let® V!„ it. @9.
plačasia v gotovini.
V liul&Sfani, v	IS, marca 1922. P@sssia. If. IB par.
HflPREJ
filasSh Socialistične stranke Jugostavile.
Zloč n in družba.
Kapitalistične. žba porabi ogromne vsote za policijo, ua lovi zločince, za sodišča, da iih sodno, in za ječe, da jih za-piraio; tudi za krvnike in njih aparate, da jih morijo z elektriko, obešajo in streljajo izda precej denarja. Površni ljudje menijo, da ie ;o sicer velik križ, amoak da ni mogoče pomagati: zločincev vendar ne moremo pustiti, da bi prosti letali po svetu. t>a še več pokradli, .poropali in pomorili.
Kapitalistična družba res nima druge pomoči, kakor da jih zapira. Zanjo je zločin problem, katerega ne more nikakor rešiti. Pri tem se pa nahaja v vrtincu, ob katerem bi razumno bitje s kakšnega drugega sveta dejalo, da mora biti ta družba sama blazna.
Styar je namreč ta: Kapitalistična družba ustvarja zločince, potem jib pa preganja, obsoja, zapira, obeša. Ona jih ne mara: sicer bi iih pustila pri miru; dasi jih ne mara, jih pa neprenehoma ustvarja.
Zakaj taka absurdnost?
Zato, ker ne more biti drugače. Kapitalizem in zločin sla neločljiva. Kapitalizem je sam na sebi zločin, četudi ne po zakonu. Če bi tatovi delali zakone, bi naj-brže z njimi zaščitili tatvino. Ker jih delajo kapitalisti, ščitiio z njimi svoje izkoriščanje. In svojo lastnino ščitijo.
Ker pa je kapitalistično izkoriščanje zločinsko, ker ustvarja mfeerijo in vedno postavlja gotovo število ljudi pred alternativo. da kradejo ali pa pogingio. medtem ko na drugi strani kaže, da se z bogastvom v tej družbi lahko skoraj vse doseže in s tem draži ljudi, da izkušajo pridobivati bogastvo brez posebnega ozira na sredstva, se mora zločin vedno nanovo porajati in ga ne bo konec, dokler ne bo kapitalističnega sistema samega konec.
. Ker ga družba ne more odpraviti,
I preganja zločince in jih zapira. Pri tem se zgodi, da sedi za mrežami mnogo dobrih ljudi, mnogo lupežev pa teka prostili okrog in uživa velike časti.
Kaznovanje zločincev tolmači družba takoi
Hudodelec je nevaren družbi. Ona mora torej sebe in .svoje Doštene člane varovati. Zato mora zločince ločiti od javnega sveta in jih spraviti tja, kjer ne moreiQ njih hudobni nagoni storiti .zlega. Torei v ječe z zamreženimi okni, obdane z visokimi, trdnimi zidovi m zastražene z oboroženimi čuvaji.
Razen varnosti družbe imajo kazni še druge namene. Za greh, ki ie storjen z zločinom, mora biti pokora. V starih, časih se je tisti, komur je bila storjena krivica. sam maščeval nad hudodelcem. Tega na ne more trpeti civilizirana organizirana družba. Ako se posamezniku prepusti. da odmeri kazen za zlo? katero je pretrpel, se lahko zgodi, da je kazen večje zločinstvo od zločina samega. In kakor tam, kjer še velja iz barbarične davnine podedovano krvno maščevanje, ni hudodelstva nikdar konec; osveta, ki je skoraj vedno pretirana, zahteva zopet osveto, in tako gre zlodejstvo v večnost, od rodu do rodu.
Kazen je socializirano, podržavljeno maščevanje, J/ tem je nekaj napredka in zboljšanja. Sele odstranitev privatnega maščevanja je omogočila, da so postale kazni sčasoma nekoliko bolj človeške. Včasi je bilo obešanje, sežiganje, napletanje na kolo, natikanje na kol itd. tako vsakdanje, kakor je bilo vse čuvstvovanje ljudi baibarično.
Ali naša doba je postala humanitarna.' O tem bi človek- sicer včasi podvomil, če na primer pogleda čez Atlantični ocean ali pa če bere poročila o linčanju po Ameriki. Toda apostoli sedanje družbe govo-
Izhaja razen pondeljka in dneva po pravniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2Vi pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise franlcirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
re toliko o humanitarnosti, da morajo ugovori skoraj umolkniti.
