Issued dali? ezeept Saturdajrs. Sundajrs and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški ln uprsvniški prostori: 2087 South Lavrndale Ave. Office of PubUcation: 2657 South Lawndale Avs. Telophone. Rockwell 4004 LETO—YEA1 XXXVI. Cena lisU je $1.00 tm matur Januar? 16. itn, et Um poat-offtoa at Chlcago. IUlnola. under th« Act of Congraaa mi March B. ISTt. CHICAGO ti ILU ČETRTEK. 3. FEBRUARJA (FEB. 3). 1944 Subacription $0.00 Yearly fiTEV.—NUMBER 24 Acceptance for mailing at tpecial rate of postag« provided for In soetlon 1103, Act of Oct 3, 1017, authoriied on June 4. 1018. Velika ameriška sila se . w ( izkrcala na Maršalskih otokih Ameriški vojaki in pomorščaki invadiral i Maršalske otoke in ustanovili mostišča v bližini japonskih baz. Invazija je uvod v operacije, katerih cilj je zlom japonske sile na Pacifiku.—Ruska armada zasedla želeiniški center ob meji Estonije in čez 50 drugih naselbin ter zadala strahovite udarce sovražniku.—Ameriške in britske čete začele ofenzivo proti Nemcem na rimski fronti Pesrl Harbor, Ha vaj L 2. febr. 1-AmeriŠke, čete in pomorščaki bo po izkrcanju na Maršalskih otokih zasedli deset strategičnih mostišč in zdaj napadajo glavne japonske baze na otokih Kwa-jalein, Roi in Namur. Odpor s $trani japonske sile v začetnih operacijah je bil neznaten. Čez 30,000 ameriških Vojakov in pomorščakov se je izkrcalo v sredini mo<$o utrjenih Maršalskih otokov. Invazija je sledila silovitemu bombardiranju japonskih baz z -norja in iz zraka. Na te je pad-o 14,495 ton bomb in izstrelkov v teku bombardiranja. Pearl Harbor. Ha val L 2. febr. Ameriški vojaki in pomorščaki so invadiral! osrčje močno utrjenih Maršalskih otokov. Ameriška sila se je izkrcala na Kwa-jaleinu, največjem otoku te graje, in ustanovila mostišča v bližini japonskih baz na Roiju. Invazijske enote so udarile včeraj, dve leti po prvi ameri-iki ofenzivni akciji proti Japoncem na Pacifiku. Admiral Chea-ter W. Nimitz, vrhovni poveljnik ameriške bojne mbrnarice v centralnem delu Pacifika, je dejal, da je Cilj operacij okupacija vseh Maršalskih otokov. On e zdaj razkril, da je hombardi-anje japonskih baz z morja in zraka omogočilo izkrcanje meriške sile. Invazijsko silo tvorijo enote etrte divizije pomorščakov in d me pehotne divizije. Divizija pomorščakov Je nova in tvorijo o Veterani, ki so se udeležili peracij proti Japoncem na So-omonovih in Gilbertskih oto-tih, Tarawi, Makinu, Attuju in (iski. Slednja dva otoka spajata v Aleutsko grupo pri Ala-iki. Nimitzovo naznanilo, da je in-azijska sila ustanovila mostl-ča, pomeni, da so operacije jspešne. To je potrffll tudi Jmisednik Roosevelt na konferenci s časnikarji. On je dejal, is je invaziji Maršalskih otokov uvod v operacije, katerih •''j je pppoln zlom japonske sl-e na Pacifiku in poh^d v smeri Tokija. • Enote ameriške bojne mornarice in letalske sile ao tri dni neprestano bmbardirale jappn-(<•' pozicije na Maršalskih oto->H in s tem ugladile pot inva-tij. V akciji ao bile oklopne ladje, k risarke in rušilci. Waahlngto*. D. C.. 2. febr. — l>"rnarični department poroča, sa mo ameriški letalci sestrelili t«-z sto japonskih bojnih letal v izpadih v zraku nad Maršal k i mi otoki, preden ao ae vojaki 'i pomorščaki izkrcali. Vrgli ao sto ton zažigalnih ,ln raz Itrelilnlh bomb na japonske >az*. ki so porušile vojaške ob-*kte in zanetile ogromne po-fare. / Zavotnlška basa na,J9ovt Gvt- peii. 2 febr. — Avstralske ln Mandatu šete ao zdrobile od-*>r ja|*tngke sile na Južnem Gretju Nove Gvineje, poroča H»vni KUn generala Douglaea " Arthurja. Čez 150 milj dolg "/ri' paa je pod kontrolo av-'aUkih in holandakih čet ki ao rezultirale * "panji poeu, so podpirala a-kf'*ka bojna letala. Metala "•»■be Ka japonske vojaške transporte in jih pet potopila, deset pa poškodovala. London. 