Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 164.
V LJUBLJANI, sobota, 23. julija 1927.
Puhuuiczna številka Din 1.*—, LETO 1\
 ■i-i.jiL-jigL- 1 ■■■■■■
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
**®s©5na naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrilAVNlšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.633.
MB
Unitarna avtonomija koroških Slovence«.
Ni vprašanja, ki bi bilo za Slovence tako bolestno in tako žalostno, kakor je vPrašanje koroških Slovencev. Ne samo ^to, ker ni doživelo slovenstvo nikjer teko velike izgube kakor ravno na Koroškem, temveč predvsem vsled tega, ker se v nobenem drugem vprašanju naša Politična nedoraslost ne kaže v tako žarki luči, kakor ravno v koroškem vprašanju. Zadostuje, če omenimo samo nesrečni koroški plebiscit, ki je bil prava tekma slovenskih strank, katera bo ta problem zagrabila z bolj nesrečno roko.
Ta nesrečna roka pa vodi našo politiko tudi Po plebiscitu. Nismo prišli še ta-° a e , da bi si upali pogledati resnici ' oci in svoja dejanja spraviti v sklad z resničnim stanje stvari in ne samo z našimi sanjavimi željami. To se je zopet po-azalo^ z vso jasnostjo sedaj, ko je bil predložen koroškemu deželnemu zboru zakonski načrt o kulturni avtonomiji Slovencev. Naše stranke, ki sicer s tako mogočno besedo zahtevajo za sebe popolno zaupanje slovenskih volivcev, ne vedo kaj naj bi odgovorile na koroški predlog. Ne vedo, ali naj ponujano kulturno avtonomijo sprejmejo ali pa jo naj odklonijo in se ne zavedajo niti pomena, ki ga jnora imeti kulturna avtonomija za koroške Slovence.
iasno dokazujeta tako članek »Slovenca«, ko Članek 3-Jutra«. Kakor da bi bila napisaha od ene roke, tako je enaka glavna misel obeh Člankov Smo za kulturno avtommijo, toda odklanjamo na. rodnosti kataster, na podlagi katerega bi se delila kulturna avtonomija koroškim Slovencem. Kajti sto in sto let je koroški Slovenec že pod nemškim vplivom in renegatstvo cvete v najbujnejši obliki. Narodni kataster bi v takih razmerah reduciral naše število in okrepil renegatstvo in zato ga odklanjamo. Kulturna avtonomija mora biti vpeljana za slovensko Koroško kot. celoto in le za nemške manjšine naj bi bil vpeljan narodnostni kataster. To je v glavnem sta* Hšfie naših »vodilnih« listov, ki so s tem ZoPet enkrat dokazali, da niso niti v
vprašanju vodilni.
more biti efekt narodnostnega ka-ta8ba tak, kakor se ga bojita »Jutro« in ^10venec :, priznavamo brez drugega, •^li v tej bojazni pa je tudi že vsa naša duševna mizernost. Ta pa obstoji v sledečem: »Jutro« in »Slovenec« se bojita, da je nemogče preprečiti, da se ne bi se nadalje širilo na Koroškem renegatstvo, strah pa imata, če bi bil rezultat tega procesa številčno ugotovljen. Ali z drugimi besedami: Nimata toliko samozavesti, da bi stopila v zmagonosen boj z rene-gastvom, nimata pa tudi tega poguma, da bi pogledala resnici v oči. Kakor ves čas od preobrata, tako bi hotela tudi sedaj preslišati vso grenko pesem resnice in jo prevpiti s sladkimi tolažili, porojenimi iz sentimentalnih čustev.
Toda gospoda, to ni nobena politika, to je samo nadaljevanje poloma. Resnici je treba pogledati v oči in čim bolj je ta neprijetna, tembolj mora biti pogled odprt. Za koroške Slovence je glavno, da dobe kulthrno avtonomijo, da imajo možnost kulturno in nacionalno živeti. Zato je s tega stališča predvsem presojati koroškemu deželnemu zboru predloženi načrt. Narodnostni kataster pa ne more niti najmanje znižati števila koroških Slovencev, če so ti zavedni, kakor je nadaljne potujčevanje našega naroda na Koroškem neizogibno, če ta iii zaveden. Tu ne pomaga nobeno gledahje v tla, ker tako je! Enako pa je res, da bodo zavedni Slovenci, ki uživajo res kulturno avto-
Velja Vukičevlč za svobodne volitve.
Beograd, 23. julija. Glede na sklenjeni sporazum med Demokratsko zajednico in Vel jo Vukičevičem je Vukičevič včeraj izdal na velike župane nov razpis, v katerem jih vnovič opozarja na svoj razpis od 21. aprila t. 1. štev. 1106. Ministrski predsednik v svojem razpisu iznova poziva vse uradništvo k točnemu in vestnemu delu, ker je on kot predsednik vlade po zakonu in tudi moralno odgovoren za vse to delo. On zahteva, da se narodu proži absolutna možnost svobodnih volitev dne 11. septembra t. 1. Že zaradi samih volitev se narod in država nahajata v težkih preskušnjah, kajti z ene strani poslanski kandidati, z druge strani pa mase volivcev zahtevajo nezaželjen in neupravičen vpliv na oblast. Zato je vsakemu tembolj potrebno višje pojmovanje njegovih dolžnosti. Ohraniti je treba polno hladnokrvnost, da predstavniki oblasti lahko ostanejo na dostojni višini. Zato naj vsi takoj po volitvah predlože svoje pritožbe v smislu člena 116 zakona o volitvah.
Predsednik vlade zahteva, da vsi predstavniki 'Oblasti kar najbolj pomirljivo vplivajo na razburkane strankarske strasti in onemogočujejo vsak spopad. Brezvestno agitacijo je treba z vsemi zakoni-
timi sredstvi preprečiti, kajti dopustiti tako agitacijo bi pomenilo, odpreti vrata protidržavni propagandi. Proti takim akcijam so dvoljena vsa zakonita sredstva. V takih razmerah biti malodušen, bi pomenilo zakriviti zločin proti domovini.
Prav posebno pažnjo naj bi veliki župani posvečali agitaciji, ki bi bila v zvezi z vzvišenim imenom Nj. Vel. kralja. Tako agitacijo je ireba brezpogojno zatreti.
Stoječ rta stališču stroge zakonitosti in čistega demokratizma min. predsednik ne sme opustiti te prilike, da ne bi opozoril na zakonske predpise in na dolžnost velikih županov kot zastopnikov kraljevske vlade v poverjenih jim oblasteh. Prejem tega razpisa mora vsak veliki župan potrditi.
V političnih krogih smatrajo, da je na la način glede na Davidovičev govor dano zadoščenje Davidoviču in vsej demokratski stranki. Kajti s tem je hkrati dokazano, da se je nasilje res vršilo. Saj je bil notranji minister prisiljen znova opozoriti velike župane,'na naj dajo brez razlike polno svobodo zborovanja in dogovorov.
Ljuba Davidovič bo vendarle odgovoril Vukičeviču.
Beograd, 23. julija. Demokratski ministri so včeraj izročili Velji Vukičeviču svoje zahteve. %
Pri tej priliki se je naglašalo v gotovih krogih, da je bilo dozdaj premeščenih 14 uradnikov, ki jih je bil postavil Boža Maksimovič in zaradi česar je bila vložena obtožnica proti Boži Maksimoviču. Razen tega je Velja Vukičevič nekatere uradnike, ki jih je odstranil še Boža Maksimovič, zopet postavil na njihova mesta. Izgleda torej, da so bile obtožbe upravičene in da je Vukičevič deloma že ustregel demokratskim zahtevam. Pri tej priložnosti se je napravil načrt, kako naj se vrši razmestitev uradnikov. Demokrati bodo sedaj počakali, da vidijo, koliko bo še Velja Vukičevič ustregel njihovim zahtevam. Po tem bodo uravnali tudi svoje nadaljno nastopanje.
Ljuba Davidovič ima namen, iti v Skoplje, kjer bo odgovoril Velji Vukičeviču. Davidovič misli, da zahteva Vukičevič od njega, da precizira svoje obtožbe. Zato bo on to tudi storil. Navedel bo konkretne primere, v katerih se je izvajalo nasilje in v katerih niso bili izpol-njeni tisti pogoji, ki jih je bil Velja Vukičevič svoj čas ob sestavi današnje vlade sprejel. Davidovič je pred svojim odhodom imel daljši sestanek z dr. Spahom. Na tem sestanku so se pretresale jako važne politične in druge strankarske zadeve. Tako je^bilo določno, da se bo ! Davidovič udeležil skupščine Demokratske zajednice, ki se bo vršila 3. avgusta t- 1. na Visokem. Za tem pa odide Davidovič z dr. Spahom v Višegrad, nato pa bosta šla oba skupaj v Novi Pazar, da se tam postavi kandidatura Demokratske zajednice.
Demokrat je so ugotovili, da dela Vu-
kičevič na to, da čim bolj oslabi situacijo demokratov med narodom. Ne vedo pa, zakaj Vukičevič to dela, ker to vendar ni v interesu radikalne stranke; kajti tisti pristaši, ki jih izgube demokratje z nasiljem, gotovo ne bodo šli k radikalom, temveč bodo pristopili k opozicio-nalnim strankam. Mogoče, da Vukičevič to dela namenoma, hoteč zasejati nezadovoljstvo med demokrati. Demokratje smatrajo, da je Ljuba Davidovič dal izraza razpoloženju, ki vlada pri vseh de-, mokratih. Graja se le način, kako je on to izvršil. Po vsem izgleda, da bo Davidovič svojo akcijo nadaljeval tja do volitev. Kako pa se bo stvar potem razvila, se pa še ne ve. Ljuba Davidovič bo ali ostal pri svojem stališču, na kar bo sledil neizogibno razcep med demokrati, ali pa se bo pobotal, da ohrani demokratske položaje v vladi.
SPORAZUM MED NAŠO IN ČEŠKOSLOVAŠKO NOGOEMTNO REPREZENTANCO.
Praga, 23. julija. Po povratku češkoslovaške nogometne reprezentance, ki je gostovala te dni v Benečiji, je doslo med Češkoslovaško in Jugoslavijo do sporazuma glede nastopa obeh držav-' nih reprezentanc na zelenem polju. Nogometna tfekma med reprezentanco Češkoslovaške in Jugoslavije se bo vršila v Beogradu 31. t. m.	,
—-----------------------------i---- |
TEROR DIVJA V SOVDEPIJI.
Pariz, 23. julija. Semkaj došle vesti o vstaji v Ukrajini so resnične. G. P. U. (naslednica čeke) strahovito izvaja represalije v Harkovu. Ustreljenih je bilo 125 oseb.
Seja vlade.
nomijo, vedno mogli vplivati na že skoraj potujčene rojake, da se vrnejo k njiln, ker jim bodo mogli nuditi kulturno Življenje. Brez tega pa bo število renegatov nujno raslo.	1
Ni bilo mogoče podati slabšega odgovora na nemški predlog, kakor je bil strah, da bo potem število koroških Slovencev manjše, kakor pa misliitin irti. Ta strah dokazuje našo nesposobnost za dvig narodne zavesti in našo slabost in
s tem je nevarnost za koroško slovenstvo, ne pa v narodnostnem katastru.
Še vedno nam manjka samozavesti, še vedno je naša politika brez aktivnosti in še vedno sino podobni kmetu, ki vrti pred vratmi klobuk in še ne upa stopiti v urad. In t«, je vzrok vseh naših ueiišpe-hov na Koroškem in zato bodo ti neuspehi trajali, dokler a<Š bo naša politika moža^ in samozavestna. Ker samo taka pridobiva srca. V
Beograd, 23. julija. Včeraj od 5. do 9. je bila seja ministrskega sveta. Po izjavi nekaterih ministrov se na tej seji sploh ni govorilo o politični situaciji, temveč so se razpravljale tekoče zadeve posameznih resortov. Kakor se doznava, se je govorilo o zamenjavi večjega števila policijskih uradnikov.
Gradbeni minister je dobil pooblastilo, da vstavi v proračun vsoto 15 milijonov dinarjev za dovršitev novega skupščinskega poslopja. Prometni minister je dobil pooblastilo za nastanitev železniškega osebja v Subotici in da za ta namen nakupi 10 hiš. Dalje je bil pooblaščen, da za zgradbo stanovanjskih hi& železniških uslužbencev v Zagrebu nakupi zemljišče v izmeri 8228 m*. Dalje je bilo sklenjeno, da se v enak namen kupt zemljišč® v Vinkovcih.
Odobrene so bile nato vse uredbe ministra za agrarno reformo.
'Ministru za narodno zdravje je bilo odobreno, da postavi 10 novih zdravnikov v Južni Srbiji. Minister je izjavil, da več praznih mest tudi ni. Zato se niUSe ne bo sprejel v službo,'razen ako bi kak zdravnik podal ostavko.
Pravosodnemu ministru je bilo dovoljeno, da postavi 18 sodnih pisarjev. Pravosodni minister je izjavil, da radi para-stosa za rumunskiin kraljem danes ne bo odpotoval v Kragujevac.
KRALJ FERDINAND NA MRTVAŠKEM ODRU.
Bukarešta, 23. julija. Včeraj se je ofe 8. uri zjutraj zbrala ogromna množica ljudstva pred palačo, v kateri leži po~ kojnj kralj Ferdinand, da mu izrazi zadnjikrat svoje veliko spoštovanje. V dvoru je poslavljen ogromen katafalk, ha .katerem leži mrtvi kralj, ki je napravljen v uniformo olovškega generala. Ob njegovi glavi so položeni znaki kraljevske oblasti (n kraljeva odlikovanja.
Kraljevi grad je obkoljen od nepregledne množice rumunskega naroda, ki je dospel iz vse širne Rumunije.
Bukarešta, 23. julija. Princ Karel je poslal svojim sestram iz Pariza obširno pismo, v katerem jih prosi, naj polaže v. njegovem imenu šopek belih rož na mrtvega očeta. Obenem prosi regenfski svet, da mu dovoli prisostvovati pogrebnim svečanostim za njegovim pokojnim očetom, ki se bodo vršile v Parizu. Ta prošnja mu je bila dovoljena.
PRINC KAREL SE NE ODREČE SVOJIM PRAVICAM.
Pariz, 23. julija. List »Malin« je prinesel v včerajšnji številki izjavo princa Karla, v kateri obžaluje, da ne more dati z ozirom na sedanje notranje-pq^-tične razmere v Rumuniji niftakih izjav. Pravi, da je pisal svojim sestram in bratu, da želi pnsoivoyati pogrebu kralja Ferdinanda, ali da ni dobil od njih odgovora. »Matin« piše, da je prin Karet trdno prepričan o sVpjih pravicah in da ne če dopustifj, da bi s$ mu le pra\rifce„ po katerih mu pripada rumuhski prest«,
— kratile.
— ■ '' '■ - ■ - - ■ .
FRANCIJA. Mi NASPROTUJE ANSCHLUSSU.
Pariz, 23. julija, V Franciji se dunajski dogodki zelo komentirajo. Posebno,se razpravlja v zvezi s temi dogodki toda vpr^nje Anschlušsa, jo pa račji tega* ker so francoski politčni kr^p. frdht>' uverjeni, da vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji ne bo jarišlo z dnevnejja reda.
Dr. Jos. Regali:
Prizanašajte zunanjosti Ljubljane.