Iz te humanitarnosti izvira tudi nauk, da ni vse opravljeno s kaznijo zločincu, ampak da ga ie treba tudi popraviti. Zdi se. da ni idealizem edini boter tega načela. Vmes so vsekakor tudi materialistični oziri; če bo hudodelec popravljen, ne bo več kradel, in tisti, ki kaj imajo, bodo bolj var m.
Pa to nič ne de. Načelo popravljanja bi bilo vendar lepo. Ali družba, ki ga izreka. ni dosledna. Kako naj na primer smrtna kazen popravi človeka? Kadar je zločinec na drugem svetu, ga vsi lepi nauki tukajšnje družbe ne dosežejo več.
Kapitalistična družba se pa moti s svojo humanitarnostjo še v drusrem ozi-rn. Popravljanje zločinca v kaznilnici bi bilo že lepo. če bi bile razmere take. da bi popravljeni človek lahko pošteno živel. Tega pa ni. Neprenehoma se rabi fraza, kako naj bi skesani grešnik postal koristen član človeške družbe; toda fraza nima realne moči. Predvsem je tradicija hinavščine tako močna, da ovira vse re-formatorične poizkuse. Če pove človek, da prihaja iz kaznilnice, mu malo pomaga, če doda, da se je v ječi poboljšal. Kdo mu verjame? In kdo more privatnega podjetnika prisiliti, da bi vzel takega človeka na delo?
če bi bila družba sama delodajalec, bi bila stvar pač drugačna. Seveda bi v tem slučaju večinoma povod za prvi zločin odpadel. Namesto skrbi, kaj početi z odpuščenimi hudodelci, bi se taka družba lahko lotila vprašanja, kako se odpravijo zločini sploh.
Nismo fantasti. Ne mislimo, da bodo prvi dan po padcu kapitalizma sami idealni ljudje na svetu. Vsaka družba mora kot dedščino vlačiti bremena prejšnjih družb nekaj časa s seboj. Ali mnogo povodov zločina odpade takoj z ustanovitvijo socializma. MudodelsJva. ki jih po-
listek;.
IVO MRAK:
PROROKINJA.
(Poem.)
Šumelo je in valovalo, da se je tresla palača Gospodova!
Črne množice gladujočih — z obu-tx>m v srcih, temnimi obrazi — so zahtevale kruha.
In šli so mimo hrama — božjega — nihče se ni odkril — dejali so: »Bog nas je zapustil.«
Gladne žene so dvigale proti oknom ~ svoje uboge otročiče.
Možje so preklinjali in grozili s pestmi-----
Takrat pa ie prišla —- ona.
Vstala je, bleda in krasna je stala pred bogataševo palača
Z razpetimi lasmi — ki so vihrali po zraku, kakor tok zlata v žarkih solnca.
Z zaprtimi očmi — zadaj zlata obla solnca, spredaj n;ena postava-----------
Zašumelo ie. zgibalo se je, valovalo.
Tedaj pa ie spregovorila — smrtna tišina ie zavladala na trgu.
Ponosno se ie vzravnala — bela njena obleka je bila prepojena z nadzemskim sijem.
Na prsih pa ji je rudela — ga v t roža.
»Sodrugi — pozdravljeni — svoboda, ki prihaia, vas pozdravlja.
Srečala sem jo in videla.
Prelepa je, belo oblečena z mirtinim vencem na glavi in svetniški sij jo obdaja —.
Prihaja, a po mnogih krajih jo zavrnejo in podijo proč.
Prihaja, od bnrie in viharjev obdana, j v noči teme prevzvišena.	i
  .....
Prihaja., zmagoslavna — veličastna, a ustavi se le tam, kjer je narod dovolj — zrel — za njo. da jo doume.
Na delo. torej, da bodemo pripravljeni za veliki trenotek, ki prihaja !
Pustimo bogatašu denar — naša pot ie pot napredka, le v tem bo — svoboda.
Zahrumele so množice — vzvalovalo je morje — devica ie odhajala v žaru zahajajočega solnca.
t■
S kraljeve palače je zadonel zvon —-Carica zemlje in morja se je peljala v sveti hram.
Bleščeči sijai njenega dvora je poplavil mestne ulice. —
Po zraku so donele ubrane melodije kraljevih godal — ob zvokih katerih se je napajal ves dvor.
Fanfare' so zadonele —
Trobente zabučale —
Meči so se zabliskali —
vzrt&ajo lastniki in dobičkarski interesi, morajo v kolektivistični družbi kmalu odpasti. ker se lini zamaši vir.
