da je bol* garski kralj Boris že več dni v Brcslau, kjer leži bolan. Ozdraviti utegne v desetih dneh. V Nemčijo jc prišcl strogo zasebno. Ministrski svet. V Rimu je tc dni zasedal mini* strski svet. Najprvo je načclnik vlade poročal o notranjem položa* ju v Italiji. Rckel je, da je popolno* ma miren. Potem je ministrski svet odobril cclo vrsto važnih odredb, n. pr. nadaljnje znižanje draginjske doklade državnim nastavljenccm, nekaj pogodb z raznimi tujimi dr* žavami, smernice za sestavo obein* skih sosvetov, odpustitev občinskih uradnjkov, ki so radi združcvanja občin postali nepotrebni, razpusti* tev zbora častnikov javnc varnosti, ureditev nekaterih nejasnosti pri razlagi zakona o državljanstvu v novih dcželah, ureditev telesne vzgoje mladine, odredbc proti jeti* ki itd. Nicolussi ušel. Laški listi javljajo, da je bivši nemški poslanec v Poadižju dr. Rcut*Nicolussi ušel preko meje v Avstrijo, ker se je bal, da bo kon* finiran. Nicolussi je odvetnik. Od= vctniška zbornica ga je bila že prej izbrisala iz seznama svojih članov. Minister obsojen. Med zadnjimi volitvami v ro? munski državni zbor se je poslanec dr. Lupas stepel z nekim orožni* kom. üroznik ga je javil sodišču. Lupas je bil takrat v opozieiji. Po volitvah pa jc vstopil v vlado in po* stal minister dcla. Po pomoti sc je proces nadaljeval in tc dni je sodi* šče obsodilo Lupasa na 40 dni za* pora. Njegovi tovariši v vladi so se mu smcjali in ministrski preef* sednik Bratianu je rekel: »Bomo pa v ječi sejali.« Zavarovanje proti jetiki. Ministrski svet je odobril zakon* ski načrt, da se bodo morali delav* ei obvezno zavarovati proti jetiki. Dp leta 1937 se bo ustanovilo 18.000 kžišč za jctičnc bolnike. To bo sta* lo okoli petsto milijonov Hr. Zato ra sc bo zvišal prispevek, ki ga mo* rajo plačcvati delavci in deloda* javei za nczgodno in starostno za* varovanje. Ta zakon je prav pri* meren in že dolgo zaželjen. Prepri* ČLini smo ,da bo delovnemu ljud* stvu res v korist, čc bodo delavci svobodno mogli govoriti, kako naj se ta njihova ustanova vodi. Smrtna kazen v Rusiji odpravljena. Osrednji izvrševalni odbor je sklcnil, naj se iz kazenskih zakoni* koy črta smrtna kazen. V veljavi naj ostane le pri slučajih državnih ali vojaških zločinov in oborožene* ga razbojništva. Razprava proti komunističnim voditeljem se je 17. oktobra pred posebnim so* discern za varstvo državc zaključi* la. Obtoženccv je bilo deset. Med njimi sta bila dva bivša državna poslanca Gricco in Molinelli. Vsi so bili obdolžcni, da so snovali za* roto nroti državni oblasti, nctili so* vraštvo med socialnimi razredi in žalili načelnika vlade. Devet obto* žcncev je bilo obsojenih na zapor* no kazen, ki se razteza od 17 let in 6 mesceev do 2 let in 6 mesecev, in na denarno globo od 12.750 lir do 2625 lir. Eden je bil popolnoma oproščcn. Dva obtožcnca nista bila navzoča pri obravnavi. Kanala ni preplavala. Zadnjič smo poročali o neki an* gleški gospodični Dorottji Logan, da je preplavala Rokavski preliv. Nekateri so dvomili, da bi bilo to res. Sedaj pa se je izkazalo, da se je gospodična Doroteja vozila večji del poti s čolnom. Tudi sama je to priznala. Rckla je, da je hotela sa* mo dokazati, da jc nadzorstvo silno pomanjkljivo. Take so! Spomin na Urško Ferligojevo. Svetogorski romarji, ki so se zbrali, vračaje se proti domu, v neki gostilni, so živahno razpravljali, v katercm jeziku je grgarska pastiri* ca Urška Fcrligojeva govorila z Marijo na Skalnici. Star ded s Kra* sa je trdil, da je srečna Grgarka gotovo govorila v slovenščini ker drugega jezika ni znala. To se je zgodilo pred dolgimi stoletiji. Odbor »Skalnice«. Odbor »Skalnice« bo imel v ne= dcljo dne 23. okt. ob 5. pop. sejo. Vabljene so vse odbornice in na* mestnice. Predsedništvo. iWaurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Ker ni imdo pomena, da bi šel za njimi, se je Lupin spct skril v svoje skrivališče. Ni dolgo čakal, da so se vrata spet odprla. Markiz d' Albufex je bil slabe volje. Bil jc z bičem ob škornjc in jezno vpil: »Tak ničvrednež. Ga bom že prisi* 111... Danes zvečer, čuješ, Sebasti* jan ... danes zvečer ob desetih se vrnem in potem ga že pripravim k pameti, trdoglavca.