ÁÑO (LETO) XXIX (23) No. (Štev.) 35
Zahvala in prošnja
(Misli iz govora g. Marka Kremžarja na večeru v zahvalo našim dušnim pastirjem)
Naj bo tudi nocoj, ob tej slovesnosti, prva beseda zahvale namenjena Bogu. On je namreč tisti, ki je vas, dušne pastirje, poklical, On vas je poslal med nas, On vas podpira, da vas ne premaga razočaranje nad slabostjo in mnogokrat tudi nad nehvaležnostjo vaše Srede.
Res, da se vas mnogokrat spomnimo, saj živite med nami, a ne vedno z razumevanjem in le malokdaj s hvaležno ljubeznijo, kakor bi kot naši pastirji zaslužili. Mi, vaši verniki le pre-radi pozabljamo, da moramo biti na zemskem romanju drug drugemu v o-poro: vašo pomoč pričakujemo in sprejemamo, kakor nekaj samo po sebi u-mevnega, obenem pa smo večkrat brezbrižni do preskušenj in težav, ki jih morda Bog istočasno pošilja vam.
Prav je zato, da ponižno priznamo, da če imamo požrtvovalne dušne pastirje, to ni naša zasluga, marveč božji dar, dosežen z vašim sodelovanjem! In za to pripravljenost sodelovanja z Božjo milostjo vam gre v prvi vrsti vse naše priznanje in vsa naša zahvala! Sledili ste Gospodovemu klicu in delate v vinogradu polnem osata, kljub vročini, kljub samoti, kljub nerazumevanju in še prav posebno: kljub težavam begunstva in emigracije ter duhovni zmedi sodobnega sveta.
Hvala vam, ker ste ostali „pastirji duš“, ker ste vztrajali in še vztrajate na svojih mestih kot priče in posredovalci Življenja, ki je drugačno od materialnega bivanja, v duhu II. vatikanskega koncila — in to že od časov, ko ta še ni bil niti sklican.
Le Bog vam more povrniti to zvestobo in vztrajnost na poti poklica. Mi jo lahko samo priznamo, posebno še, ker vemo, da je na stotine poti, ki morejo speljati duhovnika — tudi dobrega duhovnika — od dušnopastirske-ga delovanja, in da vsaka doba odpira še nova stran-pota...
Morda je v naši narodni preteklosti bila ena najbolj shojenih poti, ki so odvajale duhovnike od dušnega pastirstva, pot imetja in zemlje. Zgodovinske razmere so opravičevale cerkvena premoženje, a slovenski duhovnik je zavrgel to pot, ko je spoznal, da ga oddaljuje od duš.
■ A med tem so nove razmere že kazale na široko novo pot politične dejavnosti, ki je klicala po mladih požrtvovalnih ljudeh. Pomanjkanje katoliških laikov je mnogim duhovnikom opravičevalo to pot. Zavreči jo je bilo treba ter se vrniti na stezo dušnega pastirstva.
'Pa se je pokazala v katoliških vrstah potreba po kulturnem in znanstvenem delu, treba je bilo kazati smer katoliškim laikom, prenekateri duhovnik se je lotil tega dela — a tudi to stranpot je bilo treba zapustiti ter zamenjati s težkim in večkrat nehvaležnim dušnim pastirstvom.
In končno je gorje socialnih krivic pognalo po vsem svetu množice idealnih duhovnikov v socialni aktivizem, ki je danes morda naihujša stanovska skušnjava vašega poklica. Ta nainovej-ša stranpot raste iz naše, laiške socialno brezbrižnosti, a trga mnoge duhovnike od njihovega nadnaravnega poslanstva ter jih usmerja na druga polja, ki se raztezajo od sociologije pa do politike in vojaške tehnike. Delavci zapuščajo Gospodov Vinograd ¡n se udinjajo gospodarjem tega sveta.
A če se sol spridi, s čim bomo solili? če se naši dušni pastirji posvete tuzemskemu aktivizmu, kdo ho posrednik mod Bogom in Čredo? Kdo bo dušam vračal mir? če pa ne bo miru v dušah, ne bo miru v družinah, ne bo ne miru ne pravice v skupnosti — „0 ^ miru na svetu...
Današnji svet trpi tisoče razb‘pnjb kriz, za vsako ima posebnega specialista, a ne reši v bistvu nobene, kajti ne spusti se v globino, kjer je prodišče vseh kriz in vseh rešitev. Modemi človek ne gre v globino lastnega srca, ne skloni glave pred Borom, ne jg<ce miru svoie vesti, in sp skoraj ne za_ veda več vzroka lastnega nemira.
KS LO V E NIA LIBRE
BUENOS AIRES 3. septembra 1970
MIROVNA POGAJANJA V ZASTOJU
IZRAELSKA VLADA V PRECEPU
Predhodni mirovni razgovori med Izraelom in Egiptom, pri katerih sodeluje predstavnik Združenih narodov Jarring, so v New Yorku prišli na mrtvo točko. Izrael je minuli teden ponovno obtožil Egipt, da je kršil premirje, ker ni ustavil postavljanja vedno novih raketnih oporišč vzdolož sueškega prekopa.
Ko sta Izrael in Egipt po posredovanju ZDA ustavila sovražnosti, je bilo dogovorjeno, da na 40 kilometrov širokem pasu vzdolž sueškega prekopa nihče ne ho smel spreminjati obstoječega vojaškega stanja, se pravi, izboljšavah svojih vojnih instalacij.
Izrael je obtožil Egipt, da je v času premirja že večkrat premaknil svoja raketna oporišča bliže sueškemu prekopu, tako da lahko z raketami, ki mu jih pošilja ZSSR, sedaj dosega izraelske vojaške položaje. Egipt je s svoje strani obtožil Izrael, da je dvakrat prekršil premirje, ker je poslal svoja vojaška letala nad egipčansko cono.
Amerikanci so po svojih opazovalcih konotrolirali premirje ter najprej objavili, da egipčanske kršitve premirja niso dokazljive, pozneje pa so v svojih izjavah postali previdnejši, zla-
sti ko je Izrael objavil fotografije e-gipčanskih oporišč ob sueškem prekopu.
Vsled takega stanja je izraelska vlada odpoklicala svojega delegata za predhodna mirovna pogajanja Jožefa Tekoaha iz ’New Yorka. Tam je ostal samo egipčanski delegat, medtem ko se predsednik ZN Jarring trudi, da bi pogajanja spet pognal v tek.
Izraelska vlada se trenutno nahaja v precepu. Skrajni elementi v vladi zagovarjajo prekinitev pogajanj in zahtevajo od vlade, da naj sporoči v Washington, da poganjanj ne bo vse dotlej, dokler Egipt ne bo umaknil svojih raket na prejšnje položaje. Izraelski legendami poveljnik Dayan je tudi izjavil, da bo odstopil in s tem izzval vladno krizo, če poganjanja ne bodo ustavili, dokler Egipt ne bo prisiljen očistiti zahodni breg sueškega prekopa svojih raketnih oporišč, ki jih je s sovjetsko pomočjo zgradil v zadnjih dneh.
Diplomatski krogi v Londonu so objavili, da iz ZSSR prihajajo velike količine vseh vrst orožja v Egipt. Pošiljke so bile v zadnjih dneh izredno pogoste in aleksandrijsko pristanišče mrgoli sovjetskih tovornih ladij.
U Thant pri Titu
RAZGOVORI S TEPAVCEM IN RIBIČIČEM
Glavni tajnik ZN U Thant se je minuli teden mudil na obisku v Jugoslaviji. U Thant smatra Tita in njegov komunistični režim za „iskrenega prijatelja miru“ v svetu in za „vplivni faktor“ v Afriki in južni Aziji vsled njegove politike tkim. nevezanih držav. U Thant seveda noče videti, da se Tito trudi, da bi bil ta blok nevezanih držav navezan na komunistični blok.
V Beogradu se je U Thant sestal s Titovim zunanjim ministrom Mirkom Tepavcem, pozneje pa s proslulim predsednikom federalne vlade Mitjo Ribičičem. Ker Tito vsako poletje preživlja na svojem luksuznem letovišču na otoku Brioni nasproti Pulju v Istri, se je moral U Thant potruditi tudi tja, da je lahko obiskal jugoslovanskega komunističnega diktatorja.
Tito je pozorno poslušal U Than-tovo razlaganje svetovnega položaja in istočasno koval načrte za nadaljnje komunistično rovarjenje v Afriki in Aziji. U Thant se je posebej dotaknil treh mednarodnih konferenc oz. zborovanj, ki so bila napovedana za ta teden: vrhunska konferenca Organizacije za afriško enotnost, ki bo zasedala v Addis Abebi, tretja vrhunska konferenca nevezanih držav v Lusaki in zbo-fovanje ob 25. letnici Glavne skupščine ZN v New Yorku.
če je ves svet, če je naša domovina, če je celo naša skupnost že deloma okužena s smrtonosnim bacilom sovraštva, če se širi laž kot kuga preko vseh dežel vzhoda in zahoda, ter jo ljudstva sprejemajo z odprtimi rokami, ne iščimo lahkih rešitev v spremembi zunanjih sistemov in struktur, ki naj bi reševale narod, svet in skupnost — brez našega osebnega napora.
Le resnična ljubezen povezana z resnico more ustaviti smrtonosni razkroj družbe in duš. In kdo drugi če ne vi, naši pastirji, naj bo prvi posrednik Miru, prvi glasnik Ljubezni in Resnice ? Od koga, če ne od vas, naj pričakujemo, da jih oznanjate z zgledom in besedo, pa naj bo prilično ali neprilično, čeprav se lomijo temelji družbenega ustroja. Naj bo svet poln tvarnega blagostanja -— ali naj mre od gladu, vaša naloga ostane nespremenljiva, kajti sredi tega sveta, a ne od tega sveta, je vaše poslanstvo!
če tudi modemi svet, če tudi vaša čreda zahteva, da ji govorite o znanosti in vedah tega sveta, vi ostanite zvesti Gospodovemu klicu ter oznanjajte Resnico Globine, ki j0 potrebujeio nage duše, Resnico, morda prilagojeno po obliki razmeram, a katere ne bo zma-
I Titovi delegati bodo v Addis Abebi ; in v Lusaki, U Thant pa je hotel od j maršala tudi izvedeti, če se bo morda ' sam udeležil proslav 25. letnice ZN v , New Yorku.
j Po razgovorih se je U Thant odpeljal v Skopje, ker ga je zanimalo, kaj je 'iitov režim napravil z milijoni j dolarjev, ki jih je dobil za obnovo po I potresu porušene prestolnice Macedo-nije, nakar je odšel „na oddih“ po tako ' „napornem delu“ na Ohridsko jezero, od tam pa v Addis Abebo v Abesinijo na začetek konference Organizacije za afriško enotnost.