Ce more kdo danes ukrasti stotisoča-ke in uiti roki pravice, sc mu to izplača. Denar lahko vtakne V kupčijo ali v kakšno podjetje, izkorišča ljudi in sijajno živi ob tujem trudu. Ali kaj v socialistični družbi, kjer sploh ne bo privatnih podjetij? če bi ukradel milijon, ga ne more izpremeniti v kapital, ki bi. mu nosil obresti. Čemu torej krasti?
Seveda ostanejo še temperamenti in duševno defektni ljudje. S tem bo imela nova družba še svoje težave, dokler ne dozore sadovi njenih novih uredb.
Kapitalizem in zločin sta neločljiva; tukaj i£ boj zoper hudodelstvo enak boju zoper vetrne mline. Nobenega problema, ki se tiče zločina, ne more rešiti kapitalistični sistem! Največja protizločinska sila ie socializem.
ZAHTEVA FRANCOSKIH MILITARISTOV IN IMPERIALISTOV NI VZDRŽLJIVA.
Zaradi bridkih izkušeni v zadnji vojni kriči ves svet. da .je treba pričeti z raz-oroževanjem. Vse. kar jasno misli in se ne prišteva med militariste in imperialiste, se strinja s tem krikom. Nemčija je razorožena. To priznajo cek) francoski častniki, ki ss> imeli nalogo, da izvrše delo razorožitve v Nemčiji. Tudi drugi civilni veščak pravijo in izjavljajo na glas, da v Nemčiji ne izde(uie>Q več orožja in muni-eije, ainpjik da tam zdaj producirajo stro-ie, ki shižijo .za pomnožiiev produkcije & vi jenskih potrebščin.
Navzlic tem dejstvom pa izjavljajo franooski militaristi in imperialisti, da Francija ne more znižati svoje, armade, ser .se boji, da jo napade Nemčija. Taka zahteva je nevzdržljiva, kajti če je Nemčija razorožena. jo ne more napasti.
Zdi se, da_ se za zahtevo francoskih militaristov in imperialistov skrivajo drugi nameni, če so proti znižanju oborožene siie na suhem, ko ni najmanjše nevarnosti, da jo napade Nemčija ali katera druga dežela. Francoski militaristi in imperialisti vidijo tam strahove, kjer jih ni, in zaradi tega jhn ne more pameten in razumen človek verjeti, da se nič drugega ne skriva za njih zahtevo.
Pred izbruhom svetovne vojne ie bila kajzerjeva Nemčija tista sila, ki je povzročala blazno tekmovanje v oboroževanju med raznim velesilami. Zdi se, da želi zdaj Franciia prevzeti njeno ulogo in prisiliti druge države, da ji slede v oboževanju. To je ravno tak terorizem, ka>
Z zlatega dvora se ie v biserni kočiji r zlatimi kolesi pripeljala prevzvišena gospa.
Ubogi pa so z dopadenjem zrli na to razkošnost, se naslajali ter pozabljali na svoje uboštvo.
Z veselo razbrzdanostjo je carica spustila zlate vajeti in konja sta v velik strah ljudstva — in veselje carice divjala po cesti. —
Tedaj pa se ie zaslišal rahel vzklik.
Caričin vor, je oškropila biserno — rdeča kri...
*
Zlato kolo ie povozilo mlado devico — ljubljenko liudstva, prerokinjo svobode —.
Bleda v preleoi obraz, kakor pohojena vrtnica je ležala tam ...
Na ustnih ii je igral nasmeh ... a oko-1! vratu jo ie obdajal niz krvaih biserov ....
lasnega je preje izvajala Nemčija. Japonski militaristi, ekspanzivisti iti imperialisti so hitro razumeli svoje ffancoske tovarne in tudi oni so dvignili svoj glas, da sc oborožena sila na suhem ne sme znižati. Na daljnem vzhodu sicer ni Nemčije, zaradi tega se japonski militaristi in imperialisti ne morejo izgovarjati nanjo. Našli so pa tudi izgovor, ki je izgovor, čeprav je šepav. Oni kažejo na Daljno-vztočno renubliko. rusko vlado v Moskvi in seveda tudi na ubogo Kitajsko. Večje nezmiseli menda ni. kot je v tem izgovoru. Ampak japonski militaristi ii imperialisti vztrajajo pri njem in pomagajo tako Francji terorizirati ves civilizirani svet.
POVSOD JE PROBLEM ENAK!
Evropa ima svoj problem, Amerika ima rešiti svoje vprašanje, tako pripoveduje velekapitaiistično časopisje. Seveda ima vsaka dežela svoj problem, ali ta problem ie povsod enak. Brezposelnost je v Evroni, Aziji, Ameriki in drugje. In prav povsod stradajo brezposelni delavci in ponekod pa še tisti delavci, ki delajo. D.elavsko vprašanje je pred nami, a povsod je enako, ker izkoriščajo delavce povsod po enakUt principih.