2. febr. — Ruska armada je okupirala Kingisepp, železniški center ob meji Estonije, se glasi naznanilo iz Moskve. Oddelki armade so zasedli tudi Keikino po prekoračenju reke Luge v prodiranju proti Narvi, prvemu večjemu estonskemu mestu. Dr. Johannes Varaš, predsednik estonske sovjetske republike, je pred člani vrhovnega so-vjeta v Moskvi dejal, da so ruske čete dospele do estonske meje. Poveljnik ruske armade, na fronti pri Estoniji je general Leonid Govorov. Moskva poroča, da je ta armada zasedla čez 50 naselbin in zadala strahovite udarce sovražniku. Čez dva tisoč Nemcev je padlo v bitki z Rusi v enem sektorju. Druga sovjetska armada na fronti ob reki Volkov je prodrla več milj daleč od železnice Le-ningrad-Moskva ln zaaedla čez 30 naselbin. Prvi oddelki te armade so prodrli do točke, ki je dddaljena samo dve milji od Bateskaje, križišča železnice Leningrad-Vitebsk. Zavezniški stan v ItallJL 2. febr.—Ojačana ameriška in britska sila je začela prvo veliko ofenzivo proti Nemcem na o-zemlju pri Campoleonu, 16 milj južnovzhodno od Rima. To mesto leži ob progi glavne železnice na obrežju, po kateri dobiva nemška sila orožje in strelivo. Nemško poveljstvo je zagna-o nove čete v boj proti zaveznikom, da ustavi ali vsaj zavre prodiranje proti Rimu. Cilj zavezniške ofenzive je okupacija Campoleone ln Cisterne, strategičnih točk ob apijski cesti in železnici, ki vodita v Rim. Zavezniški letalci so metali bombe na Bologno in Trst, se glasi uradni komunike. Bombe so porušile čistilnico olja v Trstu, ki je pred vojno produci rala šestnajst odstotkov vsega kurivnega olja za Italijo. . Nemci izpraznili belgijsko obrežje Bojazen pred zavezniško invazijo London. 2. febr.—Nemške vojaške avtoritete so odredile evakuacijo prebivalcev v krajih ob 60 milj dolgi belgijski obali Ro-kavskega preliva iz bojazni pred invazijo zavezniške sile. O tem je bila Informirana belgijska ubežna vlada v Londonu. Vsi kraji v tem pasu do notranjosti 18 do 20 milj daleč so prizadeti. Sodi se. da je v teh bivalo čez 100,000 ljudi. Izpraznitev prebivalcev lz holandakih obrežnih krajev je bila izvršena pred enim letom, iz francoskih pa pred nekaj tedni. Več tisoč belgijskih družin ic zapadne Flsndrije so Nemci transporti ra I i v Bruselj In se-aedne distrikte. Sodi se. ds delajo v vojnih tovarnah pod nemško kontrolo. Okrog 30,000 policajev, ki po itevilu prekašajo po državi kon trolirano orožništvo in so znani kot sovražniki nacijev. bi lahko pomagalo zaveznikom v slučaju Invazije belgijskega obrežja. Ruski list napadel Vatikan Papež Pij pomaga fašistom Moekva. 2. febr.—I z v e s t j a, uradno glasilo sovjetske vlade, sišejo, da je zunanja politika Vatikana razočarala katolike po vsem svetu in si nakopala sovraštvo in zaničevanje italijanskih mas zaradi podpiranja fašizma. Avtor članka, vsebujoč napad na papeža Pij a in kritiko vatikanske politike, je Dimitrij Petrov. "Čuditi se ne smemo, da sovraštvo do Hitlerja in Mus-solinija in vsega, ker predstav-jata, uključuje tudi Vatikan/' pravi Petrov. "Katoliki v Angliji, Ameriki, Španiji, Italiji, na Poljskem in v drugih državah so uverjeni o profašiatiČ-nem značaju vatikanske politi-ce. Nobenega dv^ma ni, da je Vatikan zaveznik in podpornik fašizma. Papeževa deklaracija ob četrti obletnici vojne ln ona, izdana ob božiču preteklega leta, da ljubi vsa ljudstva, nista soglasju z vatikansko politiko. Vatikan še vedno vzdržuje diplomatične odnošaje s Hitler-evo vlado ln jI celo pomaga pri zatiranju italijanskega ljudstva, aiaati protifašističnih grup, ki uključuje j o tudi katolike." Istočasno je Rdeča zvezda, glasilo ruske armade, izrekla obdolžitev, da Nemčija dobiva potrebščine iz Amerike ln la-insklh republik preko Španije. Udarila je po diktatorju Francu in ga obdolžila, da s pomoč-o, ki jo nudi Hitlerju, podeljuje vojno z namenom, da se obdrži na krmilu. Sprememba v španski poliki ne more priti, dokler ne bo Francov režim str-moglavljen ln postavi jena • demokratična vlada. Wasklagton. D. Cm 2. febr.