Ker je imela historična Ljubljana svoj iz- | ranit estetski značaj, popolnejši kot marsika- ; ko večje mesto v sosedstvu, ker je danes se- j dež stavbarske visoke šole in središče slovenskega umetnostnega gibanja, kjer se vrše nepretrgoma umet. razstave, se snuje velika slov. umetnostna galerija in govore o umet. problemih več kot drugo — zato mora menda dokazati nova zunanjščina Ljubljane, da je vse prizadevanje »idealistov« bob Ob steno in da je takozvano »življenje« (namreč nepokiicancev) močnejše kot vsaka teorija. Naravnost >zabavni« projekti glede mestne zunanjosti so se pojavil' v teh sicer žalostnih časih, ki bi ostal trajen spomin »okusa« gotovih »merodajnih« »faktorjev«, če bi se »posrečili« kot n. pr. raziranje parka pred sodno palačo itd. Zopet grozi novo »polepšanje« Ljubljane, saj pišejo dnevniki dolge članke o »polepšanju« ljubljanskega mesta vsaj vsak . mesec. Začeti mislijo v kratkem s tremi velikimi stavbami, ki bodo vtisnile pečat dvema mestnima točkama.
Stavba »Delavske zbornice« in »Pokojninskega zavoda«.
Za prvo palačo, ki jo mislijo postaviti na voglu Miklošičeve ceste in Čopove ulice, so razpisana ravnokar zidarska in težaška dela. Blok ob Miklošičevi cesti med Tavčarjevo in podaljšano Čopovo ulico je dvonadstropen, j tudi stavba Okrožnega urada ima le dve nad- \ stropji. Na nasprotnem voglu pa naj bi postavili trinadstropno poslopje »Delavske zbornice«, čeprav je tudi sosedna hiša g. J. dvonadstropna. Velika justična palača, ki stoji na nasprotni strani Miklošiečve ceste in ki vsled obsežnosti dominira na severni polovici Miklošičeve ceste, je dvonadstropna. Kdor bi hotel naravnost namenoma uničiti ravnovesje rslike« Miklošičeve ceste, bo šel raztrgat višinsko črto fasad ter zidat za celo nadstropje višjo stavbo kot so ostale, z njo spojene, tako da bo molela škrbina nad ostalimi fasadami v zrak. Nova stavba »Delavske »bornice« ne sme biti na noben način višja kot je stavba »Okrošnega urada« in sosednja hita g. J., te naj ne bo tu det Miklošičeve «este, ki naj bi bila glavno prihodišče s kolodvora v mesto, naravnost smešno pokvarjen! Če hočejo prireditev več pftstorov v novi stavbi, naj zidajo dvoriščne trakte, za kar je na ogromnem etavbišču prostora dovolj, ali pa naj napravijo event. na dvoriščni strani mansarde, ki bi jih ob Miklošičevi cesti absolutno ne smeli. Če bi hotel kak zasebni špekulant' z nedopustno visoko stavbo pokvariti zunanjost ceste, bi človek še razumel, da pa javne korporacije pridejo na tako misel, je mogoče menda le pri nas dandanes, ko »olep-šujejoe Ljubljano. Ni še vsemu svetu jazz-band tisto kot Chopinova glasba, v prihodnje pa gotovo več ne bo. Ulice in njih oblika, ki jo ustvarjajo fasade, se grade za stoletja in se napake ne dajo več popravljati kot vegasti kockasti tlak, ki je vsled ropota v nadlego vsemu prebivalstvu. Ni še dovolj »uspeh« na Dunajski cesti, kjer je pokvarila vso okolico pofite ubijajoča višina »Kreditne banke«, če je že arhitektura fasad torišče »prostega razmaha«, naj bi prizanašali vsaj proporcijo-niranju ulične »slike«, ker celo Le Corbusier zahteva praporcijoniranje mas in v poslednjem času tudi priznava, da človek ne te j<5, pije in spi, ampak da tudi misli in čuti.
Na voglu Miklošičeve ceste in Pražakove
ulice projektira »Pokojninski zavoda veliko novo stavbo ozir. dve stavbi. Seveda nameravajo tudi zidati eno nadstropje višje kot so hiše »Jadranske banke« na nasprotnem vogalu. Če bi bile te hiše štirinadstropne, bi novi stavbi postavili gotovo petnadstropni! Novi stavbi »Pokojninskega zavoda« bosta vidni z vogla že od frančiškanske cerkve in bo novi vogal nekak zaključek Miklošičeve ceste, ki bo ves poobešen, če bosta ti stavbi višji kot pa hiše »Jadranske banke«! Rentabilnost ne bo vsled štirih nadstropij dosti višja. Sicer je pa rentabilnost sekundarnega pomena, če gre' za javni interes, kar je v smislu stavbenega reda tudi estetični ozir. Po stavbenem redu so v Ljubljani hiše nad 20 m sploh prepovedane, Miklošičeva cesta je široka le 16 ml Kaj če bi se v drugih ozirih tako malo vpoštevali zakoniti predpisi. Če so n. pr. »sliko« Dalmatinove ulice po zaslugi nezasebnih staviteljev tako prijetno ^nazobčali« — stavba Mestne hranilnice je bila povod, da so zverižili linijo fasadnih robov —, naj bi se usmilili vsaj Miklošičeve ceste, ki naj bi bila ena glavnih ulic, čeprav je sedaj dirkališče avtomobilistov in motociklistov vkljub določnim tozadevnim policijskim predpisom.
Prizanašajte Ljubljani, da se ne bodo čudili zanamci in tujci!
Stavba »Poštne hranilnice«.
Načrte za to palačo delajo in javnosti še niso znani. Prejšnji načrti, ki so bili po jury-ju odobreni, se niso skladali z okolico nove palače, Niti po arhitekturi ne, ker so monumentalne stavbe »Opere«, »Narodnega doma«, Muzeja in vogalne hiše g. M. vse v renesančnem slogu, dokaj bogato profilirane in ena z drugo v čedni skladnosti, saj datirajo vse iz prejšnjih časov; čeprav niso močno izrazite, pa so vseeno zelo znosne. Prvotna fasada nove palače »Poštne hranilnice je bila zamišljena v »moderni maniri in da bi padla popolnoma iz okvirja okolice, da bi motila. Izmed vseh projektov je bila edino primerna fasada mestnega arhitekta inž. Mušiča, ki pa ni bila sprejeta. Predvsem gre pa tudi pri novi Btavbi »Poštne hranilnice« za višino, da-si bi spadala ta stavba v sredino mesta, ne pa na periferijo. Stavba »Narodnega doma« in »Opere« in v ozadju stoječi muzej bodo izgubile vsak vtis in pomen, če bodo lidali palačo »Poštne hranilnice« v prvotno projektirani višini, bodo omenjene stoječe, na sebi monumentalne stavbe potlačene k tlom, da bo groza! Nova »Poštna hranilnica« ne sme biti višja kot hiša ge. M., ki se drži paiafe Trboveljske družbe, ki že sedaj ubija s svojo višino »Opero«. Treba je le priti iz Muzejskega trga, da vidiš, kako neusmiljena pobija višina fasade »Trboveljske družbe* »Opero«. Če bodo postavili »Poštno hranilnico« tako visoko, kot je palača »Trboveljske., bo »Narodni dom«, ki bo postal v kratkem sedež najvišjih slovenskih kulturnih ustanov, izgubil vso monumentalnost in izgledal skupaj z »Opero« naravnost smešno, zlasti, ker bo v najmanjši distanci z novo »Poštno hranilnico«. Prizanesite!
Vsaj izpregovoriti je treba radi Ljubljane in nje tradicije, sedanjosti in prihodnosti. -Ljubljana ne bo imponirala s kolosalnimi dimenzijami, pač pa bi morala in bi lahko s prijetno, harmonično proporcijonalnostjo, ki je v stavbarstvu mest najboljša kvaliteta.
Politične vesti.
_ Narodni socijalisti v Mariboru proti SDS. V soboto, dne 16. t. m. je podala oblastna organizacija pismeni odgovor SDS, da NSS noče nastopiti skupno z demokrati in sicer
iz razlogov, da se ne strinjajo z njihovo pro-šlostjo, s krahom »Slavenske banke«, katero narodno - gospodarsko nesrečo je povzročila SDS in z njihovo besedolomno politiko.
Kakor čujemo bo NSS podpirala uradniško listo.
= Orjuna jc ogorčena proti SDS, ker jim je SDS odklonila njihov kandidaturo za Maribor desni breg. Poedini pristaši pretijo, da bodo izmetali eksponente SDS iz Orjune in izjavljajo, da bodejo podpirali uradniško listo.
= Ninčie je vendarle rešil svojo kandidaturo. Po svojem neuspehu v Vel. Bečkereku je odpotoval dr. Ninčič v Beograd, kjer je iakoj obiskal ministrskega predsednika Vu-kičeviča ter se pritožil, da so policijske oblasti preprečile njegovo izvolitev. Še pred j njegovim obiskom Vukičeviča pa je beograjsko »Vreme«, čegar glavni lastnik je Ninčič, vehementno napadlo vlado. Ker Vukičevič očividno računa na podporo velikega "beograjskega dnevnika, je ^bil proti Ninčiču zelo popustljiv in pristal, da se takoj razveljavi kandidatura poljedelskega ministra Stankoviča in imenuje za kandidata v okraju Vel. Bočkerek dr. Ninčič. — Tako je »Vreme« rešilo Ninčiču mandat, kakor je »Samouprava« rešila mandafdr. Markoviču.
= Ne bo vladne krize. Opozicionalni listi, ki so mislili, da se bo iz nesoglasij med Marinkovičem in Davidovičem rodila za nje mastna pečenka, so globoko razočarani. Vse njih prorokbe so splavale po vodi in vse njih nade so pokopane. Ni niti razkola v demokratski stranki in ni niti nobene krize v vladi. Eno in drugo bi samo hoteli ustvariti opozicionalni listi, samo da nista niti Davidovič in niti Marinkovič tako dobra, da bi politiko vodila tako, kakor bi bilo po volji opoziciji.
In tako ostane vse pri starem in gromovnikom od SDS ne preostane nič drugega, ko da še nadalje pišejo o volivnih nasiljih. Nismo pa mislili, da se opozicija čuti tako slabo, da hoče že sedaj z izgovori na volivno nasilje olepšati svoj poraz.
= Reakcija se je pričela. Policijska preiskava o krivcih dunajskih dogodkov se vrši z vso energijo. Policija je zbrala že obsežen material in tudi že pričela z aretacijami. Tako je bil med drugim aretiran tajnik komunistične stranke Koplenik. Policija je izvršila tudi več hišnih preiskav, ki so bile deloma zelo uspešne. Pred sodiščem se je vršila tudi že prva razprava proti demonstrantom. Kot prvi je bil obsojen na teden dni strogega zapora neki Galicijanec, ker je hotel preprečiti aretacijo nekega demonstranta. Vrhu tega bo iz Dunaja izgnan. Državno pravdništvo je zaplenilo številne liste vsled hujskanja in pa žalitve oblasti. Samo en dan je bilo zaplenjenih 12 komunističnih in socialističnih listov. — »K&mtner Tagblatt« predlaga ustanovitev posebnih deželnih bramb. Če ima rdeči Dunaj svojo občinsko policijo morajo imeti tudi dežele svojo. Ta policija bi bila sestavljena le iz članov Heimatsdiensta. — Reakcija se je torej na Dunaju oglasila in račun komunističnih hujskarij bodo plačali delavci.	(
= Nemški socialisti dolie avstrijske vsled dunajskih nemirov. Bivši državni tajnik in socialistični poslanec dr. Mttller napada v »8-Uhr Blattu« avstrijske socialiste, zlasti pa dr. Bauerja, ker da je ta dosedaj vedno propagiral proletarsko revolucijo v Evropi. Ta propaganda je bila tudi en? bistvenih vzrokov, da je prišlo do dunajskih dogodkov. Zato pomenijo dunajski dogodki popolen poraz za avstrijsko soc. demokratsko stranko, kar naj bo za dunajske socialne demokrate resen opomin za bodočnost.
—Težave novo ustanovljene občinske policijo na Dunajn. Ni še bila prav ustanovljena od soc. demokratov nova občinska policija, ko so že protestirali kršč. soc. občinski svetovalci proti njeni ustanovitvi. Sedaj pa so prišle še nove težkoče. Tako so odklonile vse
tri nvatriiRke tovarne oroija, da bi dobavile tri avstriJsK	6no koli orožje in se pri
tem celo sklicevale na mirovne pogodbe. Dunajska državna policija je dala novi občinski samo 180 sabelj, ni pa hotela izročiti niti eenga revolverja. Tako obstoji orožje za vseh 2000 občinskih policajev iz borih 180 sabelj.
— Ker je pričela dunajska policija z vso energijo zasledovati požigalce justične palače in povzročitelje nemirov, je pregledala tudi imenik članov nove občinske policije ter nato 40 njih aretirala kot sokrivce žalostnih petkovih dogodkov. Mesto, da bi občinski po-•licaji aretirali druge, so bili aretirani sami in s tem je šel tudi zadnji košček njih avto- . ritete po vodi. Vladni krogi pa tudi že gpvo- j re, da je posebna dunajska občinska policija protiustavna in zato je nad vse verjetno, da ’ bo te neslavne policije, kmalu konec.	t
Proklamacija rumunske vlade ob smrti kralja Ferdinanda se glasi: Rumuni! Prvi kralj velike Rumunije je dovršil svojo pot in j podlegel težki bolezni, ki je pretrgala pred i
časom njegovo slavno vlado, ki je uresničila večni sen našega naroda. Stopajoč na prestol je kralj Ferdinand zastopnikom naroda slovesno prisegel, da bo dober Rumun. Njegovo vladanje je dovršeno dokazalo, da je bil tej svoji prisegi vedno zvest. Danes objokujemo v globoki žalosti smrt največjega in najboljšega Romuna. Nikdar ne bodo mogli Rumuni pozabiti, da ni bila za kralja Ferdinanda nobena žrtev prevelika, da je ne bi storil v blagor naroda. Neizgubljajoč vere in odločnosti za časa vojne, je bil kralj Ferdinand dober in prevdaren vladar v miru in Rumunom bo kralj Ferdinand vedno vzor dobrega vladarja, pod čegar vlado so bile izvedene velike reforme, ki so dale državi moč in omogočile njen miren razvoj. Veliki ideal, kateremu je posvetil kralj vse sile svojega življenja, uresničimo najlepše, če složno delamo za mir in razvoj države. Udani neomajno dinastiji in spoštujoč ustavo in državne zak<>; ne, moramo z ljubeznijo in zaupanjem obdati kralja Mihaela v prospeh zemlje in napeti vse sile, da zasiguramo lepo bodočnost Velike Rumunije, ki je bila tako težko dosežena.
= Napeta notranje politična situacija v Ru-muniji. Smrt kralja Ferdinanda je silno povečala strankarsko napetost v Rumuniji, o čemur najjasnejše priča proglasitev obsednega stanja v Rumuniji. Proglasitev novega kralja Mihajla I. se je sicer izvršila mirno in tudi zaprisega vojske je bila v redu izvršena. Toda prestolonaslednik bo šele čez 12 let polnoleten in v tej dobi se more marsikaj pripetiti. Člani regentskega sveta so razen neizkušenega princa Nikolaja silno stari in le težko bodo kos svoji visoki nalogi, če bo pre-stolonasledstveno vprašanje znova razgrnjeno. Poleg tega bo boj za upliv na regentski svet silno močan in zato je bodočnost Rumunije popolnoma negotova. Značilno je tudi to, da je rumunska vlada naprosila francosko, da prepreči povratek princa Karla v Bukarešto. — Pogreb kralja Ferdinanda je določen na soboto, da se ga bo moglo udeležiti čim več prebivalstva.