Zakaj tore'i govorimo o problemu Evrope, Azije. Amerike itd., če se zavedamo, da je problem povsod enak. Ali mar zaradi tega, da varamo sami sebe. Zakaj ne govorimo o svetovnem vprašanju, pa bomo veliko ložje rešili nalogo, ki je pred nami.
Ne rešujmo problemov v posameznih deželah, če se problemi tičejo vsega kulturnega in civiliziranega sveta! Na ta način se bomo prav lahko ognili vseh zmot! Kadar je vsa hiša v plamenu, ne pogasimo ognja in ne obvarujemo hiše pred Dopolnim uničenjem, ako gasimo samo vrata. In tako je tudi z vprašanji, ki se tičejo vsega kulturnega in civiliziranega sveta. Dokler bomo reševali splošna vprašanja samo v eni deželi, ga ne bomo rešili nikdar. ampak napravili bomo to vprašanje še bolj zamotano, kot je in končno nas bo vprašanje samo pogazilo, ker se ga nismo lotili rešiti pravilno.
Politične vesti.
-r Ali »Narod« ne bere samega sebe? Iz včerajšnjega »Naroda« smo izvedeli, da demokraški notranji minister Marinkovič ni odstopil, da sploh ne namerava odstopiti in da so vse vesti o sporu med tem možakarjem in drugim možakarjem Pribičevičem forsirane od sepa-
Mrtva je bila.
Ona, ki je nosila še toliko želia — misli — in ljudstvu ni še dala... Še neodkrita njena duša se je. ločila od telesa.
Ob njej pa je plakat njen mož — ljubil jo je —.
A sedaj je bila mrtva —.
Ženi je pripravljal ležišče iz modrine neba. pozdravljal jo je- ko je vstajala s krasoto vzhajajočega solnca.
A sedaj je bila mrtva.
Zapletla se je v čar mraku in leme v čudesno luč noči, v črno žalobnost brezumne vinjenosti.
Čez prsi... je šlo zlato kolo biserne kočije in mlado srce ni več utripalo.
Carica je za hip ustavila biserno kočijo in vrgla nesrečnemu možu — zlat cekin...
Ha, ha, ti ironiia kraljev in cesarjev.
mističnega Časopisja. Toda v nedeljskem ='Narodu« smo brali izvirne vesti, ki so te zadeve prve potrdile slovenskemu svetu. Kako pa to?Ali ima »Narod« separatističnega poročevalca? Ali je »Narod« sam separatističen? Predlagamo merodajnim krogom, da »Narodovo« uredništvo pregledajo, če je tam vse v redu. Ne, to bi ne bilo dobro, če bi »Narod« še sam zašel med antidržavotvoree! Kdo bi jih pa potem tvoril?
+ Kakšni pritepenci uživajo gostoljubnost belgrajske vlade. Nekateri poslanci so interpelirali zunanjega ministra Ninčiča, če mu je znano, da pripravlja ca-ristični general Wrangel akcijo proti sovjetski Rusiji. Interpelirali so ga tudi, naj pove, po kakšnih poslih je prišel v Bel-grad, zakaj je šel v avdijenco h kralju Aleksandru in ministrskemu predsedniku Pašiču ter zakaj mu je odkazala belgraj-ska vlada graščino pri Vinkovcih »za od-počitek«. Minister Ninčič je prišel v veliko zadrego in bo odgovoril šele v bližnjih dneh, ko bo prišel do sape.
f Nacionalistične komedije v Splitu. Preteklo nedeljo je bilo v Splitu veliko zborovanje nacionalistov, ki se ga je udeležilo okoli 20.000 ljudi. Nastopilo je več govornikov kakor »književnik« Fieirt Sajn, dort iuraj Biankini, dr. Petkovič in drugi. Po blagoslovljenju svoje zastave so jo razvili s klici, da je nacionalistična mladina najboljši del našega naroda. Neprestano so vzklikali armadi in kralju Aleksandru. Na sporedu so bile še ljudske veselice in narodne igre. Odbor je sklenil prirediti velik nacionalističen kongres v Zagrebu, ki ga smatrajo za gnezdo samih izdajnikov. Nacionalističnih komedij potemtakem še dolgo ne bo konec. Kakor vidimo, ljudem vedno bolj in bolj po-kmevajo možgani.