« Sebastijan je držal konja za uz* do, ko se je d' Albufex še obrnil k žcni z naročilom: »Vaši sinovi naj ga dobro stražijo. Gorje jim, če se pripcti, da bi ga kdo skušal osvo* boditi. Sc lahko na fante zanesem?« »Kot na njih očeta,« zagotovi gozdar. »Oni vedo, kaj je markiz storil za me. Nc boje se ničesar.« »Na konje,« poveljuje d' Albu* sex. »Tako torej stoje reči,« pove Lu* pin Klarisi, ko sta prišla skupaj v neki bližnji gostilni. »Nocoj ob de* setih bo za Daubrecqa mučno za* sliševanje.« »In Daubrecq bo izdal svojo skrivnost? ...« vpraša Klarisa že vsa preplašena. »Tega se tudi jaz bojim.« »In potem?« »Potem,« odvrne Lupin prav mir* no, »moram izbrati dvoje. Ali pre* prečim to zasliševanje ...« »Pa kako?« »Prehiteti moram d' Albufexa. Ob devetih preplezamo Grognard, Le Ballu in jaz zid, vdercmo v grad, razorožimo posadko in igra je dob* ljena. Daubrecq je v naših rokah.« »Če ga Sebastijanovi sinovi prcj ne pošljejo na oni svet...« »Zato pa bom napad podvzel le v skrajni sili, čc se mi ne posreči drugi načrt.« »Kateri?« »Pri zaslišanju hočem biti nav* ZOČ. Če bo Daubrecq molčal, bomo imeli dovolj časa, da ga spravimo iz ječe; če pa bo izdal skrivnost in navedel kraj, kjer je listo sedem in dvajsetih skril, potem bom za skri* vališče zvedel istočasno z d' Albu* fexom.« »Da, da,«« je menila Klarisa, »a kako boste mogli biti zraven?« »Tega še ne vem. To odvisi še od raznih potankosti za katere mo* ram še poizvedpeti.« Sel je iz gostilne in se vrnil šele čez eno uro. Brž za njim je prišcl tudi Le Ballu. »Imaš kažipot?« ga vpraša moj* ster. »Da. K sreei scm ga kupil v Au* mclu pri razprodajalcu časopisov za deset vinarjev.« »Daj ga sem!« Le Ballu mu je dal staro zamaza* no knjižico z naslovom: »Obisk na Montepierru 1. 1842. z risbami in črtcži«. Lupin jc črtež brž razgrnil. »Ta je pravi,« jc dcjal. »Nad zemljo so bila tri nadstropja, ki so jih posuli; pod zemljo, v skalo vse? kani pa dve. Izmed teh je eno za* suto, drago pa ... Pozor, to jc pro* stor, kjer je naš prijatelj Daubrecq zaprt.. . Ime jc značilno: mučilni* ca ... Ubogi prijatelj! Med stopni* cami in tem prostorom je dvoje vrat. Med obemi vrati je še en pro* stor, kjer so gotovo na straži trije bratje s puškami v rokah.« »Potemtakem je ncmogoče, da bi vi smuknili noter, nc da bi vas opa* zili.« »Ncmogoče! ... Možno je pa od zgoraj notcr priti.« Začel je spet listati po knjigi. Klarisa ga jc vprašala: »Ali nima dvorana oken?« »Da, od reke navzgor — baš sem na to prišel — se da opaziti majhna odprtina, ki je tudi tukaj zaznamo* vana. Toda je 50 metrov visoko in skala je strma, deloma celo visi nad vodo.« »Torej je tudi tu nemogoče.« Spet je prclistal par strani. Neko poglavje je vzbudilo njegovo po* zornost. Naslov je bil: Stolp obch zaljubljenccv. Bral je prve vrste: ^Ljudjc v okolici so to stavbo imenovali ,Stolp obeh zaljubljen* cev' v spomin na neki žalostni do* godek iz srednjega veka. Grof Mon* tcpierre je zaprl svojo ženo v mu* čilnico, ker je imel dokaze o njeni nezvestobi. Tu je ostala zaprta 20 let. Neko noč pa je bil njen ljubi* mec vitez Tancarvillc tako drzen, da je postavil v reko lestvo in je splezal po strmi skali do okenca. Posrečilo sc mu jc prepiliti mrcžo na oknu. Ljubico je rešil in že se je po vrvi spustil do prvega klina na lestvi, kar poči s steze strel in ga zadene v ramo. Oba zaljubljenca sta strmoglavila v globino .. .