= Poincarejev govor v Bruslju. Ob priliki odkritja spomenika neznanemu francoskemu vojaku v Bruslju so bili izrečeni tudi politično pomembni govori. Kot prvi je govoril belgijski kralj o prvih dneh svetovne vojne, ko ni Belgija zaman apelirala na zaveznike, da varujejo njeno nevtralnost proti nemškemu napadu. Nato je govoril Poincarč, ki je obširno dokazal, kako je Nemčija kršila belgijsko nevtralnost. Ko pa se je spominjal še skupnih bojev Belgijcev in Francozov je dejal Poincarč: Ne praznujemo tu vojne, marveč miru, ki se brati proti napadu. Nismo n»’ tisti, ki hočemo nadaljevati neprijetne polemike, toda če drugi hočejo zaviti dejstva, pot^m ne moremo molčati mi, ki smo bil1 priče, kako je bila kršena belgijska nevtralnost. Francija in Belgija ste slejkoprej za politiko ibližanja, ki je bila pripravljena T Locarnn in Ženevi. Če bo Nemčija zadostila svojim obveznostim tako ko v Konigsbcrgu (uničenje nemSkih vzhodnih trdnjav), potem nam ni to v zadoščenje samoljubja, temveč znak ibližanja. Seveda pa naša ljubezen do miru ne izključuje volje, da hočemo redno prejemati reparacije in da je naša varnost za-sigurana.
= Padec hankavske vlade. Vest Reutera o padcu hankavske vlade potrjuje sedaj tudi moskovska vest. Vsi ministri hankavske komunistične vlade so bili aretirani od skupine generalov, ki so delali po navodilih Čangkaj-šega in samo komunistična vojaška šola se še deloma upira. Hankavska vlada je padla vsled sporazuma med Čangkajšekom in Čangcoli-nom. Po pekinški vesti je Čangcolin priznal Sunjatsenova načela in ponudil Cangkajšeku premirje v svrho skupnega boja proti komunistom. Čangcolin se je nadalje obvezal, da bo dovolil propagando nacionalistične Kuo-mingtang tudi v severni Kitajski. Ponujeno premirje je Čangkajšek sprejel, mir pa je odklonil, ker pač v spreobrnitev Čangcolina le malo veruje.
KRALJ ALEKSANDER PRISPEL V BUKAREŠTO.
Bukarešta, 23. julija. Sinoči je dospel v Bukarešto Jugoslovanski kralj Aleksander, danes pa dospe princ Vilhelm Hohenzolem. Grški kralj, ki se nahaja v Londonu bo prispel šele v nedeljo zvečer, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je javil svoj prihod k pogrebnim svečanostim za pokojnim kraljem .Ferdinandom, je sedaj svoj prihod preklical, ker ima premalo časa.
Ljuba Jurkovič:
Marksistično pojmovanje nadj.
(Replika marksistov.)
Zanimivo bi bilo, če bi nam kak marksistični teoretik dokazal, da se je kapitalizmu posrečilo, da je dal karakter ali nacionalni duh kakemu narodu, da je dal kakemu narodu nacionalno fizionomijo itd. Ako nam tega ne more dokazati, tedaj ne moremo ve-jeti, da so nacije, ki potrebujejo ali ki imajo vse one sestavine katere naštevajo marksisti sami, zgolj tvorba kapitalistične buržoazije. Kajti mi vidim«, da se ravno sedaj manifestirajo in ne snujejo naeije, ki poprej niso nikoli nastopale, njihovo manifestacijo pa izrivajo vsi oni faktorji, ki so naetji lastni, ni: koli p* ne kapitaliaem ali na primer v Rusiji Bovieteka diktatura.
Take neumnosti in z ničemer utemeljene kontradiktorne trditve morejo reči samo ljudje z omejenimi možgani, ki na ves svet, na vse pojave na njem in v človeški družbi gledajo le skozi nejasno prizmo marksistične
^Marksistično pojmovanje nacije se ne mo-
re nikakor vzdržati in ne more prenesti j znanstvene kritike, ker ga pobija logika marksizma sama. Kajti na koncu koncev je to noimovanje pravzaprav vedno le negacija nacije, o čemur se bomo prepričali tudi tedaj, zlasti tedaj, ko se bomo dotaknili komunističnega internacionalizma, tega »čreda« onih, ki bo brez domovine.
»Priznanje« nacij po marksistih je zgolj priznanje historičnih laktov, produktov, dejstev, ki so historično dani, nečesa, kar ne, kar obstoji, kar živi bujno življenje, kar še povsod in na vsakem mestu, v vsaki družbi ma-nifetira in to »priznanje« je enako priznanju,- da človek obstoja, da solnce vzhaja, kajti če marksiti ne bi priznsali nacije, J>i te vseeno obstojale in marksisti se bodo prepričali, da bodo obstojale večno, tudi tedaj, če kapitalizem preneha, kajti one se razvijajo mimo razrednih borb, one niso odvisne od raired-nih borb, pa čeprav vplivajo na njihov razvoj* one so visoko nad njimi, kot skale, okoli katerih se razbijajo valovi in vrtinci historičnih dogodkov in vseh socialnih borb.
Nacionalna vprašanja so prišla v temni labirint marksističnih, možgan kot fantomi. Pred seboj so imeli svetlo in Sivo resnico naeije, ki jih oni pravzaprav niso hoteli priznati in so se zelo mučili, da bi to napravili,
oziroma jim niso hoteli dati prave vrednosti ali pa so jim skopo dajali samo relativno historično vrednost, oziroma jih niso stavili v pravo kategorijo ljudskih pojavov in vrednosti itd. itd.
Na ta način so bili že v času, ko je marksizem cvetel, iskreni marksisti, zlasti med Angleži, ki so hoteli, da razredna borba proletariata, ki nima domovine (Marx-Engelsov Manifest: Delavci nimajo domovine!), povsem desinteresira za nacionalna vprašanja, kar bi bilo povsem dosledno po marksistični teoriji, toda tedaj je vstal sam Marx proti temu, seveda iz Čisto taktičnih razlogov^toda o taktiki bo govor v posebneni članku, kj. bomo videli, kako marksi8ti,pdMarx Ljenina, žonglirajo z vsem in vsakim v svrn uresničenja svojih ciljev.	nepriina-
Marksistično Pri*n^®Cma krivih pred-n^’t ^kah^n^jmih. Saj se omejim samo ^ marVfdstično^pojmovanje nacije in da na mS ne goZlrn »'ostalih teorijah o nadii Jasno je kot na dlani, da obstoji < osnovna napaka marksiima, - tu je vedno j govor o nacijah, — v tem, da imajo oni že v temelju napačno mišljenje o sledečih treh i glavnih stvareh:
a)	o postanku nacij,
b) o kategoriji nacij in
c) o nalogi nacij.
Vse te napake izhajajo iz nevidržnosti temeljnih načel vsega marksizma (= dialektičnega materializma). Tega demantira v prv« vrsti sam tok in razvoj historičnih dogod*"*’ najbolj pa takozvana marksisti*«** P
* i« tp»-
ksi marksizem doživel krah m da se danes more o njem govoriti kot o zelo interesantnem filozofskem produktu, ki je imel, to je treba priznati, zelo mnogo pozitivnih rezultatov o razvoju historičnih dogodkov, ki je nedvomno odkril nekoliko historičnih resnic, ki je revolucioniral mase delovnega ljudstva, ni pa imel mnogo realnih osnov, da bi se mogel realizirati in to mogoče radi tega, ker je vso svojo pozornost posvetil ekonomskemu, torej enostranskemu življenju in je hotel s tega stališča raztolmačiti vse pojave človeškega življenja.	,	....
Ni sedaj še čas, niti ni tu me‘sto Pri da bi razpravljali o tem, kaka je raznka med marksizmom in ljeninizmom, ker zadnji se ni organsko uravnovešen in znanstveno ! utrjen	(DalJe Pnh>
Ljubljanska^oblastna skupščina.
Včeraj, ob 8. zjutraj se je vršila p e t n a j -sta seja ljubljanske oblastne skupščine. Seji so prisostvovali vsi poslanci, kot zastopnik vel. župana je fungiral vladni svetnik dr. Borštnar.
Sejo je olvoril predsednik dr. Natlačen, ki je najprej prečital došlo vprašanje na gospoda velikega župana v zadevi gospodarjenja gerentov dr. Puca, Likozarja in Turka na ljubljanskem magistratu:
Ljubljanski davkoplačevalci so za dobo dve in pol letnega gospodarjenja gerentov dr. Buca, Likozarja in Turka na ljubljanskem magistratu:
Ljubljanski davkoplačevalci so za dobo dve in pol letnega gospodarjenja izrazitih poli-tičnih eksponentov Samostojne demokratske stranke stranke gg. dr. Puca, Likozarja in Turka na ljubljanskem magistratu javno in ponovno izražali svoje pomisleke in ugovore o njihovem gospodarstvu brez javne kontrole.
V prejšnjem tednu je priobčil »Narodni dnevnik -, kar se je že poprej govorilo v Ljubljeni, da je bil v tisti dobi prekoračen proračun pri mestnih gradbah za milijonske vso-‘e> tako pri mestni klavnici za okoli šest, pri fflestni stanovanjski hiši za okoli tri milijo-nei kar je tembolj čudno, ko sta bila proračuna sestavljena v dobi višjih materijalnih }n delavskih cen, izvršeni pa v dobi z izboljšano valuto.
Ta hudi očitek nasproti zastopnikom SDS na magistratu je dosiej nepojasnjen in čedalje bolj vznemirja ljubljanske davkoplačevalce ter zanima ljubljanske volivce.
Zato si usojamo vprašati gospoda velikega župana, ki ima svojega komisarja na magistratu:
1. Koliko je resnice na tem očitku,
2. Kdo nosi odgovornost za morebitno mestni občini povzročeno škodo? (Poslanec dr. Puc: Nihče ni trpel nobene škode, dokler sem bil jaz na magistratu!)
To interpelacijo je predsednik predložil go-irjedU Velikemu žuPanu v nadaljno poslova-
Nato je predsednik prečital vprašanje na ljubljanski oblastni odbor v zadevi gospodar-jenja gerentov dr. Puca, Likozarja in Turka na ljubljanskem magistratu.
Interpelicija se glasi enako, kakor prejšnja, samo vprašanje je drugače in se glasi: »Kaj namerava oblastni odbor ukreniti, da se mučna in razburljiva zadeva čimpreje pojasni ljubljanskim volivcem.« — Interpelacija je podpisana od gg. Anton Rojina, Mazovec, Jarc, Erjavec, Lebinger.
Dalje je predsednik prečital več novih predlogov, ki so bili odkazani posameznim odsekom.
Poročilo odseka za javna dela.
Pri drugi točki dnevnega reda je podal poročilo odseka za javna dela referent poslanec ISovak. Poslanec Novak je najprej obširno go-'^“4L o raznih javnih zadevah, kakor pre-skrM a pitno vodo, o cestah, preskrbi z električnim tokom, javnih zgradbah itd., nato pa je poročal o 39 predlogih, ki eo b U izroče! ni odseku v poročilo in za katere V«Uan-i referent, da se izroče oblastnemu odboru oziroma finančnemu odseku v proučavanje in poročilo.
K debati o poročilu odsekovega referenta se je oglasil najprej poslanec dr. Kramer, ki je nazval oblastno skupščino za instrument za prekladanje aktov. (Predsednik mu tu zagrozila mu odvzame besedo. Po mnenju govornika se noben predlog stvarno ne rešuje, ampak se samo preklada z ene instance na diugo Na izvajanja dr. Kramarja odgovarja poslanec Evgen Jarc:
Priznavam, da v sedanjem položaju ne moremo podvzeti ničesar učinkovitega glede številnih predlogov, odkazanih odseku za javna dela. Vendar pa moramo vpoštevati, da vsi ti predlogi niso zrasli v zraku, ampak so izšli iz stikov poslancev z našimi ljudmi. Vsi ti predlogi pomenijo želje naših ljudi, ki naj se prej ali slej uresničijo. Po mojem mnenju so vsi ti predlogi dragoceno gradivo za oblastni
dočnospa V6liki investicij'ski Pr0Sram v bo' Dovolite mi, da spregovorim par besed o predlogu glede avtomobilizacije javnega prometa, ki ga je omenjal pravkar gospod poslanec dr. Kramer. Primerjajte z našimi razmerami mariborsko oblast, kjer je začela mestna občina tozadevno veliko akcijo, akcijo, ki Se ie P°si'ečila, ki se neprestano širi in ki je rentabilna, kakor zatrjujejo gospodje iz Ma-
bii 0nvtnmiK^a.8-ie glavna napaka ta, da je prepuščen i promet doslej popolnoma p opuščen zasebni micijativi. Toda stvar ie tako ogromnega .pomena za javnostf da le morajo tudi javnopravne korporacije za nie zanimati. Stvar je‘ važna predvsem za neposredno ljubljansko okolico. Jaz sem mnenja, da tiči, kar se tiče Ljubljane same, rešitev stanovanjskega problema v avtomobilizaciji neposredne okolice. Po mojem mnenju bi bilo treba, da vzame oblastni odbor inicijativo v roko, da se dogovori z mestno občino ljubljansko in da ustvari tele avtomobilske zveze Jezica —- Ljubljana; Vič — Ljubljana; morda bi bila umestna tudi cirkularna proga Ljubljana — Št. Vid — Šmartno pod Šmarno "V ^ezica ~ Ljubljana. (Poslanec dr. Albert Kramer: »baj pričakujemo v Ljubljani razširitve tramvaja.«) S tem se strinjam. Vendar pa mislim, da je avtomobilizacija okolice Še važnejša nego to.
Ker že govorimo o teh stvareh, moramo opozoriti tudi na to, da bi bilo istočasno z avtomobilizacijo ljubljanske okolice treba izvršiti še troje drugih stvari. Prvič bi bilo treba napraviti enoten stavbni načrt za vso ljubljansko okolico. Jaz bi poklical prof. Plečnika, da bi zasnoval umetniško skico, kakor pač zna samo on, kako bi se ljubljanska okolica kolonizirala. Teba bi bilo spremeniti stavbni red. Inženerji pravijo, da zidamo sedaj za tretjino predrago. Treba bi bilo tudi pravočasno misliti na kanalizcaijo, elektrifi-
kacijo in vodovod. Svarilen vzgled v tem oziru je Rožna dolina, ki se je zidala brez kanalizacije, vsled česar so nastale velike kalamitete.
Druga stvar, ki sem jo imel pri tem predlogu v mislih, je pa pospeševanje tujskega prometa. Imamo mnogo lepih krajev, ki so pa danes nedostopni. Omenjam na primer vrhniško okolico, Horjul, Polhov gradeč, Turjak itd. To so krasni kraji, ki jih pa ne poznamo niti Ljubljančani, da o tujcih niti ne govorim. Prav tako rabi avtomobilskega prometa skoro vsa Gorenjska.
Tretja stvar, za katero moramo pri tem predlogu misliti, je pa avtomobilska zveza oddaljenih krajev z železniškimi postajami. Tako n. pr. ima zvezo Stična — Žužemberk, fa avtomobilska zveza naj se podaljša do Straže. Avtomobilske zveze so potrebne tudi v Belikrajini in na Notranjskem.