-> Velike madžarske zahteve. Kakor poročajo madžarski listi, zahteva madžarska vlada 74 vasi. Burgenlanda od Avstrije in ne okoli 45 kakor so prvotno poročali. Kakor vidimo imajo vse nacionalistične države velik apetit in to v vsakem oziru.
4- Boljševiške čete so po hudem boju vkorakale v Vladivostok ob vzhodno-sibirski obali. S tem, pravijo, bi bilo konec samostojni republiki na Daljnem vzhodu.
+ Sovjetska vlada je odločna. Sovjetska vlada je obvestila poljsko vlado, da bo pričela izvajati zelo ostre ukrepe proti belim gardistom in sploh proti četam Petljure, Berenikina in Balakoviča, ker ne trpi na svojem ozemlju nemirov. Uvedla bo enostavno preki sod, kar je po
Ženo mu ie hptela plačati kakor ubito vazo trgovcu.
Ni vedela carica, da je storila takrat greli, za katerega ni odpuščanja ne pri papežu, ne pri patriarhu.
*
Dvor je odpeljal
... na tleh je bleščal zlati cekin.
(Berač Luka ga je pobral in zapil.)
Zjokala bi se ona, ki o ljudstvu ni mislila slabega.
*
Zvonovi so zvonili.
On pa je pokopaval svojo ženo.
Rdeče zastave so plapolale — V njegovi duši pa je divjal vihar, ki ruje drevesa.
Na obzorju so se pa zbirali črni oblaki... proroki — obljubljene — bodoče vladarice — sveta —.
njene« mnenju najboljše .zdravilo za različne caristične uzurpatorje.
-i- Velikanska rudarska stavka v Južni Afriki. V južni Afriki so pričeli rudarji š stavko, ki je postala naj večja, kar jih pomnijo v tej deželi. Stavkajoči so zasedli Johannisburg, različne železnice in sploh vse važne postojanke. Nastopilo je vojaštvo, ki je pričelo streljati, tako da je padlo na obeh straneh že več sto oseb. Nad mestom krožijo sedaj vojaški zrakoplovi in proti mestu se pomikajo vojaški oddelki Smutha in Pyesa. O poteku te velikanske stavke bomo še poročali.
Dn@vn@ vesti.
Rože na Aliagieevem grobu. V nedeljo sc je na grobu proletarskega mučenika v Zagrebu spontano zbralo par sto oseb, da izkaže žjrtvi svojega prepričanja in surove jugoslovanske buržoazne strahovlade poslednjo čast. katero mu je policija na dan njegovega pogreba z bajoneti in sabljami zabranila. Več govornikov je imelo nagrobne govore, proletarske žene in 'dekleta pa so posule sveži grob s cvetkami. Manifestanti so se nato mirno razšli.
Dokumenti, ki so jih dobili vojni invalidi povodom zadnjega splošnega pregleda (po 1. septembru 1921) od invalidske pregledne komisije, in sicer »Invalidsko izpričevalo« (Invalidsko uverenje) ali »Začasna objava« (Privremena objava) so edine merodajne uradne listine, s katerimi se dotičrii lahko veljavno izkažejo za voj. invalida. Zato se priporoča vsem, da te .listine skrbno hranijo in jih po možnosti ne dajo iz rok. Ako jih morajo priložiti kaki prošnji, naj priložijo overovljene prepise, original pa obdržijo pri sebi. Prošnjam na Invalidski odsek oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani ni treba prilagati omenjenih dokumentov in tudi ne prepisov, ker ima ta odsek sam zbrane pregledne spise za vse vojne invalide, ki so pristojni v Slovenijo. Prosilec naj v svoji prošnji navede samo, pri kateri komisiji ie bil pregledan (za ljubljanski, mariborski ali celjski vojni okrug) in pa številko, ki ie zapisana v levem kotu njegovega invalidskega dokumenta. Druge potrebne dokumente, ki se ne tičejo dokaza sedanje invalidnosti, je treba seveda prilagati kakor doslej.
Generalni kozulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v New Yorku je sporočil pokrajinski upravi za Slovenijo z dopisom z dne 3. februarja 1922, št. 1795, da v bodoče ni več potrebno potrdilo ameriških konzulatov na listinah, ki se nanašajo na realizacijo zapuščin v Ameriki umrlih jugoslovenskih državljanov. Z dopisom z dne 10. februarja 1922, št. 2008 pa je sporočilo, da tudi ni več potrebno, da ministrstvo za zunanje stvari potrdi dokaz državljanstva v tej zadevi. — Podrobnosti o postopanju v svrho realizacije zapuščin naših državljanov v Zedinjenih državah severoameriških se izvede pri političnih oblastvih.