« (Daljc.) »GORISKA ^TRAZA« ^trpn * Zopetni komitaški napadi. V ponedeljek 17. oktobra je vo* jak, ki je stal na straži pri skladi* ščih streliva v Kraljevici pri Zaje* earju, opazil štiri sumliive moškc. Pozval jih ie, naj se ustavijo. Oni pa so zaeeli streljati na vojaka in so ga težko ranili na nogi. Nato so ušli proti bolgarski meji. Policija in sola. V uradncm glasilu goriške pre* fekture z dne 15. okt. 1927 je bila priobčena pomembna okrožnica, ki opozarja na važne predpise 51. 11. novega zakona o javni varnosti. Člen 11. zakona o javni varnosti določa, da se ne smejo osebam, ki so dolžne skrbeti za ljudskošolski pouk otrok v smislu tozadevnih sol* skih zakonov, izdajati nofoena po* licijska dovoljenja, dokler niso do* kazale, da so izvršile to svojo dol* žnost. Osebe, ki so bile rojene pred letom 1885. morajo razne pros* nje za policijska dovoljenja v pri* čujočnosti policijskega uradnika podpisati in na koncu prošnje označiti poklic in bivališče. Le v tern slučaju se izdajo tem osebam policijska dovoljenja. Prcfckt pozivlja v omenjeni okrožnici posebno občinske načel* nike, da se strogo držijo teh pred* pisov tako pri dovoljenjih, ki jih sami neposredno izdajajo kakor tu* di pri izjavah (n. pr. nulla osta itd.), ki jih izdajajo radi policijskih ukre* poy prefekture ali pa kvesture. Županstva morajo pri vsaki ose* bi, ki prosi za eno ali drugo poli* cijsko dovoljenje ugotoviti, ce je skrbela za ljudskošolsko izobrazbo otroka. Če ni prizadeta oseba te svoje obveznosti izvršila, ali če ne more dokazati, da jo je izpolnila, mora županstvo kratkomalo odbiti njeno prošnjo, katero je ono poo« oblaščeno izdati. Če pa gre za poli* cijska dovoljenja, ki jih izdajati prefektura in kvcstura, ne sme žu* panstvo izdati predpisanih izjav (nulla osta itd.) in predložiti pros* nje omcnjenim uradom. Osebe, ki so bile rojene po letu 1885. morajo dokazati, da so izvr* šile svojo obveznost do otrok in moraio tudi dokazati, kakor smo že zgoraj rekli, da znajo pisati in brati. Če gre za osebe, ki znajo pisati in brati in ne znajo italijanskega jezika, zadostuje, da podpišejo v navzočnosti občinskega načelnika prošnjo, ki se lahko napiše na stro* ju in ki jo lahko napiše trctja ose* ba. V tem slučaju pa se mora pros? nji priložiti tudi izjava pristojnega di'dakticnega ravnatelja ali pa ljud* skošolskega ucitelja, da ne zna pri* zadeti italijanščine, četudi zna pi* sati in brati. Ta izjava mora biti napisana na kolekovanem papirju L 2. Izjvo mora overoviti tudi obč. načelnik. »Nulla osta« za gostilne sme žu* panstvo izdati le v slučaju, ko je žc prej zaslišalo tudi mnenje zdrav* niškega izvedcnca glede zdrastve* nosti gostilniških prostorov. Isto mora županstvo storiti tudi, ko gre za oddajo stanovanj in sob v na- jem. Cerkvena glasba. Za počastitev spomina vseh ver» nih duš priporočamo našim organi* stom, ki po večini sami ali skupno z nekatcrimi boljšimi pevci pojo ob taki priliki, sledeče cno*glasnc Requieme s spremljevaniem orgel: 1. Koralni Requiem v harmoniza* ciji raznih skladatcljcv. (Horn*ova je najlažja, Goller*jeva in Sprin* ger*jeva sta nckoliko bolj umetni, gotovo najlepša pa je Hartmann* ova). 2. J. Kokošar, Requiem. 3. I. Hladnik, Rc(]uiem. 4. St. Premrl, Requiem. 5. Goller, op. 64, Requiem. 6. Griesbacher, op. 150 b, Re* quiem. 7. Gruber, op. 145, Requiem. 