La violencia no es cristiana
En estos días se está llevando a cabo en la ciudad de Medellín, Colombia una reunión de comisiones del CELAM (Consejo Episcopal Latinoamericano). Durante su transcurso el delegado argentino monseñor Eduardo Pironio presentó un documento que, con el título de “Teología de la liberación”, expresa entre otros los siguientes conceptos:
“Se desfigura totalmente el concepto de liberación y sus exigencias en los documentos episcopales de Medellín, cuando se confunde con revolución violenta o justificación de la guerrilla.”
“Nadie puede escudarse en las conclusiones del CELAM de Medellín, para sembrar el caos, tampoco nadie puede acusar a Medellín de haber provocado violencia”.
“Con frecuencia,” agrega el documento que trata la misión liberadora de la Iglesia, “entre nosotros el legítimo deseo de liberación va siendo acompañado de desesperadas manifestaciones de violencia, que no podemos aprobarla ni justificarla con facilidad, porque la violencia no es cristiana ni evangélica; tampoco podemos condenarla con ligereza sin analizar con seriedad sus causas, porque hay una violencia institucionalizada que provoca con frecuencia el drama de la violencia armada.”
Nasilje ni krščansko
Te dni se sestajajo v mestu Medellín, v Kolumbiji različne komisije CELAMa. (Latinskoameriški škof. svet). Med zasedanjem je argentinski delegat monsignor Eduardo Pironio predstavil v presojo dokument, ki pod naslovom „Teologija osvobojenja“ izraža med drugim sledeče misli:
„Popolnoma se skazi smisel osvoboditve in zahtevo po njej v škofovskih dokumentih iz Medellina, kadar se ga zamenja z nasilno revolucijo ali z opravičilom gverile.“
„Nihče se ne more ščititi za zaključki CELAMa iz Medellina, z name-i nom da seje kaos, kakor tudi nihče ne more obtožiti Medellín, da je sprožil nasilje.“	'
„Mnogokrat se dogaja med nami,“ doda dokument, ki razpravlja o osvobodilnem poslanstvu Cerkve, „da gre vzporedno z željo po osvoboditvi tudi brezupen izbruh nasilja, ki ga pa ne moremo z lahkoto opravičiti, kajti nasiljé ni krščansko ne evangeljsko; kakor ga tudi ne moremo brezmiselno obsoditi ne da bi analizirali vzroke, kajti obstaja tudi neko institucionalizirano nasilje, ki po-gostjo povzroča tragiko oboroženega nasilja.“
Iz življenja in dogajanja v Argentini
DOBA TERORJA?
Pretekli četrtek, 27. avgusta je nov politični zločin pretresel argentinsko pa tudi latinskoameriško javnost. Tega dne je bil ob 9 zjutraj ubit vodja tekstilnega sindikata (sindikat oblačilnih delavcev) José Alonso. Okoliščina in ozadje tega umora nam ponovno stavi vprašanje: Prehaja Argentina v dobo terorja?
Pred 2 letoma je bil ubit kovinski vodja Augusto Timoteo Vandor. Bil je
I Z
TEDNA
Spiro Agnew je pretekli teden obiskal več držav na Daljnem Vzhodu ter je povsod zagotavljal nadaljnjo ameriško vojaško pomoč v boju tega dela sveta proti komunističnemu navalu.
James Walsh, severnoameriški katoliški škof-misijonar, ki ga je Mao-cetung pred kratkim izpustil na svobodo, je bil v kitajskih zaporih tako izoliran od sveta, da ni vedel, da je medtem umrl papež Pij XII., da smo imeli že tudi Janeza XXIII. in da se-
ličil strah pred svetom. In to je edina rešitev tudi za svet!
Mi, vaši verniki, vas potrebujemo, ne zaradi vašega osebnega znanja, čeprav spoštujemo tudi to, marveč zaradi vašega duhovništva, ker ste naša I vez z nadnaravo. Vaše roke nam lahko ! pomagajo — a le če ste vi zasidrani v Kristusu!
Sv. Janez Vianey, s svojo skrom-! no n globoko svetostjo in ne morda i Veliki Akvinec s svojo učenostjo, je I simbol vašega poslanstva med nami.
i Živimo, skrbimo in pehamo se kakor da bi bila v naših rokah usoda krščan-I stva, dežel in narodov, a je čas, da priznamo majhnost svojih naporov in da ne moremo rešiti niti lastnih duš brez božje milosti, brez sodelovanja naših bratovv Cerkvi in brez vas — pastirji!
Zato prosimo Gospoda, naj Vam tisočero poplača vaš trud, naj vas ohrani med nami še mnogo let, obenem pa naj krepi v vas plamen svetosti, ki bo dajal toplote naši mlačnosti in nam kazal pot, da se ovce ne izgubimo na sicer kratki a težki poti skozi čas — v Večnost!
Dragi naši pastirji — hvala vam!
V TEDEN
daj vodi Cerkev Pavel VI. Tudi ni vedel za 2. vatikanski koncil in ne, da je človek že prišel na Luno.
Charles A. Lindbergh, prvi solo letalec, ki je leta 1927 preletel Atlantski ocean, je izdal svoje spomine. V knjigi piše, da so Roosevelt, Anglija in Judje potegnili ZDA v drugo svetovno vojno. „Daši so ZDA premagale Nemčijo in Italijo, pa so pomagale dvigniti na površje ZSSR in Kitajsko“, piše Lindbergh.
Francois Mauriac je minuli ponedeljek umrl v Parizu, star 84 let. Dobil je Nobelovo nagrado za literaturo leta 1952 ter je bil znan kot eden največjih katoliških pisateljev dvajsetega stoletja.
V Grčiji so minulo nedeljo praznovali 21. letnico zmage nad komunizmom. V atenski katedrali je bila slovesna maša, ki se je je udeležila vlada. Grki so se med vojno borili proti ko-i munističnim partizanom z orožjem, ki so ga dobili od kogar koli, tudi od Nemcev, no britanski invaziji pa so jim ga naprej dajali Angleži, da so dokončno potolkli partizanske tolpe.
Sovjetska Pravda je zapisala, da se more zgoditi, da bodo „desničarji“ Edvarda Kennedyja ubili če bo leta 1972 kandidiral za predsednika ZDA. Zanimivo je, pravijo v ZDA, kako sovjetska Pravda napoveduje usodo ameriških predsedniških kandidatov.
Jordanski kralj Houssein je v torek, 1. t. m. komaj ušel smrti, ko so neznanci napadli avtomobilsko karavano v kateri je potoval. Streli so padli na karavano a niso povzročili mrtvih ne ranjenih. Medtem so se spopadi med rednimi četami in gverild Al Fataha ‘ponovno zaostrili.
tudi vidni vodja močne peronistične skupine. Smrt ga je zadela v trenutku, ko se je pripravljal na politični dogovor s tedanjo vlado generala Ongania. Letos je bil ubit bivši predsednik gen. Aramburu. To prav v času ko so ga opazovalci smatrali za vidno glavo peron ¡stično-liberalnega sporazuma za bodočo vladno koalicijo.
Tudi Alonso je bil močna figura V peronistični struji. 'Pripravljal se je na sporazum z drugim delom peronis-tičnih sindikatov, takoimenovanimi 62 organizacijami. Sporazum je praktično že dosegel. Imel je pri sebi dokument, „spravno pismo“, kjer je bil osnutek za skupno delovanje. Nov sestanek bi moral biti prav v četrtek 27. zvečer. Za tem bi se pričeli razgovori z vlado za bodoče sodelovanje. Neznanci so s pretvezo ustavili auto ter z 11 streli iz revolverja ugasnili Alonsovo življenje.
Eno je jasno: nekdo ima interes, da ne pride do sodelovanja delavstva, še manj peronističnih sil, z vlado. Tudi ne do širšega povezovanja argentinskega ljudstva. Vse kar predstavlja socialni mir, ali široko politično silo, to je tem neznancem trn v peti. Da si ga izru-jejo, ne štedijo z največjimi podlostmi,
Zločin sta si pripisali (po novem pismenem načinu na uredništvo kakega lista) dve skupini, ki sta si v nečem enaki: „Comando Ejecutivo Emilio Maža“ in „Comando Montonero Emilio Maža del Ejercito Naeional Revolucionark)“. Kot znano je bil Emilio Maža ubit v Cordobi, ko je policija lovila napadalce naselbina Calera. Maža je bil tudi obdolžen, da je bil udeležen pri ugrabitvi geuerala Aramburuja. Avtorji obeh pisem so tudi sporočili, da se bodo umori nadaljevali, dokler ne bo „ljudstvo prevzelo oblasti“.	,
Umor Alonseja je takoj in združno obsodil ves narod, še isti dan je predsednik Levingston govoril narodu in prikazal zločin kot novo storitev tujih sil, kajti „Alonsejev vzor je bil posneman in ou je bil zapreka za sovražnike naroda." V obsodbi so bili edini vsi delavski sektorji, pa tudi vlada in politične skupine. Pred zunanjo nevernostjo se že vidi potreba in nujnost združenja.
Le enoten nastop naroda in vlade, v ozračju socialne pravičnosti, bo lahko kos razpaseni prevratnosti. Kajti nevarnost je velika. Taktika in metode teh neznancev, ki nas spominjajo na dogodke pred in med rdečo revolucijo v naši domovini, zahteva jasnosti v ciljih, odločnosti v nastopu in edinosti v borbi.
Integracija podjetij
Zasilna rešitev iz zagate
Komunistični režim je v 25 letih bistveno spremenil ekonomsko struktu-turo Slovenije. Kmetijstvo, ki je do druge svetovne vojne prevladovalo, je moralo odstopiti prvenstvo industriji. Posledice so velike. Kmetijstvo z uničenjem zasebnega kmeta na eni strani ni doseglo tistega uspeha z raznimi kombinati in velekombinati kot so pričakovali. Zato se trudijo oživiti zasebno kmetijstvo, kar pa doslej ni prineslo uspeha. Iz kmetij so pognali celo generacijo in tega ni mogoče popraviti v kratkem času.