Srečke Kola jugoslovanskih sester so še zalogi. 30. t. m. je žrebanje. Glavni oobitek znaša 50.0000 K. Kupujte jih!
Nabava različnega materijala za iz-celavo invalidskih protez. Državna pro-tezua delavnica v Ljubljani želi nabaviti večje množine materijala. Interesenti se opozarjajočim tozadevni natečaj v Uradnem listu štev. 22 z dne 10. marca 1922.
Presoje valna kofaisaia načrtov za zgradbo upravnega ooslopia Delavske nezgodne zavarovalnice in Okrajne bolni-
ške blagav Ljubljani naznanja, da^je J
bila prva nagrada priznana načrtu arhi- j tekta Ivana Z u Dana (Ljubljana), druga ’ ing. Ivanu V urni k u . arhitektu v Ljubljani in tretja ing. Josipu Costapera- I r i a, arhitektu v Ljubljani. — V nakup je komisija priporočila osnutke K. Brunn-lerja. arhitekta v Ljubljani, ing. Rado Kregarja, arhitekta v Ljubljani in ing. Dragotina F a t u r j a , arhitekta v Ljubljani. Projektante nenagrajenih in nena-kupljenih načrtov prosimo, da do 25. marca javijo gradbenemu odseku nezgodne zavarovalnic in bolniške blagajne v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 3 svoje naslove, nakar se jim načrti poštnine prosto vrnejo. Načrtu ie mogoče po 20. marcu tudi osebno vzeti pri gornjem naslovu.
Uubilaf&a-
Boj draginji! V nadaljevanje skupne akcije vseh stanovskih organizacij in društev proti draginji se sklicuje dne 16. marca ob 19. uri seja akcijskega odbora v občinisk! posvetovalnici v Ljubljani z dnevnim redom, ki je bil določen na zadnjem sestanku dne 3. marca. Udeležba zastopnikov vseh 22 organizacij in društev dolžnost. Seja je javna ter se je udeleži lahko vsakteri član omenjenih organizacij. — Akcijski odbor.
Sekcija Ljubljana U druženja isgcsl. ioženjerjev in arhitektov jc imela dne 11. t m. svoj redni občni zbor. Na mesto odst.opivšega predsednika g. ing. Vinka Strgarja se je izvolil predsednikom Sekcije g. ing. Milan Šuklje. Prvi podpredsednik je ostal g. ing. Igo Šega. Za drugega podpredsednika sc je izvolil g. ing. Igo Pehani.
C@SI©* .
— Železničarski shod. Dne 9. t. m.
ob pol 7. zvečer se je vršil javni železničarski shod v gostilni pri Zelenem travniku s sledečim dnevnim redom: 1. Poro-, čilo koalicijskega odbora. 2. Protest proti draginji. 3. Slučajnosti.
Sodrug Felician je pozdravil navzoče in člana koalicijskega odbora iz Ljubljane in naznail dnevni red, nakar je podal besedo sodrugu Prijatelju, članu koalicijskega odbora.
Sodrug Prijatelj je poročal v 1 in pol urnem govoru natanko in stvarno o delu vrhovnega vodstva, odkar so se vse organizacije koalirale, in o poteku konference dne 29. jan. v Zagrebu in njene sklepe. Nadalje o konferenci dne 26. febr. v Belgradu, katero so posetili trgovska zbornica in zastopniki delavskih zbornic v Belgradu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Naglašal je, da prometno ministrstvo kakor tudi vsi politični klubi, čeravno so bili povablejni na konferenco, niso poslali nobenega zastopnika izvzemši socialistični Kino. Pi slanec D ržie se je o rostil in jb pojasnil odgovor prometnega ministra na zahteve železničarjev. Nadalje je pojasnil odgovor kral. nam. Hribarja poslancu Kopaču, kako gn je ravnateljstvo južne žel. informiralo o položaju železničarjev. Razložil je, zakaj narašča draginja in kaj so ukrenili proti temu. Predlagal je resolucije, kakor so bile sprejete v Ljubljani.
Sodrug Felician je dal resolucije na glasovanje in so bile enoglasno sprejete. Nadalje so postavili različni zborovalci vprašanja na govornika, nakar jim je dal govornik pojasnila. Sodrug Felician se zalivali govorniku za krasno poročilo, za dobri obisk, z apelom, naj izpopolnijo svoje organizacije, da bodo pripravljene za hude boje, in zaključi shod ob 9. zv.
Maribor.