8. Mitterer, op. 155, Requiem. Vsi ti enoglasni Requiemi so zloženi za srednji glas. Na prodaj jih ima Katoliška knjigarna v Go* rici. Veronauk v soli. Razna didaktična ravnateljstva v naši deželi so razposlala sledečo okrožnico: »Ministrstvo za javni pouk do* loča, da mora že z novim šolskim letom v knjigah, ki se rabijo za poučevanje katekizma v drugorod* nih šolah osvobojenih dežel, biti besedilo na častnem mestu vsake strani pisano v italijanščini, na dru= gem mestu v ncmščini, oziroma slo* venščini.« Listnica uredništva. Fantom * vojakom: Od mnogih strani smo prejeli pozdrave naših fantov*vojiakov. Zahvaljujemo se prav iskreno zanje in jih vračamo s toplim sreem ne samo v 'lastnem imenu, temveč v imenu vsega naše* ga ljudstva. Radi raznih neprilik jih pa v listu ne more-mo priobčiti. Pozdravljeni vsi! M. S. Milan: Če vaše vpra.šanjc prav razumemp, Vam pojasnimo, da mora biti poštna nakaznica v Milanu seveda izpolnjena v ita= lijanskem ieziku. Pozdrav! Gospodarstvo. Nauki tudi za nas. Zanimivo okrožnico je razposla* la Narodna fašistovska konfedera* cija trgovcev predsednikom po* krajinskih zvez. Pravi, da je konfe* deracija prvo dobo boja za zniža* nje cen, povzročenega z revaluta= cijo lire srečno prcstala po navodi? lih in volji vlade. Premagati bo tre* ba pa še marsikatere težkoče. Kupuj le domače blagol Pri novih nabavah blaga se mo* rajo italijanski trgovci predvsem zavedati, da morajo biti v prvi vr* sti razpečevalci narodnih pridel* kov. Čim večja uporaba domačcga blaga bo zagotovila domačim pro* izvajalcem možnost napredovanja in izboljšanja obratov, kar bo v naj= večjo korist vseh slojev prebival* stva. Ne išči visokih dobičkov! Pri nakupovanju bo trgovec sku* šal preskrbeti se s takim blagom, da bo mogel postaviti čim nižje ce* ne. Ne bo smel gledati na to, da bo imel čim vcč odstotkov dobička, ampak da bo čimbolj povečal krog svojih odjemalcev, kar bo do* segel, 5e se zadovolji z majhnim dobičkom. Okrožnica priporoča, naj se, če le mogoče, vpeljujejo stalne cene. To da je zelo dobro sredstvo za odpravo raznih razvad in umazane konkurence, pred vsem pa velikega vzgojnega pomena bo* disi v splošnem gospodarstvu bodi* si v trgovini. Bodi pošten! Trgovec ne sme biti parasit (zaje* davec) človeške družbe, ampak svo* je delovanje bi moral smatrati in vršiti kot važno in koristno gospo* darsko nalogo, ki ji bo pa kos edi* no, če ima dve brezpogojno potreb* ni lastnosti: umnost in poštenje. Nauki za nas. Kupuj le domače blago! Kako težko krizo so morali naši trtorejci letos prcnašati, ko jim je vino oble^ žalo po hramih, ker ga niso mogli prodati! Ko bi se vsi gostilničarji naše dežele držali nauka, naj ku* pujejo le domače blago, bi se kma* lu izpraznilc vs-e kleti naših kme* tov vinorodnih krajev. V naših go* rah se izdcluje mnogo prav dobre* ga sira. Ko bi vsi gostilničarji in tr* govci jestvin kupovali in prodajali nas domač sir, bi s tem prav gotovo v veliki meri koristili našim doma* čim živinorejcem. S tem bi pa ko* ristili posrednö tudi scbi samim, ko žive od kupčij z našim človekom. Ne išči visokih dobičkov! Le en zgled, kako se je nad nami lakom* nost maščevala: Našim mlekarnam smo zabičevali, naj sc zadovoli.jo z nižjimi ccnami. Kratkovidnost je rodila odpor, razumnejši možje so bili prcupiti, zmagala je lakom* nost. A sledilo jc bridko razočara* nje. Veletrgovci so se obrnili dru- gam, kjer so dobili blago po nižjih cenah in prišlo je do neizbežne ka« tastrofe, ki je letos zadc-la naše mle* karstvo. Ali je ta huda sola naše ljudi izučila? Kaj naj še dodamo o umnosti in poštenju, ki bi morali vladati v na* šem gospodarstvu? Žclimo le to, da