— Katoliški nadškof Michael J. Curley je dejal, da so ruske ob-dolžitve, da Vatikan podpira fašiste, brez vsake podlage. Rekel Je, da je papež že večkrat obsodil italijanski fašizem in da on kot bivši reprezentant Vatikana v Berlinu ve, kaj sta nacizem in fašizem in da jima nasprotuje. "To Je, kar smo pričakovali od Rusije," je dejal Curley. "Fašizem je popolna neumnost in se gs ne more toleriratl. Prepričan sem, da Je papež enakega mnenja." Španija Še vedno pomaga Nemčiji Zavezniški! pritisk za revizijo politike London. 2. febr.-r-Neznatno zadovoljstvo se opafa v Londonu glede diskusij med špansko vlado in reprezentanli Velike Britanije ter Amtaike. ' Samuel Hoare, britskl pok lani k v Madridu, ki je konf^riral s diktatorjem Francom »dnji petek o zavezniških pritožbah zaradi Nemčiji naklonjene politike, je izrazil nezado Očitno je da Španija Še vedno pomaga Hitlerju l kljub protestom s strani zaveznikov. Napovedi, izrečene v Južni Ameriki, da bo diktator Franco kmalu pretrgal diplomatične odnošaje z osiščero, ae najbrže ne bodo ureeničil*. Britske in ameriške avtoritete vidijo, da se Španija zdaj bdlj obrača do Nemčije kot se je prej, Čeprav ao ee pokazale znamenja o bližajoči se zmagi zaveznikov. Stališč^ Id ga zavzema Francova vlada, se popolnoma razlikuje od stališča švedske vlade. Čeprav nacijake čete obkrožajo Švedsko, je vaaeno znižala Izvoz železne rude v Nemčijo od 10,000,000 na 7,000,000 ton letno. Španija, Mprav ni obkrožena po nacljaHih četah in lahko vzdržuje trgovinske stike z drugimi državami, pa daje večjo pomoč NelnČiji. Dasi se je zavezniški pritisk na Španijo za revizijo njene politike povečal, vseeno vztraja na svojem stališču. Francoza vlada ignorira proteste proti sklfvriSeTT nemlklh agentov in špionov. Glavno pozorišče aktivnosti teh sta La Linea in Algeciras na drugi strani Gibraltarja, britske trdnjave ob vhodu v Sredozemsko morje. Nemški agent je pošiljajo v Berlip poročila o kreta-nju zavezniških parnikov in ladij pri Gibraltarju. Produkcija bombnikov v Fordovi tovarni obnovljena Detroit, Mich , 2. febr.—Normalna produkcija bombnikov v tovarni Ford *otor Co. v Wil-low Runu je bila obnovljena, ko •e je okrog tisoč delavcev, ki so "obsedeli" v tovarni, vrnilo na delo. Stavka je nastala v znak protesta proti zavrnitvi zahteve za zvišanje plače Delavci so čla ni avtne unije Kongresa indus tri Jakih organizacij. Nemci naznanili obsodbo italijanskih generalov Bern. Švica. 2. febr.—Nemška čaeniška agentu ra DNB poroča da je posebno sodišče v Milanu obsodilo štiri italijanske generala m tri admirale zaradi izdajstva armade in mornarice potem, ko je maršal Bodoglio podpisal premirje. Istočasno je sodišče obsodilo šest članov bivšega fašističnega sveta. Poročilo ne omenja imen prizadetih In ne kazni. ' ' y Partizani porazili Nemce in četnike Titova sila v ofenzivi v Bosni London. 2. febr —Enote jugoslovanske osvobodilne armade so porazile nemške čete in Mi-hajlovičeve četnike v bitki pri Andrijevici ln Beranl, Črna gora, nedaleč od albanske meje.i poroča glavni stsn maršala Tita, poveljnika osvobodilne armade. V bitki s partizani je padlo 80 Nemcev in četnikov, 110 pa je bilo ranjenih. Partizani ao v ofenzivi v vzhodni, centralni in zapadni Bosni. V bitki v bližini Travnika, 45 milj severozapadno od Sarajeva, so odbili napad sovražnika na svoje pozicije in ga vrgli nazaj. Bitke med pertizani in Nemci divjajo v Slavoniji, hrvaški Liki in Mscedoniji. Albsnski plačane! se bore na strani Nemcev prnti Titovi sili na ozemlju med Jeresovom In Kumano-vom že dva tedna. Poročila omenjajo bitke tudi v drugih krajih. Komunike trdi, de ao partizani blokirali nemški promet na železnici na južnozapedni stran! Belgrada najmanj 48 ur. vrgli nemški O k lopni vlak iz tira, razbili 1'ricomotlvo In več vagonov. Potres porušil turško mesto Ankara, Turčija, 2. febr.~£e* sto ooeb je bilo ubitih In 90 re-njenih v potresu, ki je razdejal meeto^Gerede, se glasi naznanilo. To> oddaljeno 1S0 milj od I stan bula In 60 milj od Črnega morja. preureditev ustroja sovjetske unue Direktni odnošaji med republikami in zunanjimi državami REORGANIZIRANJE 0B0R02ENE SILE Moekva. 