Mnoga industrijska in ostala podjetja, ki so jih brez načrta in večkrat tudi brez potrebe priklicali v življenje, so na drugi strani pri preprečavanju zasebne iniciative in kontrole v stalnih težavah. Pa tudi zvezni centralizem, strokovna nesposobnost vodstev podjetij in partijski interesi doprinašajo svoj delež tem težavam.
Zato podjetja iščejo izhodov na razne načine. Ali povezujejo med seboj različna domača podjetje, ali pa se združujejo in povezujejo s tujimi podjetji.
Navajamo nekaj primerov:
Podjetje živilske stroke „Prehrana“ je s številnimi povezavami razširilo poslovanje na nova področja. Tako ima pod svojim okriljem že enega največjih kmetijskih kombinatov v Sloveniji ter velika hotela „Slon“ v Ljubljani in „Central“ v Portorožu. Njegova turistična agencija Globtour je imela lani blizu 4 milijone dolarjev prometa. „Prehrana“ ima tudi 6 hitrih ladij „hidro-gliser“, ki vozijo turiste po Jadranu. Isto podjetje gradi v Ljubljani veleblagovnico. V Piranu pa gradi hotelski kompleks, ki bo imel več kot 2.000 ležišč.
Integracija preštevilnih gospodarskih organizmov v Sloveniji je neizbežna, če hočejo iti naprej v svojem razvoju. Lansko leto je prišlo do 54 pripojitev in dveh spojitev gospodarskih organizacij.
Lansko leto so se združile vse tri slovenske železarne (Jesenice, štore in Kavne). Podjetje Litostroj je sklenilo desetletno kooperacijsko proizvodnjo s francosko firmo Renault. Industrija motornih vozil v Novem mestu je s švedsko firmo Scandinavian Caravan Center sklenila pogodbo o dobavi 20.000 avtomobilskih prikolic v vrednosti 22 milijonov dolarjev. Strojna tovarna iz Trbovelj je na Madžarsko in Poljsko prodala licenco za proizvodnjo jeklenih jamskih podpornikov za rudnike. Tovarna železniških vozil iz Maribora,
ŽENA IN N
Anic«
Beg v
Metalno iz Maribora in proizvajalec prikolic iz tovorne avtomobile IT A S» iz Kočevja so ustanovili konzorcij za proizvodnjo kontejnerjev. Tovarna Rog iz Ljubljane je v podjetju Intervelo iz Lichtensteina našla zastopnika za prodajo dvokoles na zahodnoevropskem trgu. Podjetje Gorenje je lani sklenilo kooperacijsko pogodbo z dansko firmo Danfos za skupno proizvodnjo hladilnikov. To podjetje se je v nekaj letih j uveljavilo na jugoslovanskem in tujem trgu z gospodinjskimi aparati (štedilniki, hladilniki, pralnimi stroji itd.). ! V kratkem bo začelo izdelovati barvne televizorje.
Tudi združeno podjetje ISKRA se je povezalo z drugimi podjetji. Italijanska firma SNIa-Wiscosá iz Milana bo skupaj z nekaterimi slovenskimi papirnicami financirala povečanje tovarne celuloze v Medvodah.
Tovarna gumijevih izdelkov se je I sporazumela s podjetjem Volkswagen : in z avstrijsko tovarno avtomobilskih j gum Semperti za dolgoročno proizvod- I njo avtomobilskih gum za omenjeni podjetji. Ljubljanska tovarna hranil Kolinska je sklenila pogodbo s tovarno Knorr o proizvodnji juhnih koncentratov v Jugoslaviji.
Ali bodo vse te integracije in vsi ti poizkusi toliko koristili podjetjem, da bodo ustavili vsaj delno neprestano odhajanje slovenske delovne moči v tujino?
O prebivalcih Slovenije
Velik upad prirastka od 1. 1966
Aprila 1970 je imela republika Slovenija 1,742.083 prebivalcev. Po začasnih podatkih je bilo leta 1969 v Slo- ; veniji 28.178 živo rojenih, umrlo pa je 18.714 ljudi. Naravni prirast v 1. 1969 je torej: 9.464. Ker je znašal naravni prirastek leta 1966 še 15.693, leta 1967 , še 13.471 in leta 1968 11.134 je padec naravnega prirastka v letu 1969 naravnost porazen.
Republika Slovenija ima 10 mest	
z več kot 10.000 prebivalci	
Ljubljana	214.411
Maribor	118.717
Celje	34.458
Kranj	26.797
Jesenice	17.029
Trbovlje	16.551
Koper	16.170
'Nova Gorica	12.477
Novo mesto	11.844
Velenje	10.949
EN S	VET
Kralj
tišino
Avto je zavil iz vasi, kjer je mrgolelo letoviščarjev, in z brzino zavil na cesto skozi gozdove. Vozil je nekaj ur in dospel na konec poti ob vznožju visoke stene. Stopil je iz avta že starejši gosposki človek in se zagledal v okolico. Nato je šel k potoku, sedel pod drevo in tako naslonjen na deblo ostal več ur. Proti večeru se je približal hiši in prosil gospodarja, če bi lahko čez noč v tem kraju prespal. Spal je v spalni vreči v gozdičku. Drugi dan je do večera presedel ob potoku pod drevesom. Ko je odhajal, se je gospodarju zahvaljeval za „gostoljubnost“. Rekel je: „Tišine in naravne lepote ne morete v mestu kupiti tudi z najtežjim zlatom.“
Kam smo prišli! Še pred tridesetimi leti bi bil ta dogodek nenavaden. Danes je pa že običajen. V mestih nastaja ropot za normalno življenje že nevaren. Vozila vseh vrst, tovarniški stroji, letala, kričeča propaganda, divji ritmi modernih orkestrov — vse to mestnega človeka polagoma živčno uničuje. In „v tolažbo“ pravijo, da bo še huje.
Vedno več je že ljudi, ki pred ropotom bežijo, kadar le morejo. A ni vedno. in vsakemu mogoče, saj je ropot prodrl v vsako hišo: loščilni stroj, pralni stroj, radio, TV — postajajo za živ-re že velika preizkušnja. Dognano je že, da je ropot v zadnjih letih pomno-
žil živčne bolezni. Ni čuda! Saj mu v majhnem stanovanju težko uideš, težko zapreš ušesa tudi pred preglasnimi sosedi.
Vendar je potrebno, da vsaj okoli sebe in pri sebi nekaj naredimo v prid tišini, ki nam je tako potrebna. Zasukajmo gumb pri TV ali pri radiu, pa bomo že čutili veliko olajšavo. Ni vedno lahko, posebno v družini, a včasih je le potrebno, da pustimo govoriti pameti.
Posebno preprosti ljudje so se šumu in ropotu kar privadili. Teta Francka, ki je živela na domu svojega brata in njegove številne družine, je zadnjič poskočila: „Ježeš! Kaj se je zgodilo?“ Otroci so se zasmejali: „Nič, teta, le radio smo ugasnili.“ Radio je namreč bil od jutra do večera na moč odprt. In — teta se je ustrašila tišine.
Vendar prav tišina nas bo mogla reševati, ne samo telesno, temveč tudi duševno. Današnji človek se boji samote in tišine. To je nevaren znak, ker le povratek v začasno tišino in samoto nas more rešiti ne samo fizičnega, ampak tudi duševnega propadanja.
Prav v tišini se godijo velike stvaritve. Vsi, ki ustvarjajo velika, pomembna dela za človeštvo, spočnejo in razvijajo misel najprej v tišini, da jo morejo slednjič dati v človeško skupnost. Tudi čebele delajo le 'v temi. Tako
Dežela zapuščena
Na Dolenjskem primanjkuje strokovnjakov
Težnja po službah v mestu, ki se že dalj časa opaža v Sloveniji (saj to je pravzaprav stara bolezen), čedalje bolj prizadeva tudi dolenjsko območje. Čeprav so strokovnjaki v Ljubljani morda nezaposleni, nikakor nočejo sprejeti ponujanih služb. Problem pomanjkanja inženirjev in tehnikov je zlasti pereč trenutno v Sevnici, Črnomlju in Novem mestu. Položaj v podjetjih na tem področju postaja že kar obupen.
Neverjetno pa je, da tudi na razpise štipendij običajno ne pride dosti prošenj, čeprav je znano, da je dolenj- . skih študentov v Ljubljani zelo malo, j je vendar pretresljivo dejstvo, da na razpise za podelitev štipendij letos ni prišlo niti toliko prošenj, kolikor štipendij so podjetja želela podeliti.
Zato so v Novem mestu sklenili, da bodo preusmerili politiko sklada za štipendiranje. Poseben koordinacijski organ bo predlagal podjetjem študen te, katere naj štipendirajo. Za to bodo sestavili posebno listo nadarienih in revnih študentov, štipendije bodo podelila podjetja, ki so v zadregi za zaposlitev. Po končanih študijah bo štipendirani študent nastopil zaposlitev v dotičnem podjetju.
Če bo ta politika uspela, bodo podoben sistem upeliali tudi drugod na Dolenjskem, vse z vidika daljšeročne kadrovske politike. Kako bodo medtem rešili kratkoročni problem pomanlka-nja strokovnjakov, to še niso ugotovili.
„Morda je tako, da ima človek, vsak posebej, svoje merilo za doživljaje, ki so mu takorekoč od vsega početka namenjeni po njegovi naturi in moči. Kar je onstran tega merila, ne velja, gre mimo njega, ni resnično. In udarec, ki bi junaka pobil ob tla, ne zadene slabiča. Doživljaji, ki so presegli mero, ostanejo za človeka brez pravega znamenja, brez posebne bolečine, brez velika škode in koristi.“
Ivan Cankar, Senc«
Spet na račun Slovenije
Ljubljana naj rešuje Kosovo
„Slovenizacija“
Koroške?
Fred kratkim, letos januarja so na Koroškem v Šmihelu pri Pliberku odprli prvo slovensko tovarno, ki jo je postavila v obrat Tesnilka iz Medvod. Sedaj pa je v idejnem projektu nov obrat v Pliberku, v katerem bi bilo zaposlenih najprej 200, pozneje pa okrog 1000 delavcev. Obrat namerava postaviti Tovarna gospodinjskih strojev Gorenje-Velenje. Bili so že uvodni razgovori, ogled zemliišča, obisk predstavnikov merodajnih koroških oblasti v matični tovarni itd. Pa je vstala iz polteme preteklosti skupina nemških šovinistov, ki je začela napadati to akcijo, češ da gre za „slovenizacijo Koroške“. Posebno strupeni so nacionalsocialistični listi in neodvisni dnevnik Kleine Zeitung. šli so tako daleč, da se je moral oglasiti namestnik deželnega glavarja Fričh Suchanek in ie v uradnem glasilu koroške socialistične stranke Kaerntner Tageszeitung, zavrnil očitek, da bi šlo za kako ..slovenizacij“, če gre za slovenske investicije na Koroškem.
tudi človeku tema in mir pomagata do zbranosti in notranjega ravnovesja.