bi bili te dve lastnosti vedno združeni pri vseh naših trgovcih in gospodarjih. »Clospodarski list«. Kaj je novega na cleželi? Vogersko. Malokdaj se oglasimo v naši »Goriški Straži« s kakim poročilom iz naše vasi. Naj sedaj po končani trgatvi povemo par novic. Letina je bila šc precej dobra. Pridelali smo izborno kapljico, ki bo gotovo zadovoljila najbolj razvajena piv* ska grla. Ccna je okrog 2.50 liri za liter. To bi pa seveda še nc smelo biti povod, da včasih preveč zara* jamo do poznih jutranjih ur in smo potem tako zaspani, da nc moremo vršiti svojih opravil. Žclimo, da si to zapomnijo zlasti oni, ki so pred dobrim tednom v tem oziru zagre* šili precej velike napake. Tudi gr* da navada, da naši fantje in možje med službo božjo igrajo in krogla* jo, bi se morala opustiti. Če pa šc žcnskc prinašajo kosilec kar na igriščc, grc že preko mere. Naj za danes zadostuje, prihodnjič pa še kaj. Vrtojba. Prefekturna oblast je dne 12. t. m. razpustila tukajšnjc katoliško prosvetno društvo in Dekliški kro* žek, ki je obstojal dve leti. Svoj ukrep je oblast utemcljila s tem, da sta organizaciji dclovali v nasprot- ju z narodnim rcdom v državi. Levpa. Parkrat jc /e zapcl v naši cerkvi novi pevski zbor, ki ga vodi g. Ci* ril Kovačič iz Avč. G. Kovačiču moramo za njegovo delo izreči vse priznanje. Zvečer po končancm do* maeem delu hodi v pol ure odda* Ijcno vas SenicO' poučevat pevee, ki se kljub oddaljenosti redno zbi* rajo k vajam. Tudi njim moramo izreči svojo pohvalo. Nabavili smo si tudi nov harmonij, za katercga so duhovljani radevolje prispcvali, čcprav so si denar naravnost odtr* gali od najpotrebnejšcga. Sv. Lucija in okolica. V ncdeljo, to je 23. okt. sc začne pri Sv. Luciji sv. misijon. Oastiti očetjc misijonarji pridejo /e v so* boto ob 10. uri prcdp. Za misijon vlada veliko zanimanjc, ker bo pr* vi pri sv. Luciji. Žclimo, da bi bese* dc cast, misijonarjev našle odmev v sreu slehcrncga človcka v naši župniji. () misijonu bomo kaj več poročali prihodnjič. — G. Zbogar jc spct znižal mleko od 70. na 65 st. Ljudjc, zakaj grcmo takim v pest, ki gledajo samo na lastni dobiček? Zakaj plačuje na Idriji in v Lomu po 70 st.? Ustanovimo si lastno mlc* karno, da nas nc bodo nedomacini izkoriščali. — Na Modrcjcah baje mislijo ustanoviti lastno mlekarno. — Pri Sv. Luciji imamo dvorazred* no ljudsko šolo. Lansko lcto so bile namcščcnc 4 učne moči, dva učitc* lja in dve učitcljici. Letos pa imamo tri učitcljice. Zclo čudno je to, da je ostala svetolucijska sola brcz šolskega voditelja in brcz učitelja. Saj jc ^judska sola pri Sv. Luciji zc* lo velika. Tri učitcljice, to je pre* malo. — Prosimo odpomoči. «¦ « * Poročajo nam, da s€ običajni je* senski semen j, ki bi se moral vršiti pri Sv. Luciji dne 30. oktobra, letos radi misijona prenese na nastopno ncdcljo 6. novembra t. 1. Kojsko. Kakor čujcmo bo priključcna k naši občini občina Štcverjan. () tcj stvari se je zadnje mesece med na* mi že veliko govorilo, zato nas ko* ncčni ukrep pristojnih oblastev nič ne presencča. Novc občanc sprcjc* mamo z odkritim prijateljstvom in upamo, da bomo tudi v bodoče ži? veli kot prijatcljski sosedi. S tem pa nikakor nočcmo reči, da bi z cnakim vescljcm sprejcli za skup« ncga občinskcga načclnika seda* njega štever janskega podeštata. Ču* jemo namrcč, da gospod de Fortes nima veliko časa za upravo občine. Pri tako veliki občini kakor je Koj* sko žc samo po scbi, bi ni nikakor nc mogli trpeti, da bi občinski na* Oclnik zanemarjal svoje dolžnosti in bi ga v slučaju potrebe morali iskati po goriških kavarnah. Štever? janci namrcč pravi jo, da so zelo redko vidcli svojega