2. febr.—Vrhovni sp-vjet (parlament) je sinoči eo-glaano sprejel predlog zunanjega komisarja Molotova, ki daje šestnajstim sovjetskim republikam v okviru Sovjetske unije pravico ustanovitve lastnih ko-miaarljatov za zunanje zadeve in obrambo, direktnega občevanja z drugimi državami in formiranja lastnih« armad. To je zgodovinska rekonstrukcija ustroja Sovjetske unije, prva od sprejetja ustave 1. 1036. Ustava je rezervirala za vlado pravico odločanja o vprašanjih zunanjih zadev, vdjne in miru. Predlog določa tudi omejeno re-organiziranje ruske oborožene sile. "Moment zmage se bliža," je rekel Molotov, ko je predlagal preureditev ustroja Sovjetske unije. "Nove in odgovorne naloge so pred sovjetskimi republikami; nanašajoče se na njihove pravice v zadevah obrambe dežele ln odnošajev s tujimi državami. Posamezne republike bodo lahko formirale vojaške enote, ki bodo kot take stopile v rdečo armado. Iz tega razloga je potrebna preureditev vseunij-skega obrambnega komiaarljata v obrambne komisarijate sovjet skih republik." Molotov je dalje rekel, "da bodo rdeče armade kmalu pognale sovražnika z ruskega ozemlja. Reorganiziran je teh Je dokaz na še moči. Nobena druga država ne bi mogla izvesti takega re-organiziranja v vojnem času." Vrhovni sovjet Je Izvolil Nikolaja Švernika, tajnika strokovnih unij, za prvega podnačelni-ka predaedništva Sovjetske unije. Mihsel Kalinin, predsednik Sovjetske unije, je dejal, ds je to potrebo zaradi naraščajočega dela predsednlštva, povezanega z zunsnjimi zsdevaml ln tolms čenjem zakonov. Premier Stalin je bil navdušeno pozdravljen, ko Je dospe! v dvorano. On Je sedel v ozadju govorniškega odra. Ameriški poilanik W. Averell Harriman in poslaniki drugih zavezniških držav so zasedli sedeže v sekciji diplomatov. Molotov je dejal, da je bil načrt za reorganizlranje ustroja Sovjetske unije odobren na seji članov osrednjega odbora komunistične stranke zadnji teden. "Narodne enote rdeče grmade niso imele doslej priložnosti zs splošen razvoj," je rekel. "Te bodo kmalu osvobodile Ukrsjl-no, Belo Rusijo, Litvo, Estonijo ln Letvijo." Vrhovni aovjet Je odobri! pro-rsčun za to leto v vaoti 2411,575,-»82.000 rubljev Roosevelt pojasnil stališče napram Indiji Wash!ngton, D. C, 2. febr,— < Predsednik Roosevelt Je, da po-bije japonsko propagando v juž-, novzhodni Aziji, pojasnil stališče napram Indij!. Dejal je, da ae Berlin v razvalinah in plamenih Bombe ubile čez 10,000 ljudi London. 2. febr.—Poročila iz glavnih mest nevtralnih držav pravijo, da je Berlin še vedno v plamenih kot posledica treh bombnih napadov is zraka. V teh so britski letalci vrgli čez 5600 ton bomb na nemško prestolnico. Sodi se, da so bombe ubile 10,000 do 15,000 ljudi. Na sto tisoče oseb je brei strehe. Poročila pravijo, da je v Berlinu ostalo le tri milijone ljudi od petih milijonov. Švedski list Aftontidningen je objavil poročilo svojega dopisnika v Berlinu, da ao bombe, katere ao Angleži vrgli na mesto zadnji četrtek, petek ln nedeljo, ubile 15,000 ljudi in porušile več mestnih predelov. Poveljstvo britske letalske sile pravi, da ao britskl letalci vrgli čez 19,016 ton bomb na nemška meata ln induatrijaka središča ter nacljska oporišča v okupirani Evropi v januarju. Samp na Berlin je padlo čez 10,-000 ton bomb v šestih napadih. Novo poročilo o ameriških izgubah Število ne uključuje žrtev japonske brutalnosti Wasktngton< D. 6, Poročilo, ki ga je pravkar obje vil Urad za vojne informacije, kaže, da ameriške izgube od je ponskoga napada na Pearl Harbor so znašale 146,186, povprečno 600 na dan. Število uključuje ubite, ranjene, ujete in pogrešane. Dasi je bilo zadnji teden naznanjeno, da znašajo žrtve japonske bestljalnoatl na Bataanu ln Corregidorju, Filipini, 7700, jih pravkar objavljeno poročilo ne uključuje, Seznam omenja samo ll9:i ameriških in filipinskih vojnih ujetnikov, ki so podlegli mučenju v japonskih taboriščih. Izgube armade od napada na Pearl Harbor do 7. januarja ao znašale 17,480 ubitih, 41,533 ranjenih in 24,806 ujetih in pogrešanih, mornarice ps 15,673 ubitih, 12,509 ranjenih in »811 ujetih ter pogrešanih. Izmed ranjenih vojskov in mornarjev se jih Je 21,100 vrnilo v skeljo po okre-vanju. . V >T amerika bo dobila otoke na pacifiku Sporazum med repre-zentanti štirih velesil , VZDR2EVANJE ZAŠČITNIH BAZ Waaklnotosf D. C« 2. febr.