Vse te stvari bi se morale izvesti z enotnega gospodarskega vidika. Morebiti bi bilo najbolje, če bi se ustanovila mešana družba, v kateri bi bila zastopana ljubljanska oblast, mestna občina Ljubljana, Zveza za tujski promet in prizadete občine. Družba naj bi uvedla avtomobile kar mogoče enotnega tipa, da bi imeli enotne rezervne dele in enotno po-pravljalnico v Ljubljani.
Po govoru poslanca Jarca se je vršilo nato glasovanje za posamezne predloge odseka.
Daljša in mestoma izredno živahna debata se je razvila o predlogu posl. Erjavca glede spremembe § 22. deželnega cestnega zakona, ki se nanaša na posebne prispevke za vzdrževanje javnih, samoupravnih cest in potov. Odsek je o predlogu podal sledeče poročilo:
»Odsek za javna dela je v svoji seji dne 21. julija 1927 obravnaval predlog glede osnutka uredbe o posebnih prispevkih za vzdrževanje javnih, samoupravnih cest in potov ter naprav na njih ter sklenil skupščini predlagati:
Zgoraj označeni osnutek se odloži do prihodnjega zasedanja oblastne skupščine. To vprašanje naj se reši enotno s skupno uredbo ljubljanske in mariborske oblastne skupščine.
Osnutek uredbe naj se v to svrho pošlje mariborskemu oblastnemu odboru in vsem cestnim okrajnim odborom, da se izjavijo o njem.«
Poslanec Fran Zupančič
je izvajal:
Ne "morem prezreti, da ne bi že danes opozarjal na važne momente, ki naj se uvažuje-jo pri tistih dogovorih. Takrat, ko je zakonodajalec ustvarjal cestni zakon, ta paragraf ni bil mišljen tako, kakor ga hočete raztegniti danes. Takrat je bil § 22. mišljen samo kot rezerva za nepredvidene slučaje, kot ventil za nepredvidene momente, ki lahko pri cestah nastopijo. To je tudi eden vzrokov, da tega vprašanja nismo mogli rešiti že sedaj.
Opozarjam na sledeče momente, ki bodo nastopili v našem gospodarstvu, če uvedemo § 22. v tem zmislu, kakor ga imamo danes pred seboj. S tem bomo zmanjšaii vrednost vseh naših poljedelskih produktov, zlasti pa lesnih produktov. Vse to bo naše gozdne pridelke izključilo iz inozemskega trga in če sedaj sprejmemo še to posebno obremenitev, bo naše blago še toliko manj vredno v primeri s sosednjim blagom.
Potem, gospodje, ima to lahko za posledico, da bomo storili nazadnjaški korak, to je beg pred železnicami. Jaz sem že v odseku poudarjal, da bo tisti, ki bo ceste rabil, od tega ctavka oproščen, tisti pa, ki jo bo rabil manj, bo pa moral plačevati davek. Če bo n. pr. kdo peljal les recimo na železniško postajo Grosuplje 1 km daleč, bo moral plačati da- j vek, dotični pa, ki bo peljal les iz Grosuplja naravnost v Ljubljano, pa tega prispevka 1 ne bo plačal. Tako pridemo lahko iz dežja pod kap. Ceste bodo trpele še več kot sedaj, prispevki bodo pa manjši in nikakor ne bo-cto zadostovali za večjo uporabo cest in po-
poslane”8 Tratnik 'MjS601 * g0V°ril prišlo do neznatnih besedjih spopadov° mid
govornikom m poslanci SDS.
Poslanec dr. Puc
je izvajal:
Predloženi osnutek zakona je očitno predložen, ker se je mislilo, da bo mogoče ga napraviti tako, da bodo plačevali posebne pri-S.P®. ,e. ^ vzdrževanje javnih cest in potov tisti, ki imajo od teh naprav dobitek, torej trgovci z lesom in eksporterji, ampak na posledice pa se je pomislilo premalo Zakon
ce se sprejme tako k kor j(j	dlož	bo
imel čisto drugačne, kakor predvidene posledice ln teh posebnih prispevkov v našem slučaju ne bo plačeval noben trgovec, ali eks-porter, ampak vse bodo plačevali naši kmetje. Treba je vpoštevati samo to, da noliski pridelki n. pr. nimajo tiste cene, kakor io določa kmet, ampak tukaj odločujejo svetov-‘ c,en,e- Ce ima les svetovno ceno in bo naš dražji, in bo skušal eksporterja pritisniti, bo ta priložil prispevek na tistega, od katerega je les kupil, to se pravi, on bo za les nianj plačal. To velja tudi za vse druge produkte. Zato je prav, da se ta uredba odloži in sicer po mojem mnenju ni samo ne-$ 2/,’ amPak so nesprejemljivi tu-di §§ 4, 5, f>, 6, in 8. Tudi tam se nahajajo določbe, ki jih ni mogoče sprejeti, ker pome-njajo na eni strani samovoljo, na drugi strani pa neznosno breme za vsakega ki je posredno, ali neposredno v zvezi s trgovci ali eksporterji.
Predsednik dr. Natlačen nato omenja nepravilnost, da je neki .poslanec SDS, ki je bil • navzoč pri seji odseka za javna dela nato i napisal v »Jutru« napad na delo odseka. Ta ' način polemike članov skupščine predsednik « najodločnejše obsoja.	,
Poslanec dr. Adlešič izvaja:	i
Govorjeno je bilo tukaj, da se hoče uvesti popolnoma nova uredba, katera nikakor ne '
odgovarja cestnemu zakonu in govorjeno je bilo, da bi se z novo uredbo zmanjšala vrednost produktov in zmanjšalo narodno premoženje. Gospodje, ki so izrazili tako mnenje, najbrž, prepričan sem o tem, niso prečitali § 22., predno so se spustili v debato, kajti ako bi ga bili čitali, bi gotovo ne imeli razloga, uvajati take debate. § 22. določa, da morajo tisti, ki izredno uporabljajo javne ceste in pota, plačevati gotovo odškodnino, in ako pregledate naredbo, ki nam je bila predložena včeraj ali predvčerajšnjim, boste videli, da ona ne določa ničesar drugega. Jaz mislim, da gospod ing. Zupančič ne tolmači pravilno § 22. cestnega zakona, če misli, da se mora samo za izredno uporabo javne ceste ali pota plačati odškodnina, ampak plačevati se mora za vsako uporabo, ki prekaša mere redne uporabe po posestnikih istega kraja. Zato je popolnoma neresnična trditev, da bi se z uredbo naložila nova bremena našim kmetom, ali da bi se zmanjšala vrednost produktov naše dežele. Namen cele te uredbe, katera vam je bila predložena in o kateri se je odsek posvetoval, je samo ta, da se odpo-more postopku glede izvrševanja § 22. cestnega zakona.
Pri tej uredbi nikakor ne gre za nove davke. Ako bi bili gospodje pazno prečitali to naredbo, bi ne prinesli danes v to zbornico takih očitkov. Edini namen te naredbe je, skrajšati celoten postopek. Pri anketi se je poudarjalo, da je postopek za ugotovitev in plačilo teh prispevkov trajal ne mesece in mesece, ampak leta in leta. In da med tem tem časom predno se je vse ugotovilo do-tičnega trgovca, ki bi moral plačati, že nikjer več ni bilo. Tako so se odtegnili vsi tisti, ki bi morali prav za prav plačevati, plačevanju in kmet je moral sam vzdrževati ceste, ker trgovcev že davno več ni bilo. Zato imamo določen kratek rok ugotovitve v osmih dneh.
Veliko je še žalibog slovenskih ljudi, ki se puste izrabljati od teh italijanskih trgovcev, ki hodijo k nam v škodo slovenskega naroda in ki se shajajo po zakotnih kavarnah, kjer kupujejo skrivoma in pod roko les in s tem izpodrivajo pošteno slovensko trgovino.
Ti tujci se pa znajo izvrstno odtegniti plačevanju vsake pristojbine.
Zato pa ima ta uredba končno določilo kratkega roka tam, kjer se vidi nereelno .postopanje. Tam se lahko takoj v naprej določi prispevek in ga takoj iztirja, pa magari, da se ima ustaviti blago na železnici. Torej samo namen hitrega in točnega poslovanja v slučaju, kjer preti nevarnost, da se izogne izplačilo prispevka in da se ta prispevek za-sigura.
Ti motivi so nas vodili, ne pa motivi, kakor se nam podtikajo na podlagi debat iz odseka za javna dela. Gospodje, bodimo stvarni, delajmo konstruktivno in ne podtikajte nam nečednih namenov pri tako važnih vprašanjih, kjer gre za dobrobit in gospodarsko blagostanje celokupnega našega naroda. (Viharno ploskanje.)
Poslanec Josip Erjavec:
K debati v tej stvari se oglašam kot dolgoletni načelnik cestnega odbora. Radi tega imam v teh stvareh nekaj skušenj, kakor jih nima noben poslanec Samostojne kmetijske stranke in Samostojne demokratske stranke. Kajti nobeden izmed njih ni načelnik cestnega odbora. Iz vseh govorov gospodov na levici sem dobil utis, da govori iz njih samo skrb za trgovca, ne pa zaščita kmeta. Ko sem slišal včeraj v odseku govoriti g. inž. Zupančiča, sem imel takoj vtis, da govori iz njega trgovec. In res, danes sem zvedel, da sla on in njegov oče lesna trgovca Zaradi tega ne moremo od njega pričakovati drugega, nego da bo pospeševal koristi trgovcev.
Še bolj sem se pa čudil, ko se je danes Demokratska stranka postavila v pozo branitelja kmečkega stanu. Ta prispevek se vendar pobira že od leta 1920, torej sedem let. Že sedem let pritiskajo torej lesni trgovci na kmeta, naj kmet radi tega proda svoj les in drugo blago ceneje. Kolikor se je torej to
pred* sedmimi leti^ kme,a’ 86 i<? prenesl° fa
Opravičeno je, da tisti, ki pri trgovini
nekai P'aža za ceste.
kdar	mtl	•na lesne trg0YCe- Ni'
d« ht i- nb,en cestm nflčelnik šel za tem,
rrizadet ™ k“?eta- Ce vidimo, da je kmet puzadet, ga pustimo na miru.
Pomislite gospodje, ali je to nekaj tako groznega, če bi plačal trgovec od vagona po 20, 30 ali 40 Din. Ali se bo radi tega vse podražilo?! Naše ceste bi pa vendar dobile lepe dohodke.
Nekateri se spodtikajo nad tem, da bodo prijave obvezne. Jaz se tega nič ne bojim. Obvezne prijave bodo kontrolirale trgovce, da ne bodo mogli neopaženo izvažati blaga.
Naj lepša novica za me je to, da hoče Demokratska stranka ščiti kmeta. Pri tem pa ne pomisli, da ga s tem spravlja v škodo, če ne skrbimo za dobre ceste. Čim slabše so ceste, tem manj so vredni kmetovi gozdovi. čudim se, če naglaša samostojna demokratska stranka svojo ljubezen do kmeta.
ona vendar zastopnica trgovcev in boljših slojev.
Predlagam tole resolucijo:
»Visoka skupščina skleni: Oblastnemu od-Doru se naroča naj nujno stopi v stik z ob-h ? odborom.mariborske oblasti, tako da ? e„oblasti sestavita popolnoma enako ured-00 S 22. cestnega zakona.
£a svojo osebo bi predlagal še tale dostaven, Ce prav nekateri pravijo, da so proti omo Pomisleki juridičnega značaja:
»Kdor oddaja ali prejema vagonske pošiljke, je podrvržen posebnemu prispevku za vzdrževanje cest.«
S predlogom posl. Erjavca se strinja tudi poslanec Lebinger zastopnik trgovskih krogov med poslanci SLS. Govorita še poslanca Križnik in Zupančič, nakar sprejme skupščina soglasno odsekov predlog.
Upravni odbor Kranjske hranilnice.
O predlogu finančnega odseka, da se oblastni odbor pooblasti, da imenuje sam za oblastni denarni zavod upravni in nadzorni odbor poroča poslanec Jarc:
V statutu Kranjske hranilnice, kakor smo ga sprejeli včeraj, je določilo, da izvoli oblastna skupščina upravni odbor 5—9 članov, in nadzorni odbor 3—5 članov. Ta statut pa s tem, da se je sprejel v skupščini, še ni veljaven, ampak stopi v veljavnost šele 15 dni po razglasitvi v »Uradnem Listu«. Ker je mogoče, da se ta stvar zavleče in ker je nujno prevzeti »Kranjsko hranilnico«, da dobi Čimpreje svoj upravni in nadzorni odbor, zato je odsek sklenil, da se pridruži predlogu oblastnega odbora, da se pooblasti oblastni odbor, da imenuje sam upravni in nadzorni odbor. Gotovo je, da dokler statut ni končnove-ljaven, nihče ne bi hotel prevzeti tega častnega mesta, zato je predlog umesten in prosim, da se sprejme.
Po krajši debati je bil predlog z vsemi proti 4 glasovom (SDS) sprejel.
Žirorska elektrarna.
Predlog, da se jamstvo za žirovsko elektrarno poviša od 500.000 Din na 1,000.000 Din je bil brez debate in soglasno sprejet. Enako je bil skoro brez debate sprejet predlog glede zagotovitve prostorov državni realki.
Sodelovanje ljubljanske in mariborske oblastne skupščine.
Predsednik dr. Marko. Natlačen
poda h koncu seje daljše poročilo, v katerem izvaja:
Javiti imam nekatere zadeve, ki so važne in ki se tičejo te skupščine in tudi morda kooperacije z drugo slovensko oblastno, to je mariborsko skupščino. Oblastni odbor ljubljanski je imel od zadnjega zasedanja oblastne skupščine več skupnih sej z mariborskim oblastnim odborom in na eni teh sej se je že obširno obravnavalo eno, danes najbolj perečih socijalnih vprašanj, namreč stanovanjsko vprašanje. Razmišljalo se je ,ali naj bi se že tej skupščini predložili kaki konkretni predlogi, ampak končno sta se oblastna odbora ljubljanski in mariborski zedinila v mnenju, da prihaja v poštev toliko različnih momentov in interesov, da je potrebno, predno se pride s konkretnimi predlogi pred oblastno skupščino, da se cel kompleks tega vprašanja obravnava pred širšo anketo.
Zedinili smo se, da se odseka za zdravstvene, humanitarne in socijalne zadeve, ljubljanski in mariborski, sestaneta in sicer v drugi polovici meseca avgusta v Celju. K tej skupni anketi se bodo tudi pritegnili zastopniki organizacij, in sicer društvo najemnikov in hišnih gospodarjev in nadalje zastopniki vseh večjih mest v Sloveniji in vseh večjih industrijskih občin v Sloveniji. Nada-dalje Vam imam poročati, da sta oblastna odbora ljubljanski in mariborski razmotrivala v skupni seji dne 3. t. m. vprašanje, ali ne bi kazalo, da se sestaneta oba ljubljanski in mariborski oblastni odbor na skupno zborovanje, na katerem naj bi se obravnavale nekatere zadeve, ki so aktuelne za obe oblasti. Predvsem so imeli pred očmi dejstvo, da je treba urediti vprašanje prizivne dohodninske komisije in nadalje deželne pridobninske komisije.
Tudi cestni zakon smo že tedaj nameravali razpravljali skupno, pa smo pozneje osnutek poslali v Maribor. Glede na to in z ozirom na sprejeto resolucijo bo predmet skupnega obravnavanja tudi novela k cestnemu zakonu.