obč. načelnika. Borjanau Pri nas smo pridelali letos obilo dobrega in zdravega krompirja. Kdor bi ga rabil, naj se obrne na nas. Postrcgli mu bomo s prvo* vrstnim blagom, da bo gotovo za> dovoljen. Ker nam našc gospodar* stvo v spKisnem daje malo dohod* kov, bi prav žcleli, če bi dobili do* brih odjemalcev. Kam sc jc trcba obrniti, vam bo povedala uprava »Goriške Straže«, ki je ljubeznivo prevzela to nalogo. Vrata pri Čepovanu. Sprejmi, draga Straža, tudi od nas en dopis, da nc bo svet mislil, da smo že vsi izumrli. Menda ni bi* lo še glasu od nas, pa še sedaj, ko pišcmo, ne moremo nič vcselega poročati. Smrt v naši vasi nepre* nchoma kosi. V letošnjcm letu ni minil šc mescc, da nc bi imeli člo* vcškc žrtvc. Komaj utihnc zvon ža* losti, že se oglasi zopet. Tako je zvon naznanjal v soboto dne 10. p. m., da je po dolgi in mučni bolezni preminul mladcnič Dioniz Sclinc iz Vrat st. 58, star šele 26 let. Bil je krepkega in veselcga značaja. Po poklicu jc bil čcvljar. Ob encm je bil pa tudi zidar, mizar, kovač, in še marsikaj jc narcdil, pa nc le doma* či hiši, temvcč tudi drugim. Kako jc bil od vseh spoštovan, je pričal njegov pogrcb, ki sc je vršil v nc? dcljo 11. sept, ob obilni udcležbi občinstva. N. p. v m.! — Če priro* maš v nedeljo ali praznik v prijaz* no našo občino Čcpovan in pogle* daš potoma tudi v našo cerkev, ob* staneš razočaran, kajti pred njo vi> diš gručo fantov med sv. mašo sta* ti, med njimi tudi pobalinc od 15. let naprej. Pa če pobaraš eneöa ali drugega, zakaj ne grc v cerkev, pa ti bo odgovoril, saj je prcvclika gneča notri in je šc vedno dovolj časa za v cerkev, ker jc maša pre* dolga. Mislil si boš sam pri scbi, to so trmoglavi, brczbrižni fantje, ki jim je sv. maša lc devcta briga. G. župnik jih jc že večkrat opozoril, naj gredo notri, pa vse zastonj. Ne* kateri stopijo v cerkev ob koncu pridiga samo toliko, da potem sli* šijo, kaj bo g. župnik oznanil in da potem vedo kaj odgovarjati doma na morebitna vprašanja staršev. Drugi pa mislijo, da so bolj modri in da jim ni trcba moliti, zato jo ubcrejo rajši v gostilno in sc ob koncu maše znajdcjo zopct pred cerkvi jo. Fantje! Ycdite, da tako obnašanjc ni spodobno in krščan* sko. Zato jc bolje, da ostanctc do* ma tisti, ki nimate namena iti k maši. Stran 4. »GORISKA STRA2A« Koledarček. 24. okt. poncdcljek, Rafaol. 25. okt. torek, Krispin, sp. 26. okt. sreda, Bo^oljub. 27. okt. četrtek, Sabina, m. 28. okt. petek, Simon in Judii. 29. okt. sobota, Ida, d. 30. okt. nedelja, Alfonz, sp. Tedensko opravilo cerbounihovo pri zuonouih. Z rokopisom »Slav, pritrkova* vec« sem izročil tulk. »Kat. tisk. drušftvu« tudi rokopis »Cerkveni* kovo opravilo v zvoniku«, ki pa čaka še vedno natisa. Radi ak* tualne potrebe in važnosti tega ro? kopisa sem objavil v Straži lans skega decembra notico »Priporo* čilna beseda našim cerkovnikom«. V njej sem se omejil le »na veliko nesnago, v kateri tičijo naši ubogi zvonovi.« Če tudi sem se pri poz^ nejših preizkušnjah v zvonikih pre* pričal, da je ostal moj opomin glas vpijočega v puščavi — kot pišem v zadnjem »Našem čolniču« — ga nočem ponavljati. Ko najme gospodar hlapca, mu pred vsem priporoči ljubezen in skrb za živino in drugo blago. Po* dob no priporočilo je gotovo prejel tudi cerkovnik iz ust svojega cerkv. predstojnika ob nastopu svoje cer* kovniške službe. Cerkovnik se go? tovo zaveda, da ga ne nadzoruje le njegov prcdstojnik, ampak tudi vsi duhovljani, prihajajoči k službi božji. Za\ da ne scga to nadzorstvo v vse cerkv. prostore. Pomanjklji* vost tega nadzorstva se opazi že na korih (pri orglah), kjer navadno ni vcč take snage kot spodaj v cerkvi. V zvonikih pa že