Kako je to človeku prirojeno, nam šaljivo pove naš pisatelj Fran Milčinski, ko piše šaljivo zgodbico o svojih otrocih:
Medtem ko morajo vse jugoslovanske socialistične republike oddajati določene denarne zneske v skupen federalni fond za gospodarski in industrijski razvoj posameznih nerazvitih državnih področij, pa Titova federalna vlada praviloma odmerja največ financ iz omenjenega federalnega fonda za modernizacijo nerazvitih pokrajin izključno na vzhodu in jugu države.
Tako ostajajo zadevni fondi Bosne-Hercegovine, Srbije, Macedonije in črne gore v tem pogledu praktično nedotaknjeni, medtem ko mora predvsem Slovenija, ki je gospodarsko najbolj razvita izmed jugoslovanskih socialističnih republik, neprestano zalagati ta fond. Hrvatska je v tem oziru tudi prizadeta, vendar v veliko manjši meji-
Eno od področij, ki mu je letos Titova federalna vlada odmerila levji delež iz federalnega finančnega fonda, je avtonomna pokorajina Kosovo, kjer živi enomilijonska albanska manjšina.
Daši si to pokrajino lasti Srbija, je Titova vlada odločila, da tej socialistični republiki ne bo treba oskrbeti potrebnih denarnih sredstev za modernizacijo Kosova. Iz skupnega finančnega fonda je enostavno določila vsoto 240 milijonov dolarjev, ki jo bodo morale vse jugoslovanske socialistične republike skupaj kriti v naslednjih petih letih za Kosovo, začenši s 1971.
Kosovo je ena najbolj zaostalih po-
krajin v komunistični Jugoslaviji. Osebni dohodek v Kosovu dosega komaj tretjino zadevnega jugoslovanskega povprečja. V najbolj revnih kosovskih občinah znaša npr. letni osebni dohodek komaj 60 ameriških dolarjev, medtem ko v najbolj razvitih predelih v Sloveniji dosega 34)00 ameriških dolarjev.
V Kosovu je zaposlenih komaj osem odstotkov prebivalstva. Vse ostalo prebivalstvo je brezposelno. Vsled takih razmer in sosednje maoistične Albanije v Beogradu smatrajo Kosovo za eno najbolj ranljivih pokrajin države. Da bi bila varnost tudi tega področja države kolikor toliko zagotovljena, ko. bo ob Titovi smrti prišlo do sprememb v državi, je federalna vlada že zdaj sklenila hitro modernizacijo Kosova. V načrtu imajo predviden 14 odstotni let- • i ni porast kosovskega pokrajinskega dohodka.
Gospodarska politika Titovega ko-, munističnega režima je bila doslej vedno politika izžemanja bolj razvitih re-1 ] publik, predvsem Slovenije. Takšna o-staja še naprej in ni izgledov, da bi se razmere v tem pogledu spremenile z« j Slovenijo vse dotlej, dokler v Jugoslaviji ne bo konec komunistične diktature, in doker bodo v Ljubljani imeli na oblasti komunistične kimavce, ki sta jim prvo oblast in reakcionarni marksi-zem-leninizem, medtem ko jim za blaginjo naroda ni mar.
Ponovne gospodarske težave
Nov rekord v izdatku za uvoženo blago
Problem, ki neprestano beli lase | jugoslovanskim ekonomistom, je gotovo zunanjetrgovska bilanca. Letos, kaže, da bo končni račun katastrofalen za državno ekonomijo. Alarm je zazvonil že meseca junija, ko -so ugotovili, da so dosegli nov rekord v uvoženem blagu. Ta mesec je višina uvoza dosegla 3 milijarde 320 milijonov dinarjev. Ibrahim Latifič, direktor zveznega zavoda za statistiko, je tedaj izjavil mnenje, da bo julija uvoz nekoliko padel.
A dogodilo se je ravno nasprotno. Meseca julija je namreč uvoz dosegel vrednost 3 milijarde 800 milijonov dinarjev, kar je zopet nov rekord uvožene vrednosti.
Zavod za Statistiko je tedaj v Beogradu sklical tiskovno konferenco, na kateri so obrazložili in dali podrobne podatke o sedemmesečnem trgovskem stanju.
V	prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Jugoslavija uvozila blaga v vrednosti 12 milijard dinarjev, kar predstavlja 20 odstotkov več kot izvoz v istem obdobju leta 1969.
V	teh sedmih mesecih pa je uvoz dosegel vrednost 19 milijard dinarjev, kar znaša narastek za 24 odstotkov v primeri z istim obdobjem lanskega leta.
Letošnji primanjkljaj v zunanji trgovini torej znaša za Jugoslavijo celih 7 milijard dinarjev, kar že doslej predstavlja 30% več kot do julija lanskega leta.
Kako mislijo kriti ta primanjkljaj, doslej še niso ugotovili. Mnogo upov stavijo na porast „turistične industrije“. A ta sama gotovo ne bo mogla kriti izgube celotnega ostalega gospodarstva.
Dons pa gremo mal u Trst
Smešne zgodbe za jokati
„...Skliče me Janvid, naš najstarejši: „Atek, Franek dela pesmi.“ Jaz pokonci: „Franek, kje si?“
Pokažejo mi ga. V temnem kotu je čepelo, sirotce, sključeno pod malo stensko mizico, tako približno, kakor da bi ga krčilo po črevesih in tako dalje. In že se mi je prijazno oglasil in mi razodel: „Kar semkajle v temo grem, zamižim, pa je pesem narejena!“
Torej tema in samota sta tudi Frančku pomagala, da je rodil pesmico.
Ta ljubki prizor nam pove še kaj več. Spomni nas tudi, koliko globokih lastnih doživetij izgubi današnji otrok, j Koliko originalnih misli v otroških du- | šah umorijo tuje stvaritve, pesmi in plehki prizori v slikanicah, TV, itd.
Varujmo torej po možnosti otroka pred neprestanim ropotom in kričanjem, uvajajmo ga raje v lastno, originalno igro. Predvsem naj se tudi otrok polagoma privaja na samoto in mir, saj bo oboje nujno potreboval za svoj študij in delo v poznejših letih.
Za velike veljajo pa še drugi nasveti.
Nekdo je narisal: „Poskušaj en dan rrWčati — videl boš, kako jasno boš I misiji jn videl, svoje načrte in svoje’ dolžnosti.“ Mož je še bolj krenko svetoval svoji klepetavi ženi: „Bodi vendar tiho! Ko bodo ustnice počivale, se ti bo duša zbudila.“ .
Pomembno in globoko je tudi, kar je nekdo napisal svojemu novemu prijatelju: „Saj se še ne poznava, ker se še nisva upala, ko sva bila skupaj, mol-. čatii“ '
Pred dvema tednoma smo objavili v našem listu pritožbo dr. Štoke, glede italijanskih napisov na cestnih kažipotih v Sloveniji. Danes ponatisku-jemo po tržaški Mladiki nekaj prizorov, ki jih je napisal „Profesor iz Trsta“. Komentar je nepotreben. Torej berimo:
Pri prijatelju, doktorju farmacije, Slovencu seveda, zaposlenem v eni večjih tržaških lekarn, sem slišal nekaj verodostojnih zgodobic, za katere ne bi škodilo, ko bi se jim zasmehnili tudi bralci Mladike tostran in onstran meje. (Nasmešek bralcev tostran meje bo seveda bolj grenak.)
1. V lekarno vstopita elegantni gospe in se polglasno sramežljivo posvetujeta v slovenščini. Končno se ena opogumi in v polomljeni italijanščini zahteva neko zdravilo. Zdravila pa so v različnih oblikah in farmacevt nalašč povpraša: „Pomata, unguento?“ Gospe ne razumeta. „Govorite kakšen drug jezik? Angleški?“ Toda tudi njena angleščina ne pomaga. „Govorita mogoče slovenski ? jima' pomaga doktor.
„O, kaj slovensko govorite!“ (Gospe se spogledata). „Tega si pa res ne bi človek' mislil!“
„Zakaj pa niste takoj začeli govoriti slovenski?“
„Ja, ko si pa nisem upala,“. , ......
2.	Vstopi Srb. Vse zahteva brez kompleksa v srbohrvaščini. Pošljejo ga k mojemu znancu in ta se pogovori z njim v slovenščini. ¡Srb: „Lepo. Ampak morate se naučiti tudi srbski!“
3.	Spet gospe, ki se medsebojno spodbujajo: „Prašej ti!“ Ena se potrudi in zbrska nekaj italijanskih besed z ljubljanskim naglasom.
„Kaj bi želeli gospe ? Kar po slovensko, saj v Trstu znamo tudi slovenski!“
„Pomislite!? Pa kako dobro vas razumemo!“
Druga gospa: „A vam je kej dolgčas po domovin?“
„Ampak gospa, jaz sem vendar Tržačan!“
Prva' gospa: „A tko? Ko b’ si m-islu!“
In odhod: „Hvala gospod, grazie, arrividerci!“
4.	Pogumen gospod srednjih let vstopi v lekarno in na ves glas vpraša;
„A kdo tukej slovensk govori?“ (Z glasom kot .bi. vprašal: Ali kdo tukaj milijone deli.).	.	.
„Jaz!“ pravi doktor, moj znanec.
In gospod . prostodušno: „A tko?,! To j’ pa res eudn!“ .
. Še .bolj .pa je čudno -to, da v Trstu ne .slišiš -ne. Hrvata, ne- Srba, da-bi se' mučil .z- italijanščino; medtem' ko• ’se mora Slovenec spakovati brez potrebe.