. kitali ste, da je Mariborska oblastna skupščina sklenila, da se, sestane Mariborska oblastna skupščina z Ljubljansko skupaj v Celju. (Medklici: Živela zedinjena Slovenija.) Viharno ploskanje in odobravanje.) In da se je v tem smislu sprejel predlog za izvolitev posebnega odseka, ki naj pripravi tozadevne zakone. Z naše strani bo prevzel zaenkrat iniciativo oblastni odbor, če pa bo pokazala dejansko potreba, se bodo eventuelno pritegnili še člani ostalih dveh skupin naše ob-" lastne skupščine, ki nista zastopani v oblast-" nem odboru.
Prvo je, da pridemo z mariborsko oblastjo do konkretnih zaključkov. (Dr. Kramer : »Kje je pa Vaša Zedinjena Slovenija?«)
»Visoka zbornica, s tem zaključujem sejo in odgajam zasedanje na nedoločen čas.
Seja je bila zaključena ob tričetrt na 11.
Kratke vesti.
Avstrijska vlada je sklenila, da zopet zgradi porušeno justično palačo na Dunaju.
Ameriške žete v Nicaragui so v boju z domačim, pristaši generala Sandino, ubile tristo ljudi.
Svetovni kongres esperantistov bo avgusta meseca v Gdanskem. Kongresa se bo udeležilo 2000 delegatov iz 40 držav.
Avstrijska Narodna banka je zvišala obrestno mero od 6 na 7. odstotkov.
Nikolaj Nikolajevič, bivši vrhovni poveljnik ruske armade, je težko obolel in se pričakuje katastrofa vsak hip.
Nankinška vlada je razpisala 62.500 dolarjev nagrade za aretacijo sovjetskega komisarja Borodina.
Predsednik irske vlade Losgrave je predložil irskemu parlamentu poseben obrambni zakon v varstvo višjih uradnikov. To je odgovor irske vlade na umor 0’Higginsa.
Vsi zasebniki, katerih akti so zgoreli ib priliki požara justične palače, bodo tožili sirijsko državo za odškodnino.
Chamberlain je odložil svoje potovanje v Berlin.
Kakor javljaj« iz Bukarešte, je Brotijinova vlada podala ostavka, ki je pa regentski svet ni sprejel.
Iz Moskve javljajo, da je bil blizu Borisova izvršen atentat, katerega žrtev so bili trije komunistični kurirji. Ustreljene žit ve so zločinci obesili na drevesa. Zločincev ddsedaj še niso izsledili.
Dnevne -vesti.
— Povratek prometnega ministra. Prometni minister general S. Milosavljevič se je vrnil včeraj z inšpekcijskega potovanja po Dalmaciji v Beograd.
— »Uradni list« objavlja v zadnji številki: pravilnik o taksah, ki naj se pobirajo za ambulantne preglede in ambulantno zdravljenje na radioloških oddelkih, postajah, am-bulaiorijih bolnic ter pravilnik o pobiranju taks za radioskopske preglede in radio-skopsko zdravljenje pri higijenskih napravah ministrstva za narodno zdravje.
— Stanovanjski zakon. Kot smo poročali, je priredilo ministrstvo za socialno politiko anketo o vprašanju ali naj se stanovanjski zakon, ki poteče letos koncem oktobra, podaljša, ali pa ukine. Sedaj je prejelo ministrstvo že vse odgovore. Skoraj vse korporacije so za to, da se stanovanjski zakon s 1. novembrom ukine. Zdi se, da se nameravana konferenca o tem vprašanju sploh ne bo sklicala, ker so se, kot poročajo beograjski ilsti, tudi vsi člani vlade izjavili za ukinitev stanovanjskega zakona.
— Vagon-restoran na progi Zagreb—Pragersko. Po odloku generalne direkcije državnih železnic bo vozil vagon-restoran, ki je. bil doslej v prometu samo pri brzovlakih Zagreb—Celje, doslej v dobi sezone tudi od Celja do Pragerskega.
— Vozni red za mednarodni železniški promet. Generalna direkcija državnih železnic je izdala plakat za ves mednarodni železniški, promet. Iz voznega reda so razvidne vse železniške zveze med našo državo in inozemstvom. Navedeni so tudi vsi direktni vozovi.
— Živinozdravnik mora biti v vsakem okraju. Kmetijski minister je izdal naredbo, da mora biti pri vsakem srezkem pogla- . varstvu po en živinozdravnik. Ker pa v luž- ! ni Srbiji in Makedoniji ni sploh nobenih ve- i terinarjev, bodo najbrž tja premeščeni veterinarji iz Hrvatske in Slovenije.
— Nove »trakovne šole. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo, da se otvorijo na Sušaku in v Senju strokovne obrtne šole za strojno in elektrotehniško stroko. Pouk se prične dne 15. septembra 1.1.
— Udruženje rezervnih oficirjev je poslalo te dni k ministru pravde deputacijo, ki je izročila ministru predstavko, v kateri zahteva udruženje, da se vnesejo ob priliki reforme uradniškega zakona v zakon sledeče izpremembe: 1. umirovljenci - bojevniki, v prvi vrsti pa invalidi, naj se prevedejo na nove pokojnine; 2. umirovljenci-bojevniki se lahko vrnejo tudi z manjšimi kvalifikacijami v službe, ki so jih vršili preje; oni rezervni oficirji, ki so dovršiti vsaj dva razreda gimnazije, imajo pravico do 11. kategorije. Minister je deputaciji rezervnih oficirjev obljubil. da bo te predloge pri reformi uradniškega zakona upošteval.
— Ovc novi zdravstveni kolonlH »Rdečega Križa*. Društvo »Rdečega Križa je osnovalo dve zdravstveni koloniji za bolne učitelje, in sicer eno v Kranjski gori, drugo pa v Cavtatu.
— Prepovedani madjarski listi. Notranji minister je prepovedal uvoz in razpečavanje sledečih v madjarskem jeziku na Češkoslovaškem in v Rumuniji izhajajočih listov: »Reggel«, »Kassai Ujsag« »Brassai Varok«, »Eilenzeg« in »Aradi Kozlonv«- Vzrok prepovedi je, da pišejo ti Hsti zoper interese naše države.
— Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na razpis II. ofertne licitacije za montiranje inštalacije parne kuhinje, perilnice, kakor tudi vodovoda v zgradbi infekcijske bolnice v Beogradu, ki se vrši dne 9. avgusta t. 1. v računskem oddelku mmis&stva za gradbe v Beogradu.. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasov, ko so nabiti na uradni deski gradbene direkcije Turjaški trg 1. nadstropje.
— Razstava slovenskega modernega slikarstva v Pragi. S. V. U. »Manes« priredi letošnjo jesen veliko razstavo slovenskega slikarstva, obsegajočo dela od bratov Šubicev <k> današnjega dne, v Reprezentančnem domu v Pragi Narodna galerija v Liub-Ijani je prevzela vso organizacijo razstavne zbirke m je priprave za razstavo že izvršila. Zastopanih bo preko 20 slikarjev s približno 250 slikami, grafikami in risbami. Zasebni lastniki umetnin, pa tudi vodstvo ljubljanskega Narodnega muzeja, so z vsem razumevanjem dali nekatere dragocene slike Narodni galeriji za razstavo na razpolago, Koncem julija bo kolekcija odposlana v Prago, kjer bo razstava otvorjena dne 7. septembra. — V Pragi vlada veliko zanimanje za to splošno slovensko umetniško prireditev, ki bo po vojni prvič ,v tujini reprezentativno pokazala razvoj našega slikarstva v zadnjih petdesetih letih.
— Izlet v Prago priredi začetkom septembra Umetnostno-zgodovinsko društvo za omejeno Število udeležnikov. Izletniki odidejo iz Ljubljane v torek dne 30. avgusta in se vrnejo v četrtek, dne 8. septembra. Na programu je ogled metropole češkoslovaške republike, ki je bile v vseh umetnostnih do-. Mi izredno aktivna.'Glavne gotske stavbe nudijo veliko bogatstvo francoskih, severnih, italijanskih in domačih oblik. Praga je mesto mnogih umetnostnih zbirk in pomembno .središče modernega kulturnega življenja, pred vsem pa glasbenega in gledališkega, izletniki si bodo ogledali razen Prage lepo mesto Kutno Horo z mnogimi srednjeveškimi stavbami, med katerimi je katedrala sv. Barbare posebno znamenita. Letno bivališče čeških kraljev, Karlov Tvn, ki je tudi na programu, hrani mnogo del češke slikarske šole iz 14. stoletja. Izletniki bodo prisostvovali svečami otvoritvi razstave slovenskega modernega slikarstva dne 7. septembra 1.1. v Pragi. Izlet vodi: g. dr. France Mesesnel; stroški bodo, znaiali za desetdnevni izlet z vožnjo vred okrog 2.000 Din. Pmiave sprejema vodja izleta od 22. do vitevši 26. t. m. vsak dan med U. in 12. uro v umetnostno-
zgodovinskem seminarju na univerzi. Oddati je treba za dobo izleta veljaven potni lisi brez vizuma in takso 150 Din za osebo.
— Letošnji mednarodni dijaški kongres se vrši od 1. do 9. avgusta v Bernu. Jugoslo-venska delegacija odpotuje v 5ern dne 29. t. m.
— Nemci na Jadranu. Te dni je prispelo v Split in Dubrovnik preko 300 gostov. Turisti so večinoma Nemci iz rajha in Avstrije.
— Sprejem gojencev v vojaško-admini-strativno šolo v Beogradu. V vojaško-admi-nistrativno šolo v Beogradu se sprejme letos 65 gojencev. Sola ima čin nižje šole vojne akademije. Šola traja dve leti in pol. Pouk se prične dne 1. oktobra. Prijave se sprejemajo do 25. avgusta. Podrobnosti so na vpogled pri vseh vojaških komandah.
— Razpisane šolske službe. Na meščanskih šolah v Brežicah, na Rakeku in v Trbovljah so razpisana ravnateljska mesta. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 1. avgusta pri pristojnem ravnateljstvu.
— Razpisana sodna služba. Pri upravnem sodišču v Celju je razpisano mesto tajnika. Zahteva se absolvirana pravna fakulteta in državni strokovni izpit. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. avgusta pri predsed-nišlvu upravnega sodišča v Celju.
— Izpiti na poštno--telegrafski šoli. Te dni so se vršili na poštno-telegrafski šoli v Beogradu izpiti. Izmed 93 kandidatov je napravilo končni izpit 87 kandidatov. Med njimi je tudi 9 Slovencev, in sicer: Anton Miklavc, Brezje (napravil izpit v odliko); Danica Gostinčar, Zidani most; Edvard Aleš, Maribor; Ervin Vilhar, Ljubljana; Leon Bernik, Ljubljana; Maša Pšeničnik, Zidani most (z odlikol; Ivan Javornik, Kranj; Janko Engelman, Kranj;; Stanko Antončič, Maribor.
— Poročila sta se v pondeljek 18. t. m. v Ljubljani prof. v Kočevju Ivan Sivec in Žarka roj. Štolfa.
— Znižanje železniških tarif v Italiji, Iz Rima poročajo: Prometni minister bo predložil na prihodnji seji ministrskega sveta načrt o znižanju železniških tarif. Znižajo pa se samo tarife za tovorni promet, tarife za osebni promet ostanejo neizpremenjeni. Tudi poštni minister namerava znižati cene poštnim vrednotam.
— Velika brezposelnost v Leningradu. Po zadnji uradni statistiki je naraslo tekom zadnjih 3 let in pol število delavcev in uradnikov v Leningradu od 300.000 na 500.000 oseb. Obenem pa je naraslo število brezposelnih od 127.000 na 180.000. Porast števila brezposelnih je v prvi vrsti povzročil dotok kmetskih ljudij v mesto, kjer iščejo zaslužka. Ti ljudje nimajo nobene strokavne kvalifikacije. Število brezposelnih bo naraščalo dalje tudi če se poveča industrijska delavnost, ker prihajajo ljudje še vedno z dežele v Leningrad.
— Ustreženo jim je bilo. Bratislavski komunisti so priredili v svrho, da bi dali izraza svojim simpatijam za dunajsko delavstvo, meeting. Oblast pa je meeting prepovedala. Skupina radikalnih komunistov se je podala kljum temu pred justično palačo, kjer je zaprtih nekoliko njihovih kolegov. Skupina je zahtevala, da naj se njihovi sodrugi nemudoma izpuste, obenem je zahtevala, da jo spuste v justično palačo. Tej prošnji so gospodje od sodišča hitro ustregli. Vratar je odprl na stežaj vrata in komunisti so se vsuli na dvorišče. Tam pa jih je čakala policija, ki jih je spravila takoj v celice. Zoper aretirane komuniste je uvedena preiskava radi javnega nasilstva in nevarne grožnje.
— Razbojniška romantika v Orehovcu. Kovač Matija Horvat v Orehovcu je čul te dni sredi noči v svojem stanovanju sumljiv ropot. Vstal je ter šel pogledat kaj je. Na svojo grozo je zagledal v veži štiri vlomilce. Ko je jel klicati na pomoč svojega sina, ie oddal eden od vlomilcev nam strel iz vojaške puške. Horvat se je zgrudil mrtev na tla. Orožniki, ki so sumili, da ie bil pri stvari udeležen kmet Blaž Vrbanac, katerega so videli Horvatovi sosedje, da se je razgovarjal kritične novi s tremi tovariši v bližini Horvatove hiše. Vrbanca so aretirali in izročili sodišču. Radi pomanjkanja dokazov ga je pa sodišče čez par dni zopet izpustilo. Ker so orožniki ugotovili, da je izginil isto noč iz vasi kmet Rudolf Balent, ki je bil na zelo slaben glasu, so se zanimali tudi zanj. Zaslišali so njegovo ženo, ki je takoj priznala, da ji je mož povedal dan pred svojim odhodom, da se je domenil z Blažem Vrbancem, Štefanom Lipičem in Albinom Popovičem, da bodo pri Horvatu vlomili. Orožniki so vse štiri osumljence izsledili in aretirali. Izkazalo se je, da so izvršili zločin res oni. Horvata je ustrelil Balent, kateremu je posodil vojaško puško Popovič. Sedaj sede razbojniki v sodnih zaporih v Čakovcu.
— Cigan umoril lastnega brata. Cigana Miko in Josip Kovačevič iz Rikitovice, sta se, dasi sta bila brata, že dolgo časa smrtno sovražila^ Te dni je prišel Miko nekoliko pijan domov. Ker ga je Josipova priležnica ozmerjala, se je razvil prepir in pretep. Na eni strani sta bila Josip in njegova žena, na drugi pa Miko in mati. Josip je bil oborožen s samokresom, njegova priležnica z gnojnimi vilami, mati in Miko pa s koli. Nenadoma je dal Josip samokres svoji priležnici, ji odvzel gnojne vile ter sunil ž njimi Mika z vso silo v oko. Miko je udaril njega s kolom po glavi, nakar je od bolečin kol takoj izpustil in odšel iz hiše. Naslednji dan ie umrl. Vile so mu predrle oko ter mu poškodovale možgane. Jos. Kovačič se je prijavil prostovoljno sodišču Morilec trdi, da je ravnal v opravičenem silobranu. Sodišče fla je pridržalo v zaporu. Ker je preiskava ugotovila, da je njegov zagovor resničen, ie bilo postopanje ustavljeno ter so Josipa Kovačiča izpustili na svobodo.