ni nadzorstva, ne snage ne redu. In vendar bi bilo vsega tega živo treba; kajti v cerkvi ostajajo predmeti kaikor sc posta* vijo, v zvoniku pa se vse giblje in ziblje. Te razlike se mnogi cerkov* niki ne zavedajo; oni mislijo, da jim je treba iti k zvonovom le, če sodelujejo pri pritrkavanju. Zato pa se je že marsikateri zvon pre* zgodaj ubi!l, zato so takih ncsreč vcčkrat krivi cerkovniki, ki izklju* čujcjo iz svoje službene dolžnosti skrb za zvonove. Kjer je v zvoniku ura, jo mora iti cerkovnik že tako vsak dan na? viti. Ali je kaj lažjega kot presto* piti še par stopnic do zvonov! Po? vršen polled po zvonišču mu men* da ne vzame Bog ve koliko časa. Enkrat na teden pa si mora naložiti nalogo natančnega ogledovanja vse* ga, kar je okoli zvonov. Pred vsem jc preijledati, ali so zvonovi še vedno varno pritrjeni na jarme. O tem sc prepriča, če prime krilo zvonä od strani z rokama tcr ga krepko potrese. Vijaki na vezeh večkrat popustijo, bodi da se le* seni jarmi posušijo, bodi da se vi? jaki na železnih jarmih s stresa« njem med zvonjenjem kaj odvi? jejo. Pred meseccm in dnem sem v družbi z mladim tovarišem g. L. Pahorjem, mircnskim veščakom v zvonolitju, na povabilo veleč. ^. kanonika Valentinčiča preiilcdal armaturo zvonov v stolnem zvoni? ku. Našla sva, da so pri velikem zvonu popustile vezi, le še ena Lja je držala. Kaj bi se bilo zgodilo, ako bi se bila tudi ta odpovedala Kvoji službi! S tresenjem z rokama se je da* lje prepričati, ali je zvonilni roč va* ren, da se ne nasloni ali pade na zvon. Med zvonjenjem zvonov je treba splezati na nosilne tramove ter uj4otoviti njih stalnost in stal* no«t ležišč jarmovih osi. Pri tcj priliki se vidi, ali potrebujejo le* žišča zopet mazila. Večkrat mazana morajo biti tudi obesila kcmbljev. Škripanje in cvi'ljenje kembljev pred zvonjenjem in po zvonjenju raz^laša v svet sramoto za cerkov* ni'ka. Če ima obesilo podaljšek skozi avbo, koreniko in jarem, je uj4oto* viti, ali nista vijaka nad jarmom kaj odjenjala ter se kembelj zaradi te^a lahko suče okoli svoje osi. Ako je kembelj prav zasukan, ne kolovrati, ampak niha v ravni črti in v največjem premeru krila. Pri tej priliki je o^ledati jermen, ki vežc kembelj na obesilo, ali ni prevee obrabljen ali celo natrgan ali vsaj z rabo zdaljšan, da bije be? tica pod najdebelejšo plastjo krila. Urno kladivo mora biti oddalje* no od zvonä najmanj en centi* meter; če je preblizu, se drsa po zvonečem zvonu, kar je zopet glas* na sramota za cerkovnika. Ker je kembelj iz mehke^a kov« nef*a železa, se na udarnem licu na betici lupi. Te luskine je treba s pilo odstranjevati. To bi bilo v #lavnem tedensko opravilo cerkovnlkovo pri zvono* vih. Scvcda je to bolj nadzoroval* no opravilo, za katero zadostuje le kratek pogled. Navadno preide* jo tedni in tedni, ko ni treba nobe* ne?4a popravila, ki pa ni — razen kakšne malenkosti — dolžnost cer? kovnikova. Potreba večjih popra* pravil se naznanja cerkv. pTcdstoj? ništvu. Ako bodo cerkovniki potrebno službo pri zvonovih vestno oprav* ljali, ako se bo razumno, zmerno, nenasilno zvonilo in pritrkavalo, potem bodo sedanji zvonovi — kot nekdanji — doživljali tudi nekaj stoletij. /v. M—a. Valuta. Dne U). oktobra si dobil: za itO franc, frankov za 1ÜU belg. frankov za 100 švic. frankov za 100 češ.-slov. kron za 100 dinarjev za 1 sterling za l dolar Novci po 20 frankov za 100 avst. kron 71 65 do 71.75 Lir 252.50 do 25<).50 „ 351.90 do 353.90 „ 54.12 do 54.42 „ 32.10 do 89.03 do 18.24 do 70.50 do 32.40 89.23 18.30 72.50 0.0255 do 00261 Vojno 5 odškodninske obveznice: 70.15. Pisfiia noših izselpcEV. Vesela družba slovenskih tantov, ki potujejo v daljno Amcriko, po- šilja pozdrave z Atlantske<4a ocea* na. Kralj Rudolf, Kralj Andrcj, Kr* Sevan Andrej, Hare] Josip, Saksida Andrej, vsi iz Dornber.