— lz zanesljivega vira ae doznava, da bo Amerika dobila strategične otoke na Pacifiku na podlagi aporasuma reprezentantov Združenih držav, Velike Britanije, sovjetske Rusije in Kitajake. Ti spadajo v grupo Mariansklh, Karolinških ln Maršalskih otokov, nad katerimi ima Japonaka mandat. Trdi se, da je bila raaprava o teh otokih na konferencah med Rooseveitom, Churchillom ln Stalinom na konferencah v Kairu ln Teheranu in da je bil še takrat sklenjen gentlemanaki sporazum. Japonska je dobila omenjene otoke na podlagi tajnega dogovora, sklenjenega a Veliko Britanijo ln Francijo, v prvi svetovni vojni kot nagrado za vatop v vojno proti Nemčiji. Ameriško ljudatvo je bilo informirano o tem dogovoru šele na mirovni konferenci v Veraailleau. Na konferencah v Kairu in Teheranu Je bila ratprava tudi glede vzdrževanja dhigih baz na Pacifiku, da se prepreči nova agreeija a strani Japonaka v bo-dočnoati. Kitajska, ki nima bojne mornarice, je prlatala na to, da Amerika sgradl mornarične Poskus za rusko-poljsko zbližan je Sklenitev novega pakta predlagana London. 2. fobr.—Razprava sugestijah za sklenitev pakta m«d -Veliko Britanijo, Rusijo, Čehoslovskljo in Poljsko, se je pričela z namenom končanja konflikta med poljeko u bežno vlado in sovjetsko Rusijo. Pakt naj bi bil le uvod v akcijo za zbližanje med Poljaki In Rusi. Premier Stalin je bil inform! ran o sugestijah, nI pa znano, kakšno stališče bo zavzel. Mnenje prevlsduje, da bo zahteval Izpoln^ev pogojev, katere je Moskva že objavila Če bo polj ellka Britanija ali Rusija. Met! velesilami je bil dosežen tudi sporazum glede vidrševa-nja zaščitnih baz proti Nemčiji, toda končni zaključki bodo sprejeti na konferencah v bodočnosti. Sovjetska Rusija je aavzela stališče, da Nemčija ne sme imeti nobene baze In prilike za nove agresije v bodočnoatl. Očitno Je, da al Ruaija prisvaja dominacijo nad baltiškimi državicami In delom Finake. Karolinški, Msrianskl in Mar-šalski otoki so bili v nemških rokah ob Izbruhu prve avetovne vojne. Sedež nemške admlnia-tracije je bil na otoku Majuru. Te grupe uključujejo čez dvesto večjih in manjših otokov na Pacifiku, j ameriške čete nahajajo tamkaj ttfcs vlada sprejela pogoje, bodo in pripravljajo za akcijo proti morda odnošaji med njo in so-Jeponrem, Tokio širi propegan-J vjetako Rusijo vzpoetavljeni. do, da bodo ameriške čete pomagale Veliki Britaniji pri konsolidacij! kontrole Indije. Burm<* in pokrajin južnovzhodno Azije. Hooeevelt je pojaanll Staline ameriške vlade na konferenci s časnikarji. Pskl naj M rm-d drugim boval provizije glede vzajemne pomoči proti agresij!. Sugestije so prišle v momentu, ko je treba razpravljat! o obnovi angleško poljtke pogodbe, katere veljavnost poteče 24. februarja. Načelnik nacijske tajne policije v Bolgariji Htockholm, Švedska, 2. febr. —List Tldnlngen je objavil poročilo iz Budimpešte, da je Htin-rich lil min ler, r>ačelnik Geeta-pa, nacijske tajne policije, do- ' spel v Sofijo, glavno mesto Bolgarije. On bo nadziral Izvajanje ukrepov v zvezi s zatiranjem opozicije proti nactjski nadvladi. Pašietična zarota proti koetariški vladi Mežico C!ty, 2. febr.—Vlncen-te (.ornbardo Toledano, vodja mehiških delavcev, je dejal, da je dobil Informacije od delavcev na Koetariki o fašistični saroti proti vlad!. Na poti tja je salo-ga orožja. Toledano Je poelal predsedniku Mehike plamo s apelom, naj odredi preiakavo. Aretacije nemških špionov v Argentini Huenos Aires, Argentina. 2. febr.