— Tobak med grahom. Sarajevska trgovca AJtarac in Romano sta dobila te dni iz Mostara tri košare graha, Ker ie prihajal iz ene od košar košar nenavaden vonj, sta ko-
šaro izpraznila. Na dnu sta našla manjšo košaro, v kateri se je nahajalo okoli 30 kg izbornega tobaka. Iz strahu, da jima je lio-t tel kdo tobak podtakniti, sta prijavila zadevo finančni oblasti. Naslednji dan sta prišla v trgovino neki Jure Miletič in neki Franjo Brkič, ki sta hotela vse tri košare graha kupiti. Aretirana sta izjavla, da jima je poslal tobak Marko Kopiš iz Mostara. Proti Kopilašu je uvedena preiskava radi tihotapstva.
— Uboj radi vode. Med Seljakoma Ivom Jukičem in Matejem Juričem v Drnišu je prišlo te dni radi malenkosti do srditega prepira. Jukič in Jurič sta se sestala pri vodnjaku, oba sta hotela črpati vodo. Vsak od njiju je hotel biti prvi. Prepir je končal s tem, da je zabodel Jukič Juriča z nožem v trebuh. Jurič je med transportom v bolnic:) umrl. Jukič je bil aretiran.
— Silen orkan na Japonskem. Iz Tajhokm j (Formosa) poročajo: Že od sobote besni tu in v okolici silen orkan, ki je zahteval doslej 15 človeških žrtev. Več slo ljudi je težje ali lažje poškodovanih.
— Kosilni slroj ga je raztrgal. V Dornitzu pri Halle-u ob Saali se je pripetila ie dni nenavadrfa nesreča. Neki kmetski delavec je kosil s strojem travo. Med delom je nastal pri stroju defekt. Delavec je konje ustavil ter spravil stroj zopet v red. Predno se je zopet odstranil, so konii nenadoma potegnili, vsled česar so kose moža dobesedno razrezale. Bil je pri priči mrtev.
—Težka avtomobilska nesreča. Iz Leipziga poročajo: Pri Tomau-u se je pripetila velika avtomobilska nesreča. Okrog 80 oseb i je priredilo iz Halle-a avtomobilski izlet v 1 okolico. Na strmi cesti se je odtrgal na avtomobilu pripet voz brez motorja, voza ni bilo mogoče ustaviti in je padel v poldrugi meter globok jarek. Kakih 3 Ooseb, med njimi več žensk in otrok je zletelo iz voza. 5 oseb je zadobilo pri tem tako težke poškodbe, da je malo upanja, da bi okrevale. Več drugih je odneslo lažje poškodbe.
— Obtoženec pokazal sodniku, kako je svojo žrtev zaklal V Frankentalu (Nemčija) je sedel te dni pred preiskovalnim sodnikom trgovec Hoffman, ker je zaklal v pijanosti enega svojih konkurentov. Ko ga je preiskovalni sodnik, s katerim živita že dolgo časa v sovraštvu, porogljivo vprašal, kako je izvršil zločin, je potegnil nož, navalil na sodnika ter ga, kričeč: »iako-le sem ga, gospod sodnik, iako-lel«, nevarno oklal. Sodnika so prepeljali v bolnico, kjer bo moral ostati, po izjavi zdravnikov, najmanje 14 dn:.
— Obsojena, ker je rešila človeku življenje. Učitelju Fillerju v Geringsdorfu blizu Berjina so zagrozili 4 vajenci, da ga bodo ubili, ker jim je dal slaba spričevala. Ko se je vračal nedavno ponoči iz gostilne, mu je posodila gostilničarka samokres. Ker jim je pa pokazal učitelj samokres ter zagrozil, da bo streljal, so jo fantiči, kljub temu, da so bili oboroženi z noži in koli, odkurili. Te dni je dobila krčmarica plačilni nalog, v katerem jo poživlja pristojna oblast, da plača 3 marke ker je posodila učitelju samokres ...
— Zaspan vlomilec. Te dni je čul slikarski mojster Stankovič v Rumi ponoči, ko je ležal v postelji, v svoji pisarni sumljiv ropot. Prižgal je luč ter šel pogledat. V pisarni je našel mladega človeka, ki je udrl v pisarno v namenu, da bi izropal ročno blagajno. Da je imel za to dovolj poguma, se je prej pošteno napil. Pogledal je pa nekoliko pregloboko v kozarec, zakaj, ko ga je Stankovič zasačil, je slonel na blagajni in sladko spal. Zbudil ga je policijski stražnik. Sedaj premišljuje o svoji smoli v sodnih zaporih.
— Črni Židje v Abesiniji. Skupina ameriških finančnikov organizira zanimivo etno-logično ekspedicijo. Ekspedicija se poda v kratkem v Abesinijo, da preišče življenje Falašev ali »črnih Židov«, ki žive za visokim gorovjem, popolnoma ločeni od svojih soplemenjakov. Ekspedicije se udeleži tudi več zionistov iz Palestine in delegacija angleških Židov. Nekateri »rodovi izvoljenega ljudstva« so doživeli tekom časa prav nenavadno usodo. V provinci Honau živi še danes kakih 300 kitajskih Židov, v največjem siromaštvu. Njihova sinagoga je razvalina. Kljub temu pa si prizadevajo, da ohranijo nauke talmuda, ki jim jih je razlagal zadnji pred 80 leti umrli rabinec. Kako so prišli »črni Židi« v ta zakotni kraj Abesinije, bo zkušala ugotoviti ekspedicija. O kitajskih Židih je znano, da so prišli njihovi predniki na Kitajsko pred 1900 leti z vojsko nekega perzijskega kralja. Ko je bila vojska poražena, so zbežali Židi tako daleč, da so zgubili ž njo zvezo, zato so ostali na Kitajskem. Na kamnu nad vrati sinagoge je vklesan napis, ki pravi, da je bila sinagoga zgrajena leta 1163, pred 355 leti pa restavrirana.
— Umetni radij? Iz Pariza poročajo: Ru-munki Štefaniji Maranizeanu se je baje posrečilo, da je napravila celo vrsto kovir s pomočjo solnčnih žarkov radioktivne. Gospodično Maranizeanu je bila svoječasno asistentinja gospe Curie.
Ljubljana.
I— Beraška nadloga. V zadnjem času sc je pojavilo na eni od najbolj obljudenih ulic veliko število pohabljencev, ki prosijo mi-lodare — čeprav na diskreten način. Nismo sicer sovražniki revežev ter jim želimo vse najboljše, toda koncem koncev pa vendarle ne gre, da imajo ravno pohabljenci na eni od najlepših ljubljanskih uhc včasih kar svoje občne zbore. Poklicana oblast. na na nravi red Za domačine na) se pobriga Hud hanTki magistrat, za tujce nai pa ukreneio njihove domače občine to, kar ).m predpi-
SU|lZKolesarska nadloga. 2e ponovno smo opozorili na to, da se vozijo nekateri kolesarji po hodnikih. Ker smo dobili Zopet tako pritožbo, poživljamo merodajne faktorje* da naj že enkrat poskrbe, da se grda kolesarska razvada zatre.
1- Kravate, ovratnike, naramnice, ženske in moške nogavice prodaja po solidnih cenah FRANC PAVLIN, GRADIŠČE 3.
GLAVA
 M
DrOETKER-
JEVIM
bacuinom
najboljše recepte pošilja na željo breuplažii* in poštnine prosto DR. OETKER, d. ■ o. MARIBOR
»NEUE FREIE PRESSE« 0 GOSTOLJUBNOSTI MARIBORČANOV.
Prva alarmantna poročila o dunajskih izgredih so iznenadila številne dunajs^? r0 bine na oddihu v dalmatinskih morskih Kopališčih v soboto v opoldanskih urah. Ze cu začetka meseca junija se nahaja mnogo Dunajčanov v jugoslovanski rivijeri, posebno v Crikvenici je mnogo avstrijskih gostov. Up* čim so izvedeli gostje na Rabu, Hvaru m Korčuli alarmantne novice iz domovine šele, iz jugoslovanskih časopisov, so bile v večjih obalnih mestih že,v soboto okoli poldneva afiširani lepaki s prvimi brzojavkami z Dunaja. Na Sušaku, v Splitu iu Zadru je šlo.* bliskovito naglico od ust do ust: »Na DunaJu je revolucija!«
Večina dunajskih gostov se je pripr“v* takoj za odhod. Dasi so izjavili potovalni Biroji, da se ne izdajajo za potovanje na Dun<M nobeni vozni listki več, so se ljudje kljub temu odpeljali proti Avstriji, v nadi, da bodo prometne zapreke kmalu odstranjene.
Parniki, ki so prispeli v soboto in nedeljo na Sušak, so pripeljali številne avstrijske goste. Poročila, .ki so prihajala večinoma iz Vra-tislave in Budimpešte niso bila pomirljiv'"-Zato je bilo splošno geslo: Naprej do Zijfr6; bal« Direktni voz Sušak — Dunaj je imel pač ta mnogoobetajoči napis, toda na zagrebškem kolodvoru so potniki izvedeli, da vozi dunajski voz samo do Maribora. Ta informacija je pa odvrnila prav malo pasažirjev od nadaljevanja vožnje. V soboto, v nedeljo in v Pon^‘ deljek so prispeli normalni brzovlaki ob “• zjutraj na tokratno končno postajo Mariboi-
Mnogo gostov je prispelo v Maribor sfl®° z voznim listkom za povratek na Dunaj žepu, brez vsake gotovine. V Mariboru so od domovine odrezane potnike gostoljubno spre--jeli javna oblast, župan in policijski šef. v nekem vsled počitnic praznem dekliSkeD1 penzionatu (Vesna) je bilo nastanjenih popolnoma brezplačno 27, v vojašnici 30, v neki drugi šoli pa nad ‘20 oseb. Vsi — bili so skoraj sami Dunajčani, so dobili, če so želeli od mestne občine brezplačno izdatno prehrano. Kdor je pokazal potui list, je dobil od mestne uprave nakaznico, na podlagi katere si jaf lahko izposodil v tej ali oni banki 30 do 00 šilingov.
Hoteli v mestu so bili prenapolnjeni. P°" vdarjati je treba, da ni izkoristil niti eden od hotelirjev ugodne konjunkture, da bi lju' di odiral. Sobe so se oddajale povsodi P° normalnih cenah. Ko ni bilo dobiti v hotelih nobene sobe več, so dali Mariborčani avstrijskim gostom na razpolago privatne sobe. Lastnik trgovine z železnino g. Lenard, njegova ga. soproga in njegov družabnik Pinter so sprejemali goste na kolodvoru, jim dajali v kolikor jim je bilo to mogoče, na razpolago svoja stanovanja, oziroma so jim preskrbovali druga privatna stanovanja. Mali železni' ški uslužbenec Grocel, ki je odstopil svojo privatno sobo gostom, se je branil vzeti za to j.lačilo, hotel je dajati gostom brezplačno celo hrano, dasi so imeli denar. Tudi ravnate!) mariborske Ljubljanske kreditne banke je dal gostom brezplačno na razpolago svoje stanovanje. Povsodi so zatrjevali gostom, da lahko ostanejo, dokler časa hočejo. Ko se je prometna stavka končala	s®	"
•najčani končno odpeljati, so ji P	.
nodajalci na kolodvor, kjer so se kar najpn-srčneje od njih poslovili.
Vzorno skrb mariborskih jugoslovanskih oblasti in izredno prisrčni sprejem od strani prebivalstva, so sprejeli Dunajčani z globoko hvaležnostjo in priznanjem.
BMnaaBssEiaaaHBauHMaiEss!«
ME 14. IN 15. AVGUSTA 1927 ZLET JUGOSLOVANSKE GASILSKE | ZVEZE V SREDIŠČE OB DRAVI, i VOŽNJA POLOVIČNA ZA GASILCE !	IN NEGASILCE.
Stanko Mencinger:
Pariška pisma.
Pariz. — Sama beseda zbuja že od nekdaj v mladih ljudeh tisoč predstav, tisoč želja. Vrvenje ulice, razkošne palače, brezskrbno življenje, teatri, Folie Bergeres, latinski kvart, midinetke, apaši, Eifflov stolp. Vse te gledamo skozi prizmo domišljije. Nobeno pripovedovanje, nobena knjiga predstave ne omaje.
Šele kadar človek sedi v kavarni in na Montpamassu in pošilja pozdrave domov, mu realnost predstavo kontrolira; utrdi jo ali pa razbije. Je nekaj čudnega s tem mestom. Prve dni, morda celo P've tedne skoro razočarana, utrudi, osi o volji, če ste prišli s severa, iz Nem-c’ie ali naših krajev se vam zdi ulica Preumazana. Provincijalce še obenem duši smrad bencina in oglašuje hrup vo-*il- Tudi vam slabo de zrak v podzemni železnice (metroju). Pridete v dotiko z ljudmi vseh narodnosti, toda nečesa, kar bi bilo podobno dunajski »Gemiit-1'chkeit«, ne najdete. Tdui ni tiste udobne kavarne, kjer se človek zabarikadira . za grmado časopisov in obsedi. Vse bollj amerikansko. Celo o sloviti pariški eleganci ni duha in sluha. Imponi-ra vam Louvre in všeč vam je nagota v reviji Moulin Rougea. Sicer pa se vam zdi, da celo Montmartre ne zasluži svojega vabljivega-slabega slovesa. — Mislite večkrat na povratek.
Ostanete še nekaj tednov, mesecev. Sprijaznili ste se s hrupnim boulevar-om. Počrneli, mrki zidovi vas gledajo prijaznejše, obrazi ljudi, ki jih srečujete so„ maJ') resni. Osornost šoferjev vas me več ne razburja. Z upravnico hotela se prav dobro razumete (pa brez zle misli, drage čitateijice). Dopovedali ste l'. da je Jugoslavija še v Evropi in bližje Francije nego Kitajske. Sicer vas na ?cu vsega pripovedovanja še vpraša v kakšnih letih se običajno poroče žene Pri vas, v Jugoslaviji in dali se je udeležila vaša dežela vojske in na čigavi strani. Prikličete ji v spomin Srbijo, potem pa gre.
Na boulevardu St. Michel srečujete 9ruče študentov, ki prepevajo in se za-bšfyajo na račun mimoidočih. N. pr. jih
vidite, kako korakajo zvečer v dolgi vrsti, nosijo lampijončke, hlače zavihane do kolen, pojo. Nenadoma obkolijo gospoda in gospodično, ki sedita na klo-pici kraj boulavarda in ju v šali silijo naj se poljubita. Gospod je pripravljen, gospodična se brani. Pa nič, se razjeze. Zapojo: nimata se rada, nimata se rada, in odhite. še ni ugasnil študentovski humor v latinskem kvartu.
Luksenburški park se vam močno priljubi. Po basenu sredi parka spuščajo otroci male jadrnice, ki izgledajo v solncu kakor jata galebov. Cela karavana otrok jaha na osličkih po parku naokrog. In spet drugi se smejejo »gui-qnolu« v malih marijonetnih gledališč. Angleži so vsepovsod namestili svoje fotografske aparate.
Na čajanki pri neki dami iz pravega meščanskega kroga, ste prišli prvič v dotiko s pravo francosko družbo. Uglajenost, duhovit razgovor. Eventuelno slabo mnenje o Francozih, ki ga je povzročila ulica, ste revidirali.
In še tisoč in tisoč malenkosti. —
Neki prijatelj potuje; spremite ga na postajo. Ko vlak odhaja vam ni tesno samo radi ločitve s prijateljem. Mnogo, mnogo več. Bojite se trenutka, ko bo tudi vam treba zapustiti to mesto, ki vas je pritegnilo k sebi s tisoč nevidnimi rokami, mesto, ki ste ga vzljubili, da sami ne veste kdaj in zakaj.