Kako so vieli parček, ki se je hote! okoristiti s požarom v Franzovem paro-mlinu. Lastnik tega mlina je dobil zadnje dni v pismi, v katerih mu neka neznana oseba pisala, da je pripravljena za 80.000 K izdati požigalca. Denar naj bi poslal v neko trafiko. Dr. Franz pa je namesto denarja v dotično trafiko poslal detektiva, ki je aretiral natakarico Štefi-co Kiclerjevo, katera je prišla po tisočake. Priznala je, da jo jc poslal nje ljubček Karel Lorber, ki so ga nato tudi vtaknili pod ključ.
Ex stranke.
Spoduja Šiška, Redni občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Spod-nji Šiški se bo vršil V sredo, dne 15. t. m. ob pol 20. v »Zadružnem domu«. Dnevni red:	1. Poročilo dosedanjega odbora.
2. Razno. 3. Volitev novega odbora. 4. Poročilo referenta: Politični položaj. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Odbor.
Vrhnika. Dne 19. marca sc vrši shod SSJ. na vrtu gostilne pri Jurci, poroča poslanec sodr. Kopač o položaju: Kam plo-vemo.
gg širok, ggibanla.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v torek, dne 14. marca v društvenih prostorih v Šelenbur-govi ulici zvečer takoj po delu. — Predsednik.
Vestnik S
Prevalje. Dramatični odsek splošne delavske zveze »Svoboda« v Prevaljah priredi v nedeljo dne 19. marca ob 3. popoldan v dvorani gostilne Ahac tride-janjsko dramo »Mati«. Predprodaja vstopnic v Konsumnem društvu za Slovenijo v Prevaljah. Mladina pod 14 letom nima vstopa. — Odbor.
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani.
Po sveSu.
— Neredne gospodarske razmere.
Razne tovarne v Sloveniji odpuščajo delavstvo, pri tem pa se izgovarjajo na me-njajočo valuto, na prometne neprilike in carinske šikane, ki sa pri nas v Jugoslaviji naravnost balkanske. Delavstvo trpi posledice. Bogataši vsled krize vseeno niso gladni. strada pa delavstvo, ker nima-zaslužka. Vlada v Belgradu bi morala najeti nekaj dobrih ekonomov strokovnjakov, ki niso strokovnjaki samo po imenu, ampak tudi v resnici poznajo zahteve modernega ekonomskega življenja. Ruska sovjetska vlada, kateri se toliko očita krivda za gospodarski polom, je pričela odstavljati nesposobne moči v gospodarskih podjetjih, departmentih in uradih, in jih izpolnjevati s strokovnjaki, katerih pa Rusiji manjka. Jugoslavija jih ima sorazmerno več kakor Rusija, samo na odgovorna mesta bi jih bilo treba postaviti — in pa odpraviti birokratične načine sploh. V sedanjih razmerah pa ekonomsko življenje Jugoslavije ne bo napredovalo in delavstvo bo prisiljeno živeti v inizernili razmerah. Sedaj na primer se v Ameriko ne more, da bi se umaknilo bedi.
— Prihod priseljencev. Ne\v York (Jugoslovanski Oddelek F. L. J. S.). Me*
seca januarja je bil dovoljen vstop 10.287 priseljencem. Izmed teh je bilo 14 iz Jugoslavije, ki so prišli čez kvoto. To so izredni slučaji, v katerih je Secretary oi Labor dovolil začasen vstop, ker bi bila deportacija provzročila izredne težave.— Tekom tekočega meseca je tudi Italija izčrpala svojo letno kvoto od 41.921, tako da je tudi priseljevanje iz Italije popolnoma prenehalo do konca junija. Dosedaj so sledeče dežele izčrpale svojo letno kvoto: Jugoslavija, Italija, Grška, Turška, vsa Azija razen Armenije m Sibirije, Afrika, Avstralija, Nova Zelandija in Atlantski otoki. — Kvota sledečih držav se bjiža h koncu: Belgije, Bolgarske, Ce-hoslovaške, Ogrske, Rumimske in Armenije. Cim bodo tudi te kvote izčrpane, bo priseljevanje ostalo odprto v glavnem le iz Angleške, Nizozemske, Francoske, skandinavskih držav, Nemčije, Avstrije, Finske in Rusije; iz te poslednje dežele pa je odpotovanje izredno otežkočeno. Zanimivo je, da ima tudi Reka svojo kvoto od 71 priseljencev, od katerih je dosedaj prišlo le 6.