—Zunanji urad je naznanil aretacijo šestih nemških špionov kot rezultat preiskave, kateri je sledil prelom diplometičnlh odnošajev med Argentino, Nemčijo in Japonsko. Aretirane! ao bili člani šplonskega krožka, ki J# operiral pod vodstvom stotnika Dletriche Niebuhre, vojaškega atašeja nemškega poslaništva v Buenoe Airosu. PROSVETA the enliohtenment GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Orgaa of and publubad JEDNOTE br Slovaaa ntUmml Sode* Naročnin« sa Zdruiana države llivan Chlcaga )ln . a.V W-©0 ia pol UU. »L* - te« MS » "ookCo. $7.50 ta calo Ulo. S3.7S as pol lata* *S leoaomatvo Subtcription ralaa* lor Iha Unilad ;aea4a M 00 par r~*. Chic^o sad Cook Couatj VM P« T»«. loralgn counirias M 00 par yaa* oali ^r^mi Itd.) m rm.io pottljatelju lo v aluUju. te Je prlloltl polhOno. ' ' L ^l^aiSSlflJI Advarlising ralaa on »gr»«mani.—ManusCTtpla e «nd unaolicitad arllcla. wUl ool ba "»^J^ »ucb m Uoriaa. plars. iL.lopa »haa accompaniad by Mll sddra««d and slampad anvalope. NaaloT na tm. kar Ima »lik ■ listom« PROSVETA 2857 59 So. Lawndale Ave* Chicago 23. UHnoto MEMBER Of THE FEDERATED PRESS ffirr?. mi »i&ssr ss vit« Jo pravočasno, da sa vam lost ne ustavi- Glasgvi iz | naselbin Poročilo o shodu Sansa v PUM- tragično, da so partizani bili že burghu |od samega pričetka upravičeni Pittsburgh. Pa^—Mnogo se je; do priznanja, katero smo dajali pisalo o tem shodu, zato čutim, izdajalcu Mihajloviču in četm-da je treba vsaj na kratko poro- kom. Njegov govor je odstranil čati zaradi onih rojakov, ki se vsak dvom, ce je sploh kdo dvo- radi tega ali drugega razloga ni-!mil, fl? so partizani in osvobo-so udeležili zgodovinske manife- dilna fronta tista sila, ki nam Slovencev v zapadni daje upanje, da bodo osvobodili ' vse pkupirano ozemlje. Kristan jo tudi poudaril, da izvršni odbor SANBa dobesedno izvaja sklepe clevelandskega kongresa, da ja bila vsaka pflteza in akcija SANSa doslej pravUna in Z glasovnico za vojake se igrajo Predsednik Roo^velt je pred nekaj dnevi opozoril Ingres, posebno poslanico, naj ne izgublja ca« in na J ralnl načrTna podlagi katerega bodo vojaki lahko volili pri letošnjih volitvsh. '«Jaiu Ta poslanica je bila zelo sarkastična in deloma ostra. Večina v k^r^Tto zaslužila, ker še vedno zavlačuje načrt federalnega nadzorstvu za vojaške volitve. Roosevelt je označil prizadevanje velikega števil, kongresov in senatorjev, naj va zase vodi vojaške volitve, za sleparijo in P« vsej pravici. Pred-sedmk ve. kaj govori v tem ozitu. Pri zadnjih volitvah leta 1942 uWhlo le 28,000 vojakov, dasi jih je že bilo čez milijon pod orožarn Tskrst so vojaki bili * veliki večini še doma to se pravi, na ameriških vežbališčih, kljub temu'jih volilna oblast possmeznih držav ni m«gU doseči ob pravem času. Vojski in pomorščski, ki so danes daleč na pacifičnih in evropskih bojiščih, zahtevajo volilno pravico. To dokazni« vojaški list Starš and Stripes, ki izhaja v Alžlru in kateri je izvedel I^usno glasovanje med vojaki iz velike večine držav ameriške Unije. Vojaki ki so glasovali, so se stoodstotno izrekli za fedpralno glasovnico in proti individualnim glasovnicam iz posameznih držav tega glasovanja so se udeležili vojaki lz dva in štiridesetih držav Velita Število kongresnikov in senatorjev se pa požvižga na želji teh vojakov. Senator Taft iz Ohla je ostro napadel predsednika zaradi njegove poslanice, češ "to je manever za četrti predsedniški termin." Senator Overton, demokrat iz Louisiane, je pa odprto izjavil: » Bodimo odkriti! Doli na jugu smo odločno proti federalni kontroli vojaških glasovnic. Naše volilna kvalifikacije moiejo osUti nedotaknjene, ln sicer zato, da belokožci obdrže večino." "Demokratje" iz južnih držav so še vedno v dobi civilne vojne prad osemdesetimi leti in so odprto proti temu, da bi imeli zamorski vojaki iz njihovih držav volitno pravico, čeprav se bojujejo na fronti za iste cilje kot belokožni vojaki. TI "demokratje" (kakšna proCanacija tega imena!) so se združili z reakcionarnimi republikanci, ki so tudi proti federalni kontroli vojaških volitev iz razlo-ga. ker se boje, da bodo vojaki večinoma volili svojega vrhovnega poveljnika Rooaevelta, če bo kandidiral. Namen demokratskih in lepubiikanskih burbonccv je, da preprečijo vojakom volilno pravico v čim večjem številu, čeprav se hinavsko hlinijo, da ni to njihov namen. * Medtem čas beži. Mesec jsnuar je že šel ln kongres je še vedno tam glede volilne procedure vojakov, kjer je bil ob novem letu. Ce bodo nadaljevali to igro še mesec dni ali dva-vfcodo stvar zavlekli tako daleč, da vojaki ostanejo brez priložnosti za glasovanje za predsednika in novi kongres.