SVOBODNA S L O V B N 1 JT A
Straa I
XI. Slovenski dan v Torontu
V nedeljo 2. avgusta so imeli toront- | slavnostni govor. Predno je pričel raz-
LJUBLJANA. - že devetič je bila , Vuhredu je naliv pretrgal vodovodne	ko	Zbraii. 80 se vijati svoje bogate misli, je še navzo-
tekma vojaških orkestrov iz vse Jugo- 1 cevi tako, da je kraj ostal brez nitne X-i' S'ove”skem dnevu> kl Sa Je Prl' «m sporočil posebne pozdrave argen-sl.vH«	on_______v, _ I C<”?	„ ’	,.J °Stal brez pltne Povilo Društvo Slovencev Baraga pod tinskih Slovencev. Govorniku je štiri-
slavije, in je nastopalo 20 ansamblov. Na zaključnem nastopu ki je bil v Sarajevu so se po predhodnji izbiri predstavili najboljši orkestri in sicer: iz Osjeka, Novega 'Sada, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva. Zopet je zasedel prvo mesto ljubljanski vojaški orkester ki ga vodi podpolkovnik Pavle Brzul, in to že deset. Razen pihalne zasedbe ima ansambel še veliki plesni orkester, ter 6 ali 7 manjših zabavnih skupin. Člani glavnega pihalnega orkestra po-
količine	narasle vode iz	vodstvom predsednika g. Ivana Mama. letna Erika šajnovič	izročila	šopek rde-
potokov	so	Odnesle	s	seboj	v Dravo	Slavnost je imela poseben znagaj 25_ ; čih nageljnov
^ bli nalozen letnice zdomstva: hvaležnosot za reši- | Nato so se zvrstile točke programa.
tev pred 25 leti in za uspehe v teh : Dekleta Društva Slovencev Baraga so letlb-	| izvajala lepo simbolično vajo „Moja
Slovenski dan se je pričel s sv. j dežela“. Naučila	jih	je ga.	inž. šku-
Klavnice	so	zastarele	in tudi	kakovost:	mašo ob Po1 12- uri- Daroval jo je g. j ^va- Nastopila	je	folklorna skupina
mesa ni dobra. Da bi odpravili te ne-
v obcestnih skladiščih.
SiEVNICA — Preskrba z mesom na Dolenjskem in v Posavju je slaba.
dostatke so zgradili v Sevnici novo klavnico ki je ena najsodobnejših v Sloveniji. Delovni postopek je meha-
tujejo po vsej Sloveniji in prirejajo niziran. Zaenkrat dela še poskusno, mar Mauser v narodni noši recitiral koncerte ne samo v vojašnicah, ampak vendar so zmogljivosti nove klavnice Zormanovo „Velikonočno molitev“. Sle-
J. Jan CjM.	j Kres iz Clevelanda z „Židana marela“,
Popoldanski program se je pričel »Liubf en _ in hrepenenje“ in „Klarinet
polka ; pripeljala jih je ga. Breda Lon-čar. Sledil je nastop poljske folklorne
ob dveh. Napovedoval ga je g. inž. J. Škulj. Po njegovem pozdravu je g. Ot-
tudi pred občinstvom.
BLED.
V soboto 1. avgusta je
uvoznic.
LJUBLJA1NA
Od 30. julija do
bila v dvorani Park hotela mednarodna ; niča izpolnjuje stroge predpise držav revija znanih pevcev zabavne glasbe in plesnih orkestrov. Pripravile so jo evropske radijske postaje: Bavarski radio Muenchen, avstrijski radio Steiermark in RTV Ljubljana. Med nastopajočimi so bili tudi Londončan Graham Bonny ter vokalni instrumentalni ansambel SoulFul (dynamics. To je skupina sedmih Liberijcev katerih pesmi so v Zah. Nemčiji na vrhu lestvice zabavnih melodij.
tolikšne da bo lahko oskrbovala z me- dil je pozdrav raznih gostov: župnik som vso Dolenjsko in Posavje. Meso J- Kopač C.M., g. Ciril Preželj, predsednik DSPB, dr. Peter Klopčič, pred
bodo skušali tudi izvažati in zato klav-
sednik društva 'Slovenski dom, g. Karel Mauser, slavnostni govornik, Mr. R. D. Kennedy, zastopnik ontarijske vlade, g.
skupine „Beli orel“ in pokazal nekaj pristnih poljskih plesov. Za njimi so se pojavili najmlajši iz Sudburyja v narodnih nošah. Slovenska Telovadna zveza pod vodstvom starosta inž. Grmeka je nastopila na bradlji, v skokih čez ko n ja ter metu kopja in diska. Za zaklju-ček pa so ponovno poljski gostje podali „ples gorskih pastirjev“. Po dveumem programu se je inž. Jože Škulj zahvalil občinstvu za udeležbo in organizator
LJUBLJANA. — V Sloveniji so v mesecu juliju cene spet porasle. V in- p dustriji so se v primerjavi z junijem r. Zelnik, Konrad Stražar prof., Ana zvišale za 0,4 odstotka, od lanskega Gašperlin r. Makovec, Silva Klemen-julija pa so bile višje za 12,5 odstotka, čič r. Grmek, Angela Kordiš (85) up. V obdobju od lanskega do letošnjega trafikantka, Viktorija Žahnikar up., julija so cene najbolj narasle v papirni Franjo Levec računovodja V P-> Zvonka industriji to je za 44,6 odstotka in v Boštnar r. Mežnaršič uc. v p., Frančiš-kovinski industriji za 20,8 odstotka, ka štrukelj r. Jereb, Marija Lotrič, Med živili se je od lanskega leta naj- Avgust Levičar vlakovodja v p., Franc holj podražilo sočivje in sicer za 52,2 Vokalj (90) up. mizar, Marija Svete odstotka. Sezonske vrtnine pa so letos up., Berta Rakovec vd. Pintar, Fran-celo za 92,6 odstotka dražje. Meso in čiška Hutter r. Ban up., Alojzij Žitnik mesni izdelki so se od lanskega junija (80) posestnik, podražili za okrog 30 odstotkov.
.	,	. ...	„	,	,	, . 'P^er Markeš, predsednik Hranilnice in
9. avgusta je brl v Gradcu mednarodni I nn«oiilnwo „i.,.	,
. .. ,	,	, ,	.	, , posojilnice slov. župnij, g. Ivan Mam.
festival zborov, na katerem je sodelo- !	j -i.	_	’
i on	• on j -	T -r predsednik Društva Slovencev Baraga, -	, ,
valo 80 ansamblov iz 20 držav. Iz Ju- ! g. gtefjm Ser<JC> predsednik Slovenskega 1 16m	°^romno de,°- Navzoči so vsako
goslavije so nastopili zbori: Akademski letovišča, ga Anica Resnik predjed	posebe1 navdušeno nagradili s
pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane,: nica „sionskega gledališča“, g.Sta-"
Ivo Lola Ribar- iz Beograda in „Joze ne Plegko> predsednik društva >)Tabor<<
Vlahovič iz Zagreba.	1 g. Otman Mauser in gospa, tisk. ref!
DSPB, ga. Marija Muhič in skupina najmlajših v narodnih nošah jz Sudbu-ryja.
Umrli so:
LJUBLJANA. — Frančiška Košir
LESCE PRI BLEDU — V septembru bo v Lescah pri Bledu 10. svetovno prvenstvo v padalstvu. Prijavljeni so ze padalci iz 32 držav med njimi tudi iz ZDA in Sov. zveze. Prioekujejo, da se bo tega svet. prvenstva udeležilo nad 200 padalcev in padalk, katerih zračne spretnosti bo poleg gledalcev opazovan lo tudi blizu 1000 novinarjev in padalskih strokovnjakov iz vsega sveta.
VUHRED — Področje sv. Antona na Pohorju je v noči od 29. na 30. ju-ija zajelo hudo neurje. Burja je podirala drevesa, utrgal se je oblak in v naglici napolnil korita vseh hudourniških potokov. Gozdna pota so bila povsem razorana, plazovi so v dolžini t Brank up., Tacen; Pavel Perčič up., 5 km zasuli cesto Vuhred—Ribnica. Na
MARIBOR. — Alojz Ules (76) up., Terezija čmčič (54) up., Julijana Letonja (87) up., Marijela Zadnik (67) up.
RAZINI KRAJI. — Alojz Lipoglavšek strojovodja, Radeče; Branko Hartman Strojevodja, Radeče; Jakob Snoj (7) up., Črnuče; Peter Prevc up,, železarne Jesenice (74); Jožef Sobočan up. (86), Polje; Hija Musa up., Šentvid; Andrej Malavašič zidar, Log pri Brezovici; Rudolf Zupančič žel. v p. (96), Kres-niške Poljane; Luka Dermota strojevodja v p., Vič; Anica Dekleva up., Sežane; 'Peter Zelka (72) up., Moščan-ci; Jože 'Korošec up., Domžale; Jožefa Krošelj r. Prašnikar, Radovljica; Franc Košir žel. up. (79), Šmihelj; Franc
Izmed gostov je pozdravil Mr. Kennedy, nakar je na govorniški oder sto-
ploskanjem in ob koncu ponovno odobravali nastopajoče.
Gostje so se nato lahko razveselili v prijetni družbi.
Letos sta bila tudi novost dva drogova, s katerih sta viseli slovenska in kanadska zastava,
Vsi navzoči so so razšli z željo po-
r>il	ir i ur	, .	novnega tako lepega snidenja prihodnje
pil pisatelj Karel Mauser, ki je imel, leto na že XII. Slovenskem dnevu.
I l O V
Osebne novice
INČI
A ff O 8 N T I N I
j proti težkim otroškim boleznim in opo-Družinska sreča: V družini g. Jane- < zord na obolenja, ki so najpogostejši za Berčiča in ge. Lučke roj. Bajec se pn otr°cih ?n doraščajoči mladini, je dne 23. avgusta rodil sinčke Andrej Kakor m pravilen prevelik strah Aleksander. Iskrene čestitke.	i Jnfter Pred otroškimi boleznimi, prav
Krst: Krščen je bil Andrei Berton ' tak° “ pfavilna Premajhna pozornost -• -sl r,. ,	W_An<arej Berton- pn gotovih nenormalnostih, ki v za
družini naše prehlad — naduha)
S; S Sä!1	W*.
S«. Jele», Kovač. MčISi HÍ»	°'™' ^ “°«
čestitke.
Vsak teden
MISLI STARČEVE
Dragotin Kette
Tihi gaj, mrtvi gaj že nič več ne šumi, le še malokdaj skozenj ptička leti, le še malokdaj lep spomin se vzbudi, kako smo ljubili, živeli...
Tudi tebe, moj gajek borovi, tudi tebe so danes odeli snegovi.