^a; Komel Anton, Belingar Alojzij, Ušaj Va? lentin, vsi iz Kronberj4a; Leopold Lisjak iz Rihenber^a; Mučič Josip in Alojzij Marvin iz Standreža; O* grizek Franc in Novak Joško iz Slavine; Vodopivcc Zofija in Bata* gelj lvana iz Kamenj; Makuc Franc iz Gornje Tribuše; Ferjančič An* ton in Vrčon Anton iz Vipavc; VTidmar Franc iz Dola^Otlice. Izjava.^) Podpisani Blaž Košir, pok. Luke iz Kanala st. 13 izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jili more* biti naredila moja soproga Cecilija Košir, roj. Levpušček. V Kanalu, dnc 20'10/1927. Blaž Košir« *) Z'u člankc pod turn naslovom odsovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. ZAHVALA. « Podpisani se zahvaljuje zavaro* valni druzbi »La Fondiaria« ter glavnemu zastopu v Gorici za pra* vilno in točno izplačilo odškodninc za ]")Ogorelo hišo. Anton Podgornik, posestnik v Lokovcu hšt. 43. Iščem kovaški brus od 130 kg do 250 kg. Plačam po dogovoru. Na* slov pove uprava »Goriške Straže«. Lloyd Sabaudc, Frihodnje vožnje: v Severno Amerikoi »Conte Biancamano« 4. 11. 1927. »Conte Rosso« 22. 11. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 10. 11. 1927. »Conte Verde« 17. 11. 1927. »Maria Cristina« 24. 11. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 20. 12. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle Š1. 4. POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin 20% ceneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. Zauod Dr. BONGINÜ-FINETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in v pokih. - Sprejema od 10- 12 in od 15- 17. KAROL CULOT kipar in kamnoseški mojster, Via Rossini 12, zraven Senenskega trga v Gorici. Za mrtve: Velika zaloga nagrob* nih kamnov in spomenikov iz naj* finejšega kraškega kamna. Cene zmernc. Dott. Gius. Cornel specialist za bolezni v nSeslh, nosn in grin, bivši operator na univ klinikah prof. Ncumann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Bcnetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. PUUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). KÜTOVE KOŽE kupuje Windspach, Via Carducci št. 6 — Gorica. /UK) IIA DELL'AUBARM proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vslcd tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca? stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Ldravnik za zobe in usfa Dr. LOJZ HRAIGEtER sprejema v GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 Dr. Iufln Smerchinich Rcidiolocf Diagnoza in zdravljenje z žarki X (Prcj zdravnik v RudolfspitaUu na Dunaju in zdravnik sanatorija S. Giusto in mestne bolnice v Gorici.) sprejema od 1. oktobra vsaki dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18., v nedcljah od 9. do 12. GORICA - Via Seminario 24 (hiša Bader.) TeodL Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Villfta zaloge teShEga platna iz znam tovarnt Regenchart I Raymenn, isotio- irstno blago za porucence hahor tudi veüha izbira mosbegn in zensheoa sukna. Blago solidno! Cene zmernal PODRUŽNICA Ljubljanshe kreditne boie u B;mi Corso Verdi MTrgovski Dom" Telefon ätevilka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bank» Delniäka glavnica rnnfnala FIIIDT'ITINTI Rezerve Din. 50,000.000 LfLlIirÜiÜ LjUDLJHnH Din. 10,000.000 Podružnlce in agencije: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: RogaŠka Slatina. Vloge na knjižice po 4V2°/0. Vloge v iekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valui. čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.