—I. M. r Koliko bo kooperacije po zmagi? Dokler je osišče zmsgovalo na Pacifiku in v Evropi, je bila kooperacija med zavezniki resnična stvar. V tej dobi negotovosti sa je rodil Atlantski čarter »n nastale so druge deklaracija predstav ivjkov Amerike, Anglije, Rusije in Kitajske, ki vse močno naglasa jo kooperacijo in medsebojno pomoč v orožju za dosego skupna zmaga, kskor tudi kooperacijo za zgraditev trajnega miru. - Danes Je sltuscljs precej drugačna, Osišče Je deftnltlvno zapl sano porazu ln zmaga zaveznikov je gotova stvar neglede na to, koliko časa še traja vojna. Kljub tej prijetni veti v zmago zavei-nikov se nadaljuje kooperacija za dosego zmage, ker ae val zavezniki dobro zavedajo, da se zmaga lahko Izpremenl v poraz, če na bodo kooperirali na bojižču. Drugo pa Je a kooperacijo za zgraditev mitu po zmagi. Ta kooperacija je že začela popuščati. Na konferenci v Moakvi zadnjo jesen so zsveznlki sklenili, da bodo kolektivno in sporazumno poravnali vse spore med seboj. Komaj tri mesece po tem sklepu )e Amerika ponudile Rusiji svoje posredovanje za obnovo normalnih stikov med sovjetsko in poljsko vlsdo. toda sovjetaka vlada Je odklonila ponudbo, češ da "čas še nI ziel za kakšno obnovo stikov s Poljaki." V istem času je angleška vlada izjavila, da ne bo priznala nobeno irpremcmbe glede meje tned Poljsko ln Rusijo, ki je bila narejene a silo orožja med vojno Ta izjava je bila gorka klofuta za H>vJ«tr. ki v/trajajo, da Je meja s Poljaku le njihova zadeva. In kakor da so aovjeti pričakovali omenjene klofute s strani An fillje j« neka t a gaianci|a za kooperacijo zaveznikov po vojni. Ak«» ae ie danea. ko še traja vojna z oaiščem ln ko Je še po-trt Ima kooperacija na bojišču—ne morejo vzdržati praskanja med uboj. česa moremo pričakovati po zmagi? <*■ Zavezniki bi že morali imeti vrhovni svet ali upravo Svetovna ( iganizectje o kateri ao ae zedinill na moakovski ln teheranaki konfcienci. Čc bi ie obstal vrhovni svet. bl ae lahko že bavll s U i itoitalnimi vprašanji in sličnimt zadevami, ki bi lahko bile reAe-ne sproti, ko se še vrši vojna. Tega sveta pa še ni—kar ni prave kooperecijc med zavezniki. Zakaj ni iskrene kooperacije v zadevah, ki se tičejo bodočega miru? Zalo. ker ni pravega laupanja. Vae praake. ki ae zdaj do-gajajo med Ameriko in Anglijo na eni strani in Sovjetsko unijo na drugi, so priča lega —i. M. stacija Penn«ylvapiji. V prvi vrsti je treba priznati, da je to bila prva večja politična demonstracija v naši veliki okolici, odkar se je pričala druga svetovna vojna. In ker je to bila resna narodna stvar, se je naravno pričakovalo, da jo bomo vsi vzeli resno k srcu. Navzoči so dali jasen dokaz in odgovor, da razumejo težke naloge in dolžnosti, ki jih kot ameriški državljani moramo izvrševati, da se porazi fašistično Nemčijo in militaristično Japonsko. Udeležba in zanimanje za govore je bilo naravnost izvrstno. Lepo je bilo gledati po dvorani, ker je bil ženski spol dobro zastopan. Naše zavedne Slovenke niso hotele zamuditi te izredne priložnosti, saj se danes borijo tudi ženske kakor se niso nikdar jprej v zgodovini. Na primer ruske žene in dekleta so na fronti, naše slovenske žene in dekleta f>a opravljajo partizanske službe ravno tako junaško kot moški. Sploh se mora reči, da je bil na shodu zbran cvet Slovencev ln Slovenk iz zapadne Pennsyl-vanije, kar bo vsem ostalo dolgo v lepem spominu. Zlatko Balokovič, predsednik Hrvaškega kongresa, je naglašal, da 20. stoletje zahteva gotove spremembe