*»wrv\.%vv1.v.v,«*.v.v".vvv*.v(
vezavi naj se gradi nov rod, ki bo ra-stel na temeljih in bogastvu slovenske in krščanske tradicije in bo porok narodove bodočnosti.
Po navdušenem odobravanju, ki je sledilo govornikovim besedam, je predsednica SDO, Marija Zorec, prebrala pismo, ki ga je v odgovor na pozdrav in voščila slovenske mladine v Argentini poslal pisatelj Karel Mauser. Tudi temu pismu je mladina navdušeno ploskala, na kar so se navzoči po molitvi veselo razšli.
BUENOS AIRES Sestanek Zveze mater in žena
številna udeležba mater na predavanju zdravnika dr. Berceta dne 28. avgusta v pripravi Zveze slovenskih mater in žena, je pokazala veliko zanimanje za temo: „Zdravi otroci“.
Poudaril je, da Je temelj zdravih
so se sestali fantje in dekleta na ki ririVlo r,-	•	__,7 -----r	sestanku, ki sta ga organizirala SDO
drevescu ki ne nntroKmV v mlademu jn SFZ. Na programu je bilo predava-arevescu, ki ne potrebuje vec tpple grede nie mof Tineta Vivoda ki se ip nred
da kfatC'Sf1z Spe kTer' seP jŽ
Po predavanju se je razvila živahna debata, v kateri je g. doktor pojasnil še marsikak dvom.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Bercetu za njegovo pripravljenost, s katero se vedno odzove naši prošnji, da v svoji stroki vzgaja mlade mamice kakor tudi starejše matere.
Sestanek mladinskih organizacij
RAZGLEDI
Ženske astronavtke
Nedavni znanstveni poskusi, ko je pet žensk preživelo dva tedna v specialnih komorah v morskih globinah blizu Deviških otokov, so, kot vse kaže, prepričali ameriške vesoljske znanstvenike, da so tudi ženske sposobne uspešno prenašati vse napore letenja v vesolju.
Ameriški minister za notranje zadeve je vsem petim ženskam kot prvi ženski ekipi, ki je v morskih globinah prebila toliko časa, predal posebne nagrade. Vse udeleženke poskusa so po poklicu znanstvenice ali tehniki.
Poskus je organiziralo ameriško ministrstvo za notranje zadeve, vodil pa ga je predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA. Ta je na vprašanje, ali bo po tem poskusu vključila NASA v svo;e vesoljske programe tudi ženske, odgovoril: „Raziskovanja bomo nadaljevali tudi v tej smeri.“ AV.V.V.VAV.V^VVAMiVVVA
v ‘‘Svobodni Sloveniji** Pred dvajsetimi leti
31. avgusta 1950.
št. 35
obeh potokih je voda uničila vse mostove. Ob Vuhredščici je bilo poškodovanih več kot 20 stanovanjskih hiš. Nekaj je bilo povsem porušenih. V
otrok zdravi' rndi+elk /aTaIZ IT'” Preteklo nedeljo 30. avgusta po sv. alkoholizem 1 To zdrot • dl^v bcde.™b maši so se sestali fantje in dekleta na ki nriS ni't oodin neZn? ^bltje’ ostanku, ki sta ga organizirala SDO
drevescu ki ne notrehme v M ™lader»u in 'SFZ. Na programu je bilo predava-arevescu, ki ne potrebuje vec tpple grede ni-e Drof Tineta Vivoda ki se ie nred
mTfzr Vrzd “ d0br° ^ da kratkim ' vrnn k Evro^e '	* ^
S to onoro dot;dri^°’ dalJ časa mudil na študiju, liubezen ni	^Jer 1 Ob velikem številu navzočih je prof.
ÄiSrivÄ“;	* ■>“.	v ye»ani in
j..-- ,	’ .	. s reiesno nevezani besedi podaj svoje vtise s po-
Vrhnika; Ivan Čeme up., Polje; Mihael j vzgoji po neuspehu metode nomiščariia*	ji	,
Tr .	^	..	,	.	..	„	ur • i -v	popuščanja, na usodo slovenstva ter mladino navdu-
Krvma up., Dravlje; Apolonija Zorec, | Najpopolnejsa prehrana dojenčka ševal za vztrajno delo na narodnem Sneberje; Matej Weis up. župnik, škale Je se ve«ta° pri materi, vsaj prve me- polju. Poudaril je potrebo povezave pri Velenju.	¡ ^®ce’, k velikemu štwilu dobrih su- slovenske mladine širom sveta, pa tudi
__ ___ 1 °£atov- Omenil je važnost cepljenja „ z zamejstvom in domovino. Na tej po-
in duševno zdrave otroke. Omenil ie i	, £	,	, ..	,
da ie «tar »raj» v,	'-’menu je, tovanja zlasti po slovenskih krajih,
Stanežiče; Marija Čeme r. Stržinar, 1 pojf> ”0pet	v ^fjavo v° moS TrSte’ Prim«rs.ki in Sloveniji. Misli, ki
——t •' - -— *	-»/t--!—7 ----■! -	. cjavu v mouemi so se mu ob ^em porajale, je navezal
Za kratkim, a lepim koncertom De kliškega zbora iz Castelarja je stopil pred občinstvo g. Marko Kremžar z
Zahvalna prireditev
Slovenci v Argentini se zahvaljujejo našim dušnim pastirjem
Na praznik sv. Janeza Vianneya, vse, kar smo dolžni svojim dušnim vod-zavetnika dušnih pastirjev (v soboto, nikom in vsa naša zahvala velja vsem 29. avgusta ob osmih zvečer) je Go- slovenskim dušnim pastirjem v našem spodarski odbor slovenskega dušnega izseljenstvu. Prav tako je pozdravil pastirstva pripravil večerjo v zahvalo tudi druge goste in jim želel prijeten našim zvestim dušnim pastirjem in večer.
povabil nanjo tudi vse druge rojake, j Za njim je v imenu Medoruanizacii-! fclrofu;ia’ K1 nam Je vzgojil toliko j Končno so nastopili še učenci slo-
„„„ w___________	. , . 1 J j dobrih duhovnikov in versko ter narod-
posluša, mene posluša, kdor vas zani- stvom g. Jožeta Omahna, a zavoljo ne-cuje, mene zaničuje! — Končno je v premostljivih ovir oktet ni mogel na-lmenu vse slovenske skupnosti zagoto- stopiti, vil dušnim pastirjem zvestobo za zve- ' stobo, ljubezen in vdanost.
V imenu Zveze žena in mater je po
zdravila dušne pastirje ga. Anica Kralj jedrnatim, miselno močno zasnovanim in se jim zahvalila za dolgoletno plod- govorom (ki ga objavljamo na uvodnem no delovanje med slovenskimi izseljen- mestu). Zanj je žel govornik navdušeno ci in še posebej za škofov zavod v odobravanje.
| Adrogueju, ki nam je vzgojil toliko j
Ti so se priglasili v tako velikem šte- 1 skeg.a sveta, ki mu načeluje Zedinjena !dobrlb duh°vmkov in versko ter narod- venskih šol — po svojih zastopnikih vilu, da je odbor spravil že kar v za- ; Slovenija in ga sestavljajo- Slovenski n° zavednlb RV„etnlh mož in fantov. Naj — vrstnikih — in se po mladem C. drego.	! domovi s Pristave v Moronu Ramos ' odpuste’ ce m bdo vedno vse tako, Lobodi zahvalili svojim gg. katehetom
Po sv. maši v .Slovenski kapelj so ’ Mejiji, San Justa, San Martinu, Slo-j ^	° ^ DeI° duhovnika ni za P°uk v ^Sanskem nauku. V zna-
odprli veliko dvorano, pripravljeno kot venski vasi, Berazateguiju, Carapacha-
obednico, in gostje so si hitro poiskali yu in Društvo Slovencev v Mendozi, sedeže pri mizah. Na mah je bilo vse spregovoril g. France Pemišek. Prisr- ; •	v ,	.
zasedeno. Prijeten vtis je napravilo na čno se je zahvalil slovenskim duhovni- I ^ J-°Z1 V°T ^ el° ™ed sl°vensko vse, da so se dušni pastirje porazdelili kom, da so šli v tako lepem številu z!,"0 predsednlk Slo™ska lovske k vsem mizam; rojaki so se vsakega nami v begunstvo, nas tolažili in skr- j -	.
razveselili, da ga bodo mogli nekaj ur beli za blaginjo naših duš, pomagali težlGh^ča^Dj0 86 Vnaprej' imeti med seboj, duhovnikom je bilo pa nam tudi v drugih težavah, kolikor
pa prav tako ljuba družba starih znan- so — nam enaki reveži _____________ pač mogli.
cev in prijateljev. Že na zunaj je bilo In ko smo odhajali čez morje v nego-
menje hvaležnosti so poklonili zastop-Nato je izrekel pozdravne in zahval- J ni ki učencev posameznih šol vsak svo-ne besede dušnim pastirjem za veliko jemu katehetu šopek nageljnov.
Zatem je tudi predsednica SDO Ma-
zveze g. Miha Stariha in jih prosil, naj
v današnjih
vidno, kako so naši Uudje povezani s tovo prihodnost, so prav tako bili naši y svojimi dušnimi pastirji.
Ko ie bilo v dvorani vse nared, se
rij a Zorc izročila šopek rož duhovnemu vodji naše mladine dr. Alojziju Starcu.
Naposled se je za vse izraze hvaležnosti in vdanosti slovenskemu duš-Prijetno presenečenje je pripravil nemu pastirstvu v izseljenstvu v njega Dekliški zbor iz Castelarja, ki ga vodi imenu zahvalil msgr. Anton Orehar in v_. £a- Anka Gaser. Poklonil je gostom poudaril, da se mora za uspešen razvoj šopek naših pesmi: Dobro jutro, buotra dušnega pastirstva med slovenskimi iz-
je odgrnilo odrsko zagrinjalo in pred mikrofon je stopil arh. Jure Vomber-par, kulturni referent Zedinjene Slovenije, da je naznanil spored večera. Napovedoval je potem še vsak del sporeda posebej.