Buenos Aires je krasno, moderno, snažno velemesto. Po svojem življenju malo ali skoraj nič ne zaostaja za Parizom. Vendar sem čul od Argentincev, da čez pol leta po povratku iz Pariza, dobe navadno bolezen, ki jo imenujejo »parista« in ki obstoja iz nepremagljivega hrepenenja po Parizu ,tako, da je treba včasih pripraviti prtljago in odpotovati. Posebno se to zgodi rado mladim damam, ki so mi to tudi pripovedovale in jim zato prepuščam vso odgovornost, Mislim, da »parisita« tudi v Evropi ni povsem neznana bolezen, samo, da imajo prazni žepi soprogov čudno zdravilno moč. Pa pustimo bolezni in pojdimo raje na pariški Boulevard.
(Dalje prih.)
Nekai misli ob redukciji osnovnih Sol.
Ravnokar obiavliem rezultat redukcije osnovnih sol v Sloveni,, je izzval Dri nas različne komentarie. Eni so mnenja da je ta redukcija skozi in skozi zgrešena’in našemu narodu škodljiva, drugi pa med nnmi g. J. P. v 159. številki »Narodnega Dnevnika« zastopajo mnenje, da je redukci"
v»i Vdovico
Nikakega dvoma ni, da so razredi z 12 do 5 učenčev res samo luksus, ki naj se od-S2VI-' •Vend?r |c *reba pri tem pomisliti, da anajajo sedaj v osnovno šolo vsi otroci ro-v ^f5U yoine. Splošno pa je znano, da V ■ ca*u rodilo manj otrok kot normalno, po drugi strani pa je ludi teh otrok ™>rlo primeroma več kot znaia umrljivost v ""J', dobi. Tako je prišlo do tega, da so nekateri razredi tako maloštevilni, da ^."'kakor ne čudimo, če jih je prosvetna rf,last reducirala. Poleg tega je tudi res, icrtiSo t>ile nekatere šole, zlasti v 1. 1920 in , razširjene, ne da bi obstojala prava de-*anjl<a potreba (zadostno število otrok). Če e razširi šola z okroglo 100 otrok na 4 ali i. ® na 5 razredov, je to gotovo luksus, zla-11 *e, če pomislimo, da je v tem številu bli-,.u Petina takih otrok ki obiskujejo ponav-'9lno šolo, ki torej hodijo v šolo ie en- oz.
I yakrat na teden. Ravnotako je tudi razum-»va redukcija tam, kjer je število otrok * 9ospodarskih ozirov (izseljevanje) padlo.
je zadela redukcija katere Sole neupra-, '^no, mi ni znano, niti ne verrt, ali je bila 'a redukcija povsod upravičena.
Kakor je iz ravnokar povedanega razvidno, bi se s to redukcijo strinjal, a to le tedaj, če bi se tam, kjer bo število šolskih otrok zopet narastlo, takoj otvorili razredi, oziroma vzporednice, kakor hitro se pokaže za nje dejanska potreba. A po dosedanjih izkušnjah se bojim, da se bodo morali ponekod cela leta stiskati otroci v prenapolnjenih razredih, preden se od g. mini-Mra v Beogradu doseže zopetno razširjenje 'etos reducirane šole.
Ker sem optimist, upam da postane tudi Jaša prosvetna uprava nekoliko etastičnej-sa nego ie danes.
Predno pa zaključim, moram le nekoliko replicirati na izvajanja g. J. P. Ne mogčc {adi njihovih tehtnosti,	pač pa	bi rad g.
J P. povedal, da se	je	spustil na	polje,	kjer
ne spozna. Mogoče je na kakem drugem »olju strokovnjak, no šolskem prav gotovo ne.
V svojem članku	postavlja namreč	nastopne trditve: Brati	in	pisati- naj	se le	na-
]>ee, več otroci ne rabijo. — Nič ne škodi, ve se otroci kmetov in delavcev nauče brati 'n pisati in nekoliko računati. (Ali je gospodu J. p. šola samo »Blažev žegen?«) Pre-j-načilen jc predzadnji odstaveh: Skrbite, bo dežela bogata in da bodo ljudje imeli v»ega dovolj. Potem bo lahko tudi šol več,
kakor jih je treba. Dokler smo pa siromaki, kakor smo, pa ni treba pretiravati. Moj prijatelj, ki je zelo pameten mož, mi je enkrat dejal: »Ce bi vsakemu pobu kupili za tisti denar, kolikor nas šola velja, eno bajto in kos zemlje zraven, bi mnogo več pomagali ljudem kakor s tem, da jim leta in leta ubijamo v bulice stvari ,ki niso navadno niti resnične.«
Torej, da postane dežela bogata in da bomo imeli vsega dovolj, proč s šolol Ali pozna g. J. P. zgodovino zadjih 50 let? Dvomim. Ali pa ve tisti zelo pameten mož, ki je je prijatelj g. J. P., koliko stane učitelj, ko-jiko stane vzdrževanje šole in nasprotno, ali ve, koliko stane bajta z zemljiščem vred? Ali mi znate povedati gg., kje je tista šola in kateri so tisti nauki, ki navadno niti resnični niso?
Da, da čisto prav trdi gosp. J. p., da šolani ljudje niso vedno tudi inteligentni in pametni; saj taki, ki so jim leta in leta v bulice ubijali stvari, ki navadno niso niti resnične. res ne morejo biti pametni. Rž.
DOSTAVEK UREDNIŠTVA.
Priobčujemo lojalno odgovor g. Rž. na Članek g. J. P. PriobCujemo ga v .prvi vrsti vsled tega, da tudi ob tej priliki dokažemo, da je /-Narodni Dnevnik« v resnici svobodna tribuna za vse dobro in pošteno misleče ljudi. Ker je članek g. Rž. pisan tudi v lepem tonu, ga objavljamo tem raje, kakor na drugi strani ne moremo priobčiti onih odgovorov, ki so mestoma žaljivi in premalo uljudni.
Ker pa smo poleg pismenih odgovorov doživeli zaradi članka g. J- P- tudi ustmene intervencije, smatramo za potrebno, da v tej stvari povemo tudi mnenje uredništva.
Predvsem moramo konstatirati, da so gospodje članek g. J. P. večinoma napačno raz-*	se zat° tudi po nepotrebnem zgra-
žali. Članek g. J. p. je deloma pisan ironično in zato ni vsako besedo vzeti dobesedno, tem-. ®.a ,.^e »feba presojati le po njegovi glavni mish. Obenem pa je treba upoštevati še t°> da je bil članek le reakcija na demago-gitne članke gotovega strankarskega časopisja, ki je hotelo iz redukcij skuhati voliven golaš.
Vsa stvar je v tem, da so se po preobratu mnogokrat preveč radodarno otvarjale paralelke in da se ni pomislilo, če država tudi vzdrži stroške za vzdrževanje prevelikega šolstva. Da na to opozori, je bil namen članka g. J. P. in zato smo ga objavili, ker je bil v tem oziru potreben in utemeljen. Ker pa je bil člonek podpisan in je šifra J. p. v slovenskem novinarstvu zelo dobro znana — smo priobčili Članek tudi brez vsake izpremembe, prepuščajoč bralcem, da oni odgovore na izvajanja, če se ž njimi ne strinjajo. Seveda pa smo pričakovali, da bodo odgovori v resnici odgovori in da se bo odgovarjalo le na to, kar je g. J; P. napisal, ne pa, kar so nekateri
pri tem mislili in zato bi prosili vse one gospode, ki so se po nepotrebnem razburjali, da si še enkrat članek g. J. P. prečitajo. Čeprav se morda ne bodo z vsako besedo strinjali in čeprav bi oni isto stvar povedali morda z drugimi besedami, bi vendar spoznali vsaj to, da ni bilo v članku one nekulturnosti, ki bi jo sedaj radi našli.
Pri tej priliki pa naj omenimo še to, kar nam je povedal resen šolnik. Dejal je, da se je v resnici otvarjalo v okolici Ljubljane preveč vzporednic in razredov, ker je vse sililo v Ljubljano. Posledica tega je bila, da smo dobili ponekod razrede z 12 učenci, v gorskih krajih pa razrede s 60 in več učenci. Da je ta pojav nezdrav, je brez vsega jasno in tako mislimo, da se lahko vsi zedinimo v tej sodbi: Če imajo redukcije samo ta namen, da končajo to nezdravo stanje, potem so te redukcije potrebne. Če bi pa redukcije škodovale razvoju šolstva, .potem jih je seveda obsoditi. Ker kakor je gotovo, da si naša država ne more privoščiti luksuza razredov z 12 učenci, tako pa je gotovo, da je dolžnost države skrbeti za dobro šolstvo, ki daje tudi najrevnejšim državljanom priliko, da se njih otroci naobrazijo.
Upamo, da to naše pojasnilo popolnoma zadostuje za vse, ki so dobre volje. Za druge pa je seveda vsaka beseda odveč in ljudem siabe volje tudi ni naše pojasnilo namenjeno.
Uredništvo »Narodnega Dnevnika«.
Šport.
DIRKA OKOLI FRANCIJE.
Največja cestna dirka sveta je končana. 145 cajboljših vozačev se je priglasilo k 28 dnevni tekmi, ki se prične v Parizu, gre odtod skozi severno Francijo, par sto kilometrov ob Kamalu in ma to skozi dolgočasne pokrajine ob Atlantiku. V Bayonne je prvi dan počitka. Sedaj se prične najlepši, ob enem pa najtežji del, vožnje čez Pireneje s brezkončnimi klanci s strminami do 10%. V ravnini zopet odmor, nato pa serpentine in (vijugaste ceste čez Alpe, med Nizzo in Evianom ob ženevskem jezeru, ki stavijo na vozače največje zahteve, mič manjše ko pri vožnji čez Pireneje. Zadnji del proge vodi tekmovalce skozi Alzacijo, iLoreno, po vzhodni Franciji ob belgijski meji do Dunkerque ob Kanalu in od tu zopet v Pariz, iv iParc des Princes.
Malo vozačev doseže cilj: nekateri odstopijo že v prvih dneh, razli&ii defekti na pneu-matiki, ostri ovinki, hipna slabost, vročina in mraz, prah in dež povzroči, da odpadejo nadaljni; marsikateri je že pustil življenje na tej dolgi progi ali pa je ostal pohabljen tza celo življenje. Odločilni za 'končna uspeh ipa niso prvi dnevi, ampak Piireneji in za temi Alpe odločajo, kdo ibo zmagal v ti gigantska tekmi. Tukaj si pridobe najvztrajnejši borci prednost par ur in s tem končno zmago.
Letošnja dirka je enaindvajseta; razun par vojnih let se je vršila nepretrgoma vsako leto od 1. 1903 naprej in je povzročila, da ima vsak tretji Francoz kolo in da se je industrija koles razvila v prav amerikanskem tempu. Zato pa je ta tekma pravzaprav tekma tovaren, ki izdelujejo kolesa. Vsaka .tovarna najame nekaj najboljših profesijonalov in zmaga voeača je ob enem zmaga dotične tovarne, ki naredi seveda masten dobiček. Zato pa tudi tovarne, športni meceni, razna društva, mesta m trgi razpišejo še poseibej nagrade za vsako ipotsamezno etapo, tako da si precejšnje število konkurentov pribori nagrade, bodisi o denarju ali dragocenih darilih, že pred ciljem.
Primerno temu velikanskemu aparatu pa je tudi zanimanje ljudstva. Vsi listi priobčujejo skozi 28 dni .na najbolj vidnem mestu dolga poročila o vsaki posamezni etapi; ni ga menda Francoza, ki ne bi v teh dneh najprej pogledal, kako stoje šanse v tour de France. Da sosedne dežele, Belgija, Švica, Italija in Španija prav nič ne zaostajajo v tem zanimanju, je umljivo samo ob sebi.
Zadnjo etapo Dunkerque—Pariz (344 km) je dobil Leducy v 13:58.09. V celotni kvali-iikaaji je zmagal Luksenburžan Frantz v
iK,1® "lin’	Drugi	je bil De-
^JecLX 20°:05.03, tretji Verhargon
omeniin- V .^00:51.48, ^etrt* Je 'bil zgoraj omenjeni parižan Lednev v 201-18 47 Cela
rarf-5821^0' kit
no odpiS f P ?° f°,na cilJ- 60 km sever-« i	Je	ve? 100.000 ljudi
na dirkače. Ro je prižel Ludney, pokrit z debelo .plastjo prahu, .mu je množica priredi-la navdušne ovacije. Kmalu za njim so prispeli tudi ostali vdeleženci na cilj.
Borze
dne 22. julija 1927.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.81, Berlin 13.51 — 13.54 (13.525), Budimpešta 0 — 9.93, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.995 do 6.025 (8.01), London 275.8 — 276.6 (276.2), Newyork kabel 0 — 56.93, Newyork ček 56.7 do 56.9 (56.8), Pariz 222.25—224.25 (223.25), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.5—310.5) (309.5).
Zagreb. Dunaj 7.99—8.02, Bruselj 7.89 do 7.92, Ivalija 308—310, London 275.8—276.8, Newyork 56.7—56.9, Praga 168.2—169, Curih
1093.5—1096.5; ameriški dolarji 56.15—56.35.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.35, London
25.20625, Newyork 519.375, Pariz 20.335, Milan 28.26, Praga 15.395, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.13, Dunaj 73.10.
Elekti.
Ljubljana. Investicijsko 84—0, Vojna škoda 343—0, Celjska 197—199, Ljubljanska kreditna 147—0, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—0, Stavbna 33—0, šešir 104—0.
Ljubljanska blagovna borza (22. t. m.). — Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 4 vagoni testonov, originalnih, fco vagon Sušak po 500 in 1 vagon tramov po noti kupca, fco vagon naklad, post. po 260. Povpraševanje za testone. — Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po
337.5—340, za avgust, september po 345 do 347.5; nova sremska pšenica, 80 kg, 2%, bIot. post., mlevska tarifa po 230; turščica banatska, slov. post., plač. 30 d*ni, promptna, nav. tarifa po 235, mlevska tarifa po 230; turščica banatsk, slov. post., plč. 30 dni, promptna,
: nav. tarifa po 232.5, mlevska tarifa po 227.5; j turščica srbijanska, slov. postaja, promptna, i plač. 30 dni, nav. tarifa po 220, mlevska ta-i rifa po 217; moka »0«, iz stare pšenice, fco * Ljubljana, plač. po prejemu po 510. Tendenca' ; čvrsta. Zaključkov ni bilo.
j ČEŠKOSLOVAŠKI POLJEDELSKI STROJI A BOLGARIJO.
Po večtedenskih pogajanjih so dobile češkoslovaške tovarne poljedelskih strojev del bolgarskih naročil kot kompenzacijo za bolgarski tobak. Gre za skupno svoto 9 in pol milijonov Kč. Del strojev so pa preko kompenzacijskega pota naročili Bolgari v Nemčiji, ki je stavila nižje ponudbe kot Čehi in je večkrat tudi izjavila, da stroje lahko takoj dobavi.
MATTONI - JEVO
GIESSHUBELSKO SLATINO
ima v zalogi
a. ŠARABON
LJUBLJANA
••■AVMA zaloga tu. in inozimikih mineralnih voda
To in ono.
Justifikacija morilca Lackovima.
Greh Žarka Lackoviča je znan. Lackovič je posilil lansko leto ob Donavi neko 9 in neko 11 letno deklico. Nato ju je zadavil ter vrgel trupli v vodo. Zato je bil obsojen na smrt. Prošnja za pomiloščenje je bila zavrnjena.