— Morilska družina. Priprosti državljani .imperialnega Potsdama-; in kmetje v desetih bližnjih vaseh so apelirali pri pruski vladi, naj razoroži in kaznuje grofovsko družino voo Kaehne, ki kraljuje na graščini Petsow-ou-5ehwi-
stovsee v Bližini Potsdama. Ta ‘družina, zatrjujejo kmetje v svoji obtožnici, je ostanek roparskih in morilskih grofov iz srednjega veka. — Ze drugič s^ isti kmetje in priprosti državljani sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo kazensko postopanje proti potsdamskemu pravdniku in drugim oficialom, ker so dovolili staremu iunkerju«. njegovemu mlademu sinu, stotniku Carlu in njegovi okrutni hčeri Mignoni terorizirali vso sosed-ščino z orožjem kar vršijo že od leta 1913. — Grofovci se zagovarjajo, češ, da so rabili orožje samo proti gozdnim tatovom in uzmovičem. Ustrelili so že štiri osebe in streljali so na mnoge druge, ne oziraje se, če so kaj zakrivili ali ne. Nedavno so našli na von Kaehnovem posestvu ubitega šestnajstletnega dečka. — Plemenita gosoica Mignonka je zopet in zopet rabila puško, če ie opazila, _da je kdo prestopil mejo njihovega posesiva. Ona je trdno prepričana, da je bog ustvaril svet radi nje. Pri zaslišanju je cinično priznala, da je streljala že mnogokrat na ljudi. — RazsrtenejšL ljudje zahtevajo, da se vso plemenito morilsko bando linča. — Ljudje tožilo, da je grad prava orožarna. Casnikarti, katerim se je dovolilo vstop na grad, potrjujejo to.
— Novi rekord stroja za ubijanje. V Madridu na Španskem je neki Gregorio
n
dovršil nove vrsfe sfrojno -paško, & te-1' streli 300 strelov na minuto. Puška ima petdeset cevi, katerih vsaka odda sedemdeset strelov na minuto. Puška je prirejena tako, da z lahkoto obvlada en kilometer široko ircr.-to. Za delovanje te puške ie potrebno pet mož.
UTRINEK.
Novi papež blagoslavlja vsevprek, ljudstvo oa hiti naprej po svojih poslih. Irci se pretepalo med S£.boj in dobili so k orna i toliko časa, da so pomolili za pokojnega papeža in se v duhu poklonili novemu ter prejeli apostolski blagoslov, katerega so jim morali sporočiti brzojavno in ustmeno po irskih duhovnikih, ki so se mudili v Rimu. Poljaki so storili isto kakor Irci, Dri tem pa jim niti za hip niso o&šle skrbi o ekonomskih in drugih težavah, v katerih se nahaja Poljska. Pri nas v Jugoslaviji so katoličani preveč zaverovani v politične boje, da bi se mogli brigati za papeže in njihove blagoslove. Toda bili so časi, ko je popadal na kolena ves krščanski svet, kadar je čul, da rimski papež deli svoie apostolske blagoslove. Tudi tukaj je opaziti spremembo.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
3;
:E
Vabilo
na
redni občni zbor
Stavbene la gostilniške zadruge ,.Delavski dom* v Trbovljah, r. z. z o. p.
it
ki se vrsi
v nedeljo 2. aprila v prostorih „ Delavske ga doma“.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Računsko poročilo.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o prebitku.
5. Volitev enega člana v načelstvo, treh članov v nadzorstvo ter enega namestnika.
6.- Razni nasveti in žejje.
Na občni zbor imajo le elani z polnim vplačanim deležem dostop. Sani se prosijo, da prinesejo računski zaključek seboj na občni zbor.
Načelstvo
Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom“ v Trbovljah, r. z. z o. p. >
na
na
drobno!
Garantirano pristni
debe]0! namizni kis
prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna
FELIKS SCHMIDL,
Maribor, Koroška cesta 18.
Vsaka hišna gospodinja, ki skrbi za zdravju svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL-KIS.
Za razna akordna
iščemo za takoj
dela
Ljubljana.
tešja xai©sja
lin is ii f
se priporoča za nakup najboljših instni-?» mentov izvrstnih to-
Naročajte „NAPREJ“
TVRDKA J. P O L E H C,
Ljubljana, HiSierjeva ulica št 5 in nizk._.!
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ----------------- izdelki.	..............
N
o
Bi
Telefon 336. ^Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana*, čekovni račun štev. 10.473.
Delniška glavnica
k ao,ooo ooo*-
Podružnice: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec.
Rezervni zakladi: K 6,500.000—
Ljubljana, Šelenburgova ulica Št. 1.
DO
Telefoni st. 146, 458. Brzojavke :
Izvršuje vse bančne posle nojtožneje m naikulantneje. ESKOMPTNA.