Nato je stopil na oder predsednik Gospodarskega odbora slov. dušnega pastirstva g. Božo Stariha, prisrčno pozdravil navzočne duhovnike in tudi ti.
spremljevavci. V novi domovini so . ,	,	.	. .„	,
uspešno razvili	dušno	pastirstvo	med	'	(narodnf)’ čr,cek na vrtu (Simoniti), seljenci v Argentini zahvaliti predvsem
rojaki in	nam	pomagali	araditi	slo-	!	Las.tovkl (nar°dna), Lepo moje ravno trem dejavnikom: Najprej Bogu, ki s
polj® (narodna), Preljuba si ti, pomlad svojim blagoslovom spremlja delo duš-(narodna). Zapele so tako lepo, zlito ' nih pastirjev, nato pok. vladiki, škofu in ubrano, da jih je občinstvo po vsaki i dr. Gregoriju Rožmanu, čigar podoba pesmi nagradilo z gromovitim ploska- j krasi naš oder, in slednjič svojim ožjim
njem m se po zadnii pesmi kar ni hotelo poleči. Presenetili sta goste kar
očitke ali celo obrekovanja, kakor da .	.	bi nehvaležni nikoli ne bili slišali ali
«te, ki so bili Službeno zadržani, zakaj brali svetopisemskih besed, ' ki jih je hvaležnost, ki naj jo vsaj nekoliko iz- govoril Kristus svojim učencem in razi ta skromna prireditev, še malo ni oznanjevavcem evangelija: Kdor vas
vensko prosveto in kulturo. Spomnil se je tudi že tu umrlih duhovnikov kakor svetnika Škulja, župnika J. Kalana idr.
V vseh smo imeli stalne svetovavce, vodnike in zveste spremljevavce in so
nam še danes A Velikok'at prejemajo , dve dobri solistki, v sopranu gdč: An-“	nehvaležnost, krivične gelca Tominc in v altu gdč. Jožica Ko-
pač. Dirigentka je intimno, skoraj neopazno vodila zbor ob altovem krilu, da si imel v neoviranem pregledu ves zbor. V oznanilih je. b'l napovedan tudi
za
nastop okteta Ivana Cankarja pod vod- T nem pogovoru.
.in drugim sodelavcem med slovenskimi rojaki. Ker ie ta prireditev brezimenska, jo slovensko dušno pastirstvo sprejema.
Bo kratki ¡molitvi pred jedjo so dekleta pričele prinašati na pogrnjene mize pripravljena jedila, katerih so se gostje poslužili v prijetnem medseboj-
! rtom -r\r\r*r\itam«	' ’ --	- ' '
PETDESETLETNICA SLOT. KAT. AKADEMSKEGA STAREŠINSTVA
Člani Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva so zbrani okoli svojega odbora v emigraciji proslavili dne 13. avgusta t. 1. v Buenos Airesu petdesetletnico društva, ki je v slovenskem katoliškem kulturnem življenju opravilo ogromno delo. V domovini bi bila ta proslava zvezana s čisto drugačnimi prireditvami in manifestacijami, ki bi bile v skladu s pomenom in delom SKAD-a; v tujini je bila ta proslava skromna in tiha, vendar popolnoma v skladu z zvestobo, ki veže vse člane na načela in ideale, ki so vodili delo društva y domovini ...
Predsednik Slov. narodnega odbora minister dr. Miha Krek se ob petdesetletnidi društva pridružuje vsem onim, ki bodo pri tem jubileju sodelovali in mu prisostvovali.
Svoje pismo zaključuje z naslednjimi pomembnimi besedami: „V sedanji mučeniški dobi katoliške Cerkve v Srednji Evropi in našega naroda, smo slovenski katoliški starešine dolžni biti misijonarji. Misijonarjev ne zlomi in ne užene nobeno nasprotovanje. Oni zmagajo vsako oviro. Misijonsko polje je slovenska narodna skupnost, kolikor nam je dosegljiva, in ves svet okooli nas, ki mora čim več zvedeti o slovenskem katoliškem človeku in njegovem prizadevanju...
Organizaciia, ki ima namen braniti večna, neizpremenljiva načela življenja in hoče v vseh spremembah zunanjosti iskati in svetovati najprimernejšo uporabo teh načel v danih razmerah, organizacija, ki hoče naravnavati življenje samo vedno nazaj k poti, ki jo nakazuje božja Resnica, je večno mlada, vedno aktualna, vedno potrebna...
Zahvalimo Boga, da nam je to organizacijo ohranil tudi v pregnanstvu in da ji daje moči za nov napredek v razmerah, ki bi jih sicer označičli kot „nemogoče“. Sprejmimo to dejstvo kot znamenje volje božie, da bodi katoliško starešinstvo tudi v bodočnosti snovatelj in čipi- ' telj katoliškega in narodnega življenja. Potrdimo ob petdesetletnici, da spreiemamo to dolžnost v vrtu Gospodovem na Slovenskem..."
SLOVENCI PO SVETU!
SREBRNA MAŠA G. VINKA ŽAKLJA ■ kaj dni vrnjeni v Slovenijo in tam po- j ■Na praznik Marijinega vnebovzetja, '' biti. Med vrnjenimi so bili tudi trije 16. avgusta, je bilo na Svetih Višarjih novomasmkovi bratje ter sestra z mo-veliko slavje. G. Vinko Žakelj, izse- zern. Govomik je ob tej prilila tudi po-ljenski duhovnik v Belgiji in Holand- ; «dank da o teh tisočih žrtvah do danes ski, je obhajal svojo srebrno mašo, pet- j domači režim se ni spregovoril bese- , indvajset let posvečenja. Za to priliko \ ^1C0- ’E° težkih preizkukusnjah je se je na tej prastari božji poti zbralo Vinko Žakelj začel apostolsko pot. ogromno ljudi. Prišla sta srebmomaš- ^a. univerzi v Lovamu je doštudiral nikova sestra, ter brat Jakob, ki živi v j sociologijo, nato se pa posvetil sloven-Clevelandu. Prišla je dolga vrsta fara- : s}iim izseljencem v Belgiji m^Holand- ¡ nov 'z št. "Jošta nad Vrhniko, odkoder j	ur0dnik „Nase luči , pred-
je slavljenec doma. Pripeljal jih je, ka- i sednik Zveze izseljenskih duhovnikov v kor tildi vse praznovanje organiziral ; Evropi. Sedaj je direktor slovenske ¡ domači župnik g. Janko Oblak. Bilo je katoliške misije v Belgiji, izseljenski lepo število srebmomašnikovih duhov- : duhovnik za Slovence v Holandski, ter nih sobratov: dr. Janez Zdešar, direk- i . predsednik škofijske komisije za tor slovenske misije za izseljence v ¡ tnje delavce v Liege.
Nemčiji, Ignacij Čretnik, direktor slo- i Masa se je nato nadaljevala, a slav-venske misije za izseljence v Franciji nOstno razpoloženje je bilo skaljeno ob in Anton Dejak, izseljenski duhovnik nePricakoyanem m žalostnem dogodku: j v-Franciji. Bile so delegacije 'Slovencev 1 ?aí*eí J® „P1 •*e^í1,e , mas° nniri sent-iz Belgije in Holandske, dr. Močnik iz ^« ,zuPnjk Oblak. S tolikim nav- j Goriče, dr. Stanko Janežič iz Maribora, < dušenjem je pripravil slavje, ki je bilo ¡ msgr. Franc Šegula iz Rima in mnogo nJe&°vo zadnje delo na tem svetu. Tako vernikov iz Slovenije, Gorice in Trsta. ? , se dva dogodka, eden vesel, drugi Pevci iz srebmomašnikove fare so žalosten, povezala na praznik Velikega
zapeli „Srebmomašnik bod’ pozdravljen“, nakar so sledili pozdravi in deklamacije. Pričela se je nato sveta daritev. Po evangeliju je imel slavnostni govor g. Ignacij Čretnik iz Pariza. Orisal je življenje g. Vinka
šmarna na Svetih Višarjah.
ZDA
Dr. Joža Basaj odšel na Koroško
V nedeljo, 9. avgusta je odšel iz
Žaklja, življenje polno dela in trplje- New Yorka na oddih k slovenskim šol-nja, posvečeno Bagu in Mariji. Nit se	sestram v sv. 'Petru v Rožu dr.
je razvijala iz Št. Jošta, kjer je bil srebmomašnik rojen , v dvanajstčlanski družini, preko njegove mladosti, bogoslovja - in- duhovniškega posvečenja na
Joža Basaj, tajnik Lige SKA. Dr. Basaj je od božiča sem slabel in je bil zadnji mesec pred odhodom v bolnišnici v Ridgewoodu. čeprav si je opomo-
grobu svete Eme v Krki. Novo mašo gel je vseeno potreboval daljšega oddi-je> imel g. Žakelj v Vetrinju in je novo- 1 ha. V mestu in okolici New Yorka je
mašniški blagoslov podelil tisočem slo venskih domobrancev, ki so bili čez ne-.V'.,W'/.AV-:,VMS%\WWWWW
mladinski bbopíhí dnevi
PRIHODNJA TEKMOVANJA:
5. septembra v San Justu Namizni tenis SDO
18.00	San Justo — Morón
18.30	Slovenska vas — Ramos Mejía '■'VI'1) Morón — Slovenska vas 19.-/0, Ramos Mejía — San Justo
29.00	Morón — Ramos Meja 2(1.30 Slovenska vas -— San Justo
13. septembra v Slov vasi - Nogomet
10.30	Slov. vas — Adrogoué/Berazat.
12.30	San Martín — Ramos Mejía
14.30	Morón — San Justo V.V.V.V.’.’AV.V.VAVAVAWA j0 Bil kot peti otrok rojen v družini
_ _	. ___„ m	v Bačah na Koroškem. Več o slavljen-
PO ŠPORTNEM SVETU cu prihodnjič.
V vevškem olimpijskem plavalnem bazenu je bilo 9. avgusta jugoslovansko plavalno prvenstvo. Nastopilo je nad 200 tekmovalcev iz 23 klubov. Bilo je postavljenih precej novih rekordov, vendar so, pričakovali še več. Kranjčanka Po-rentova je bila rta hrbtno druga in je s časom 2,38 postavila nove rekorde: jugoslovanski mladinski in pionirski rekord, ter štiri slovenske rekorde: članski, mladinski, starejši mladinski in pionirski rekord.
bilo težko najti primeren dom. Nobena ustanova pa ne more nadomestiti domače oskrbe, ki jo bo imel pri slovenskih sestrah.
Dr. Basaj je bil srce slovenskega življenja v New Yorku. Njegovo delo pri Ligi je neprecenljivo. Ni pretirana trditev, da je po vojni sprejel 1000 slo-venskih zdomcev v newyorških pristaniščih, odposlal in sam prenašal na pošto 10.000 paketov za potrebne družine v težkih povojnih letih.