Justifikacija se je imela izvršiti v sredo zjutraj. Ker pa so bili krvniku Maussnerju med vožnjo iz Sarajeva v Pančevo ukradeni dokumenti, sef je morala za en dan odložiti, dokler ni dobila pončevsko sodišče od sara; jevskega brzojavnega potrdila o Mausnerjevi identiteti.
V sredo zjutraj ob 9. so objavili Lackovi-ču, da bo naslednji dan obešen.
Med čitanjem sodbe je bil Lackovič še precej miren. Ko je pa čul, da bo naslednji dan ob 5. zjutraj obešen, je jel plakati. Končno je prosil, da bi rad videl še enkrat svoje otroke. Nato so ga odvedli plakajočega v celico, kjer ga je pripravljal duhovnik na smrt.
Ob 1. popoldne so ga obiskali novinarji. Govoril ni mnogo ž njimi. Od časa do časa je ponavljal: >Da bi bil pri zavesti, ne bi bil tega nikoli storil, toda bil sem do nezavesti pijan. Ne spominjam se ničesar.« Bil je tako raztresen, da se je zdelo, da vsakega vprašanja niti razumel ni. Ves čas je jokal. Duhovnika, ki ga je tolažil, je poBlušal pazljivo ter Je z njim molil. Na mizi je ležala slika njegovih otrok, ki mu jo je poslala za spomin njegova žena.
Ko so ga vprašali, kaj je njegova poslednja želja, je odgovoril: Ne vem, kaj bi dejal, iNe morem niti jesti, niti piti, niti pušiti.«
»Ali si se izpovedal?« ga je vprašal eden od novinarjev. »Sem se.« — »In kaj ti je dejal duhovnik? — »Ne vem.«
Popoldne je obiskala Lackoviča njegova družina, in sicer žena, sestra, 7 letni sin, 4-letni sinček in 6-letna hčerka. Lackovič je bridko jokail ter poljubljal in objemal svoje otroke. Njegova žena je gledala prizor nema in globoko potrta. Ko je družina odšla, je bil Lackovič še bolj obupan kot preje. Večinoma je jokal in molčal, če pa je govoril, je govoril v pretrganil besedah brez prave zveze, tako, da ga je bilo težko razumeti.
Eksekuciji je prisostvovali le malo občinstva. Dasi je bilo zanimanje za obravnavo veliko, sodišče ljudem ni dovolilo vstopa. Navzoči pa so bili njegova žena in otroci. Predno je stopil Lackovič pod vešala, se je poslovil od žene in otrok. Nato se je obrnil proti občinstvu ter ga prosil, da naj skrbi za njegovo ženo in otroke, češ, oni so nedolžni.
Ko je poklical predsednik sodnega dvora krvnika ter mu izročil Lackoviča, je prosil obsojenec, da naj se mu dovoli, da spregovori še par besed. Predsednik mu je to dovolil.
Lackovič se je obrnil proti občinstvu ter izpregovoril: »Priznam, da sem grešil. Toda grešil sem v nezavestnem stanju in zato se pokorim.« Nato je poljubil križ, krvnik in njegov pomočnik sta ga potegnila na velala čez 12 minut pa je ugotovil zdravnik, da je nastopila smrt.
To je bila v Pančevu po 59 letih prva iu-stifikacija, Mausner pa Je spravil a tem 85* zločinca na drugi svet.
tudi jaz bojim smrti!... Vsi se je bojimo! Prva uš, ki zaide v naš grad, to je prvi parlamentarec neprijatelja, da naj se vdamo! To je vizitka smrti! No, pa še nisem srečal uši s svojimi očmi! Česa se torej bojite, norci! Jutri vas odpeljem! — A veste kam? — Odpeljemo se k morju!«
Bareš je spet zanesel svoj kozarec k ustom, ni ga pa doneseL Strašen obupen krik se je iztrgal Capu iz ust in bolestno presunil pozno uro, polno dima in smradu. Čap je skočil pokonci, skrivil hrbet in je s prstom, z dlanjo, z roko, s celim telesom kazal na sivo podlogo, na kateri je počivala blagajna.
»Uš! k
Vsi so poskočili.
;,Kje? Kje?«
»Tukaj!«
Majhna, belkasta pegica je potovala nekam počez po hrapavi površini podloge, kaKOi' da dobro pozna svojo pot.
Kreček se je zgrabil za glavo. Gruber je zatulil z nečloveškim glasom. Samo Zelinka je stegnjeno ležal na hrbtu.
»Kaj to pomeni?« je zašepetal Čap.
V njerti je zatrepetala nesmiselna, obup113 nada, da je mogoče tudi to Bareševa ttip®' falna šala, v kateri je vije k njegovega vanja in zasmehovanja smrti. — Če je p8*0 le resnica, je pa spet Bareševa stvar, da zdaj nekaj napravi, naj bo z besedo, ali P8 s pestjo. — Oči so se vanj uprle:
»Ti! Ti! Ti! — Ti si nam prinesel zaklad! — Ti si k nam zanesel uši! Ti nas rešil«,
Bareš pa ta trenutek ni imel prav nik]er več moči, kakor v prstih in ni mogel n&Pra" viti drugače, kakor je napravil. Ujel je 115 in jo strl med palcem in kazalcem, da je kar zginila. — Molčal je. —
»Bareš, kaj to pomeni?« je znova zable; betal Ča z jokavim glasom, še čudno, da D1 sklenil rok.
»To pomeni, da jih bo še več!«	i
Ta trenutek je pa tudi Bareš prišel do sape in do besede, da bi še povečal s?, groze tega pojava. — To je bila ista ®*r’ ki je tam koračila po pričnah, prva, zato P‘ najstrašnejša, ker v njeni množini ni ve groze...
(Dalje prib )
glasu pa je bilo slišati hinavske, neprirojene note. Njegov obraz je zatekel v bolestno, zlobno grimaso, usta so se mu po vsakem požirku raztegnila v gube šiloma zatajevanega gnusa. Ta zlovešča maska se je pa popolnoma zgubljala v zastorih dima in krika, ki se jim je liki kodrastim stebrom valil iz ust.
»Sardine!« je kričal Bareš, — »mrlički v olju! Kdo želi olje z mrličev?« —
Škatljica mu je počila pod prsti, pločevinasti pokrovček se je navijal na ključ. Čap je vzdihnil.
»Moj bog, koliko let nisem imel tega v ustih!«
»Kar sem živ, še nisem tega žrl,« je kriknil Zelinka z neko obupno radovednostjo, — »kakšen okus ima neki ta stvar?«
Ribica mu je izginila v ustih, pa samo za trenutek. Tik nato je zletela pod prično, za njo pa desertna slina.
Edino Čap se je pohvalil, kakor da se hoče Barešu prikupiti:
»Izborne so! Samo sit sem že, hvala bogu.«
»Primojkrižanduš,« je grmel Bareš, »vsi skupaj ste pokveke! Vaše želodce bi človek vrgel psom!«
»Težko, če bi jih požrli« je žalostno pripomnil Kreček, ki se je poprijel te misli in si tudi predstavil v duhu to sliko. Kljub številnim kozarčkom, ki jih je že spustil po grlu, se je naenkrat razžalostil, kar pa ni odgovarjalo momentu. Vendar se je pa spet znašel in znova nalil kozarček.
»Bareš! Za vraga! — Navsezadnje bi pa le rad slišal o tvoji dogodivščini! — Kaj se obotavljaš? — Povej, kaj si videl in slišal v številki 35! —«
»Ne, ne! Za božjo voljo, samo tega ne!«
• Gruber! — Ležal je v svojem kotu, nekje v globini teme, ko da ga ni na svetu, kajti vsi so nanj pozabili. Šele zdaj jim je s svojim plašnim glaskom spet stopil pred oči in vsi so ga za trenutek zagledali v mraku.
»Pri bogu,« je zaklical spet Bareš, razjarjen od take strahopetnosti, »povedal bom samo to, kar sem videl! — Zakaj bi pa ne povedal? — Vidiš noč za oknom? — Kako se nam reži s pegastim trebuhom! Revica gre k nam, da se ogreje, — mogoče gre po zaklad, ki smo ji ga izmaknili izpod vzglavja? — Povej jim, Zelinka, kakšno smo jim za-
godli v št. 35! — Tam je, gospodje, jako pisana družba, — živi in mrtvi, — pod stropom pa vreščijo in plezajo po tramovju blazneži, kot opice. Obešali so se nama na vrat, preklinjali so naju, praskali, grizli — eden od mrtvih me je celo ugriznil v nogo, — želiš videti zobe?«
Bareš si je odvihal nogavico in se pripravil, da obnaži mgče, medtem, ko so iz kota dohajali kolcavi zvoki groze, ki jih je dušila blazina. — Gruber si je zaman vtikal prste v ušesa. — Besede so kakor igle prodirale blazino in se mu zabadale v možgane.
»V tej-le brazgotini,« je razkazoval Bareš, »sta tičala dva orumenela sekača. Zdaj pa mogoče tukaj večerja — nekak majhen, popolnoma neviden hrošček, doktorji mu pravijo »bacil« in gledajo nanj skozi leče, ko zvezdogledi na zvezde. — Kakšen je neki tak tiiozen bacil? — Tak-le inteligenten bacil, recimo samička, — kaj bi nam povedala, če bi znala govoriti? — Vprašal bi jo: — pravim vam, živalica, kako se vam godi? Imate dovolj prostora v vsemirju? — Ona pa: — malo, gospod! Stiskamo se v črevesju — (pomanjkanje stanovanj), ker je bog obdaril z rodovitnostjo naše ljudstvo; potrebujemo nove kraje za nove generacije ...«
»To je ogabno,« je kriknil Čap.
»Kaj je ogabno? — Misliš, da tak bacil nima nagona samoohrane? — Pijem na zdravje bacilov! Naj živijo!«
Bareš je izpraznil kozarček in ga treščil v temo, v ono smer, od koder se je slišalo ihtenje in cvileči napev groze.
Zelinka je že ležal vznak, ker ni našel druge opore za svojo načeto hrbtenico, raz-ven prične. Tudi usta so mu odpovedala; jezik je ležal med zobmi, vlažen in negiben, ko močerad, glas pa, ki je od tam prihajal, ni bil več podoben človeški govorici. Bareš je bil pa razbičan od neke maščevalne, grozotne strasti in je izzivajoče kričal in piskal okrog sebe:
»Smrt! Za oknom je smrt! — Za vratmi je smrt! — Tif! — Kolera! — Kuga! — Tabor umira! — Mi pa tukaj zdravi norimo! — Ali razumete, kaj se to pravi »Zdravi«, ko vsenaokrog umira? — Biti zdrav in bogat? — O, vi plaha, strahopetna sodrga! Kaj ste vi? Kaj ste videli? A jaz, — jaz sem slišal umirati št«#vilko 35!... Mogoče, mogoče, da se
Jam Weiss
Baraka smrti.
»Zakaj ne ješ?« je vzrojil Bareš s polnimi ustmi, v katerih se je valjal težak založaj mesa in kruha, ki ga je le počasi zmanjkovalo. — Kfeček se je držal vodke in je z neštetimi kozarčki gasil svojo trimesečno žejo. Star izpačen obraz se je že obličil počasi v prejšnjo podobo človeka. Oteklina je splahnila, pokazala je sinje očesce, ki se je rinilo na svetlobo in se širilo, kakor da bi je potrebovalo več, ko prej. — Od prejšnje spačenosti sta ostali samo dve črni odprtini v zobovju; iz njih je bežal usmev in besede so se v njih lovile ...
»Tri mesece! — Tri suhe mesece, sestavljene iz tisočev sekund žeje! — — Voda živa!... Voda pozabljeneja. Vodka! — Vrag! Ti jemlješ človeku razsodek, — hvala ti za to! — Razsodnost, to je ista samopašnost! — Dostojnost, — komedija! — Pustite me, da se napijem, in človeško gorje zgine! — Vsp stvari okrog tebe se naenkrat s teboj pobratijo: ti, in ti! — Tako dober postaneš, da bi sam sebe razdal, — tako bogat, da ničesar h e rabiš. Ne lažeš, se ne pretvarjaš, ampak takrat šele postaneš človek... tak kakor ga je pozabil ustvariti bog, z možgaai, ki .se iskre in žare... Pa še več! človek poslane...«
»Svinja!«
^Bog! Človek postane za trenutek bog... kajti nič mu ni nemogočega ...«
Noč je potekala, vodke je bilo čedalje manj, raslli so kriki in zdajpazdaj je izbruhnil smeh in pod udarci pijanih pesti je bobnela prifina. Cigarete so gorele v ustih in njihov konec je bil vedno isti: pepel in dim... Samo mesa ni bilo konca.
»Jaz, — jaz načelno ne prenesem prekajenega mesa ...« je kričal Čap, da bi rešil svoj glas iz vrtinca bobnečega šundra. — »Pred vojno sem živel pri nekem mesarju, — iz svoje sobice sem mu lahko gledal naravnost pod roke. — Zgrabil je crknjeno podgano za rep, in — šup! — jo je vrgel pod nože, ki so mastili krvavo kašo za salame.«
Nihče ga ni poslušal, ker sta istočasno začela govoriti Kfeček in Bareš, v jeziku vodke. Zelinka je pil pogosto in trdovratno, v
MALI OGLASI
Za vsako besedo se 50 par. Za debelo tisJ*** pa Din 1.—. Ji
KUPIMO
sledeče knjige iNerabljene: »Trije tirji«, »Dvajset le{ je«, »Deset let poznele ■ Jugoslovanska knjig8™
____Ljubljana._____
»UI!stein’s Weltgeschlchte«
(elegantno vezano) w Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi.
Prodajalka
dobra moč v mešane1” blagu, želi premenlti sto. Cenj. dopise na upt»' vo tega lista pod Sitf0 »Zanesljiva«.
Drva - Čebin
WoUov» 1/11. - T«l*t. M
Josip Petelinc-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega »pomenih«. Na veNkot	Na	malol
VINOCET
Proda se ceno
pohištvo, Štedilnik in mala peška. Naslov pove uprava Usta.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Lfiibljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo. m * Telefon Stev. 2389. Tehnlino in higijenlino najmoderneie urejena Mišama v Jugoslaviji«
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta »t. la, II. nadslr.
PROFESOR IVAN SIVEC ŽARKA roj. ŠTOLFA POROČENA
y • " J čaše in aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana.
Kočevje-Ljubljana, julija 1927,
Hektografični aparati zvitki, masa, črnilo, trakovi,
Telefon 2980.	dobite vedno In najceneje pri	Telefon	29SO.
LUD BARAGA - LJUBLJANA, Selenburgova ulica stev. 6.
| H 1,)UBL]ANSKA KREDITNA BANKA = |
8	.hnin fi 11II nr- I	dunajska cesta, nuj luki LHW1«h71 I
S STrifellHK- _________-—- Ml:m.i
| ■MU* lUttVE M in	leetiKL Novt Sad, Ptuj, Saralevo, Split« Oorlca,    —  1 w
fi ..........—-p- J	Trst.	AOKNCIJA: topalac.	^	|
■-	**	■■	.	-	Sa nrlDoroCa Mi 'v*« bančne po*l«- ■	"	8
GREGORČIČEVA 33
laovazMtcA. * vMJUMm. »t. asaa
Za tiskarno >Merkur« odgovoren: Afldrej Sever. Vsi * Ljubljani.
Izdajatelj: Aleksander Želeroikar. — Urejuje: Vladimir Svetek