Newyorski odbor Lige mu je priredil skromen poslovilni večer. Na letališču sta se v imenu cerkve sv. Cirila poslovila od njega župnik Rihard Rogan in pater Bernard Kotnik.
Župnik Jurij Trunk — 100-letnik
V Euclidu je rev. Jurij Trunk obhajal 1. septembra t. 1. stoletnico, odkar
Eo dobro voljo
Akademija znanosti in umetnosti
; „Akademija znanosti in umetnosti išče novih članov. Zakaj se ne prijaviš?“ „Jaz vendar ne znam niti pisati.“, „Nič zato, saj ne potrebuje dopisnih, temveč redne člane.“
Ne, zna molčati
Fižol: „Kaj si ti, paradižnik, napravil, da si tako lepo rdeč?'*
Paradižnik: „Vpisal sem se v par-tijo.“
.Fižol: „Tudi jaz bi rad to storil.“ ¡Paradižnik: „Ne svetujem ti, ker ne znaš molčati."
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK.
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Ç. José E. Uriburu 285, Cap. Fed.
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
®p. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30 mre. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, p. 5, of. 10 T. E. 47-4852
OBVESTILA
SOBOTA, 5. septembra 1970:
V	Domu v Carapachayu ob 8 zvečer predavanje g. Smersuja o Svetovnem političnem položaju ter o političnih razmerah med Slovenci doma in v tujini.
V	Našem domu v San Justu družabna prireditev.
NEDELJA, 6. septembra 1970:
V	San Justo v Našem domu 9. mladinski dan. Dopoldanski in popoldanski program.
DSPB in Konzorcij Vestnika vabita k sv. maši za generala Rupnika in njegove sodelavce ob 9.30 v kapeli Slovenske hiše.
DSPB Tabor vabi na mašo in počastitev generala Rupnika v Slovenskem zavetišču ob 11.
SREDA, 9. septembra:
V	Slovenski hiši ob 20.30 seja vaditeljev telesne vzgoje na osnovnih šolah in pregled vaj za nastop na mladinskem dnevu.
SOBOTA, 12. septembra 1970:
6. kulturni večer SKA ob 20.30 v Slovenski hiši v počastitev 200-letnice rojstva Ludwiga van Beethovna z reprodukcijo- 9. simfonije kot audiovizu-alni koncert. Sodelujejo Frido Beznik,, Nikolaj Jeločnik, France Papež m arh, Jure Vombergar.
V	Slovenski hiši ob 20 sestanek SKADa. Predava g. Edo Škulj: „Pogled na slovensko glasbo“..
Večer slovenske pesmi na Pristavi v Castelarju ob 20.
V	Domu v San Martinu ob 20 taboriščna večerja.
NEDELJA, 13. septembra 1970:
V	Slovenski hiši bo po maši dijakom in dijakinjam srednješolskega tečaja predaval dr. Alojzij Berce.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob pol 5 koncert otroškega pevskega zbora in vesela igrica o žalostni princesi.
V	Našem domu v'San Justu po slovenski maši p. dr. Alojzij Kukoviča govori o temi: „Mož in žena v zakonu“. Žene in možje lepo vabljeni!
ČETRTEK, 17. septembra 1970:
V	Slovenskem domu v San Martinu
sestanek Lige Žena Mati s predavanjem prof. Verbiča „V koraku s sodobnostjo“.
NEDELJA, 20. septembra 1970:
Slomškova proslava v Slovenski hiš ob 4 popoldne. Sv. maša in proslava „Materin jezik je najboljša dota“.
NEDELJA, 27. septembra 1970
V	Slovenski vaši mladinski dan.
SOBOTA, 3. oktobra 1970:
V	Slovenski hiši ob 18.45 Proslava 25-letnice ustanovitve slovenskih šol na Primorskem.
SOBOTA, 24. oktobra 1970:
Proslava obletnice osvoboditve 29. oktobra 1918 in dneva slovenske zastave, s slavnostno večerjo, v Slov. hiši.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja izvršnega odbora bo 10. sept. ob 20. uri v prostorih Z S.
Knjižnica je odprta vsak dan od 15-20 ure.
Učiteljski svet šolskega odseka Zedinjene Slovenije, ki se je sestal 17. avgusta, lepo vabi vse bivše in sedanje učne moči k sodelovanju pri sestavi dveh beril za 5. in 6. ter 7. in 8. razred slovenskih osnovnih šol. Obenem vas prosi, da bi blagovolili poslati vsaj do 30. septembra t. 1. vse sestavke (iz zemljepisa, zgodovine, literature...), ki jih imate na razpolago in ki bi po vašem mnenju naj prišli v učni knjigi. Hvaležni bi vam bili, če bi poslali snov že napisano (po možnosti v dveh izvodih) ali pa vsaj z navedbo naslova, vira in strani na Zedinjeno Slovenijo, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires. — šolski referent.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milo« Sta« Director: Tone Mizerit Redacción jr Administración» Ramón Falcón 4158, Buenos Aima T. E. 69-9503 Argentina
	M	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
		TARIFA REDUCIDA Concooión N' 3824
Registro Nacional de la Propieéaó Intelectual No. 996.221		
Slovenski dom
■
v San Martinu
vabi vse rojake na bogato
TABORIŠČNO |	VEČERJO
S
! ki bo v soboto, 12. septembra, ob 20 v domu.
j Prijavite se pri odbornikih do 7. septembra (5 novih pesov)
:
SDO
Zveza —
vabi na
POMLADANSKI PLES
dne 20. septembra 1970 v Slomškovem domu
SFZ
V NEDELJO, 6. SEPTEMBRA 1970
bomo počastili obletnico junaške in mučeniške smrti našega vrhovnega poveljnika
generala LEONA RUPNIKA
v Slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana Martin Fierro 4246 — Barrio Peluffo — San Justo
Ob 11 bo daroval sv. mašo društveni kurat č. g. Jože Guštin, nato bo spominski govor in skupno kosilo (asado)
Udeležba je častna dolžnost ne samo protikomunističnih borcev, ampak vseh Slovencev, ki jim je mar svoboda slovenskega naroda.
DSPB Tabor v Argentini
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
sporoča vsem rojakom, da je preselil odvetniško pisarno na
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital T. E. 45-0320
Uradne ure vsak dan od 17—20 Po dogovoru tudi izven tega umika
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642	Buenos Aires
Pta. baja, ofie. 2 T. E. 36-8827
NAŠ DOM
SAN JUSTO
9. Mladinski dan
6. septembra
DOPOLDANSKI PROGRAM
—	Ob 8. uri sv. maša v farni cerkvi
—	Skupni zajtrk v Našem domu
—	Mladinsko zborovanje z govorom ge. Kraljeve
POPOLDANSKI PROGRAM
ob 16. uri
Slovenski nagelj cvete na tnji zemlji
—	Rajanje — Pesem — Veselje
—	Drama in komedija najmanjših in najvežjih
—	Vse to in še veliko več
Sodeluje PLANIKA

Naročnina Svob. Slovenije ca leto 197%» za Argentino 3 2.900.— Pri pošiljanji po pošti 3 8.000.—; ZDA in Kanadi 13 USA dolarjev; ca Evropa pa E USA dolarjev za pošijjanje c avioneta pošto. — Evropa, ZDA m K añada ■ pošiljanje z navadno pošto 9 USA. toi Talleres Gráficos Vilko S.B.L. Estate' Unidos 425, Bs. Airea. T. E. 38-7214
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLO VENUE’
Potovalna agencija
EMONA
(Simon Rajer)
Osebni dokumenti, prevodi, legalizacije; plošče, knjige in diapozitivi iz Slovenije T. E. 46-9440; od 9—12 in 15—19
Tucuman 1561.
7. nadstr., št. 49
Družina, ki se izseli iz Argentine
PRODA LEPO HIŠO
z veliko dnevno sobo in dve spalnici s pritiklinami v Villa Adelina, Pichincha 2175; Pavón višina 4900, col. 71 in 707. Cena 35.000 pesov, možnost odplačevanja. Parcela meri 10x32 m. Tel. 792-1104.
Proslava 25-letnice ustanovitve slovenskih šol na Primorskem pod Z. V.U.
bo v Slovenski hiši na Ramón Falco»-u 4158 dne 3. oktobra 1970.
Spored:
Ob 18.45 sv. maša za umrle šolnike-kolege, ki jo bo daroval delegat msgr. Anton Orehar.
Po sv. maši predavanje g. dr. Srečka Barage v okviru Slovenske kult.
akcije: „Prisotnost in delež slovenske politične emigracije pri ustanovitvi slovenskih šol na Primorskem“.
Po predavanju skupna prijateljska večerja in prosta zabava.
Vstop prost.
Prispevek za večerjo 10.— pesov. — Prijave sprejemajo do 20. septembra dr. S. Baraga, dr. Vinko B'rumen ter iz prijaznosti Dušno-pastirska pisarna (telefon 69-9503)
Vse zavedne Slovence in prijatelje Slovencev vabi prireditveni odbor.
DRUŽABNA PRIREDITEV S PLESOM v Našem domu v San Justu
v soboto, 5. septembra ob 21
Pijača, topla in mrzla jedila na izbiro — Zabava za mladino in odrasle
Sodeluje PLANIKA
Vabijo prijatelji Slovenskega državnega gibanja
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Bartolome Mitre 97	Ramos Mejia
T. E. 658-6574
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20
Opozarjamo vse člane na življenjsko zavarovanje. — Informacije ▼ zadružni pisarni v uradnih urah.
Predno vzamete posojilo ali kupite na obroke, se oglasite pri nas. Če hočete denar varno in dobro naložiti, ga vložite v Slov. hranilnice
Pristava v Castelarju j
vabi na
VEČER
SLOVENSKE PESMI
ki bo v soboto, 12. sept., ob 20
Po prireditvi bo na razpolago večerja.
Vljudno vabljeni!
■
!

DRUŠTVO SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV IN KONZORCIJ “VESTNIKA”
vabita vse protikomunistične borce, sploh vse rojake in zlasti še mladino k sv.maši zadušnici
ZA GENERALA LEONA REPNIKA in njegove pomorjene sodelavce: dr. Lovra Hacina, Narteja Velihonjo in dr.
Sv. mašo bo v nedeljo, 6. septembra daroval direktor msgr. Anton Orehar v kapeli Slovenske hiše