in enakopravnost zatiranih mas, da bomo to gotovo tudi doživeli, Če bo vladala sloga in razumevanie med narodi, med političnimi' skupinami. Posebno pa je svaril, da se ne smemo ozirati na rdeče strašilo komunističnega pečata, ker fašisti smatrajo vsakega demokrata, ki deluje za poraz Hitlerjeve Nemčije in Jaj^onskc, za rogatc komuniste. Srb Markovič je menda najbolj jasno razložil pestav osvobodilne fronte. Podčrtal je, da Srbi želijo mimo živeti z brati Hrvati in Slovenci. Tega pa ni dopuščala stara srbska vladarska klika. Markovič pozna Tita Brozoviča osebno, kakor tudi mnoge druge člane nove začasne vlade. Osebno mu je poznan tudi Josip Vidmar in Boris Kidrič voditelje slovenske osvobodilne fronte. Mnogi izmed teh so vstali kot delavci, brez univerzitetne Izobrazbe. Toda potrebno izobrazbo in skušnjo so dobil skoro vsi v zloglasni glavnjači kjer so utrdili svoja prepričanja in sposobnosti. Etbin Kristan nam je poda poročilo o glavnih korakih, ka tare ie on storil kot predaednik SANSa. Navzoči so mu posvetili posebno pažnjo. V dvorani je vladala grobna tišina. Vsaka njegova besede je padla na srca ki ao gorela za stvar, za katero sa borijo naši svetovno znan partizani pod praporom osvobodilne fronte. Kristan je razloži V podrobnosti, da so ljudje sami pričeli organizirati odpor, ko ao videli, da je vojaška sila Jugoslavije po par dneh skrahirala I vojne proiz-)višnja 'vojnih Ivani je, ghu, odslej za gram. Naš na prihajal v Vodnje, ni bondov in sorazmerno tudi ha aktivni vojni fronti, kjer se naši sinovi in hčerke že borijo za zmago Združenih narodov. Zavedajoč se, da je edinstvo v Združenih držav§)i glavni predpogoj za uspešno izvajanjp vojnega programa in uspešne invazije Evrope, zato bomo z vsemi močmi podpirali Louis« Adamiča in Združepi odbor južnp-slovanskih Amerikancev in Slovensko-Ameriški narodni svet, 4a dosežemo popat#p edinstvo med južno-slovanskimi izseljen- ci, da bomo dajali najsijajnejše skrajnosti previdna, da so tprej vzgiede edinstva in^podporo na očitki od strani malenkostne Fo- iemu vrhovnemu poveljniku, tičeve skupine neutemeljeni Franklinu Rooseveltu, katerega Janko Rogelj, direktor JPO- zunanja politika je dovedla do SS, je poročal o notranjem sta- tesnega sodelovanja med glav-nju v Sloveniji in apeliral za nimi zavezniki—Združenimi dr-gmotno pomoč sestradanim na- žavami, Anglijo, Sovjetsko unijo rodom. Naglasil je, da je sedaj m Kitajsko. | politični položaj v Jugoslaviji Ker je neoporočeno dejstvo, kristalno čpt in da vsled tega da sq Združene države "arzenal moramo pospešiti naše akcije, demokracije", želimo, da se po-On je razložil zveze in simpati- speši pošiljanje vojnega materije, katere kažejo ameriški vlad- ala na podlimi "lend-leasnih" ni krogi napram partizanom in pogojev vsem aktivnim zavezni-ljudstvu, da so krogi v Washing- kom Ravno tako želimo, da se tonu v tesni zvezi in da jim stal- tukaj uključi tudi osvobodilno no pošiljajo radijska poročila in fronto v Jugoslaviji, kjer parti-pozdrave v znak priznanja za zanska in redne armade nujno velike uspehe )in žrtve, katere potrebujejo modernega vojnega Jugoslovani doprinašajo za zma- orožja, da se pospešijo njihovi go Združenih narodov. udarci in čimprej osvobodi vse Pravo razpoloženje shoda se okupirano ozemlje v Jugoslaviji, mora soditi tudi po denarnih Dalje smatramo, da je novo prostovoljnih prispevkih. Ko- izvoljena začasna vlada na oavo-ekta je prvič znašala $452.00. bojenem ozemlju prava pred Dr. Arch, predsednik shoda, pa stavnica vseh tam živečih na-e hotel doseči vsoto $500.00, za- rodov. Ta vlado ima resničeit to je ponovno apeliral, da se demokratičen karakter in zdrav zbere še $48.00. No, in navzoči goepodarski načrt za bodočnost so spet radevoije posegli v žepe kar je edina garancija za mi-in zasukali številko po svoje, ren razvoj |>o končani vojni. Mi ispevali so $84.00, kar pome- smo za priznanja in podporo te ni, da je skupna kolekta znašala vlade, ker le taka oblika vlade 1537.00. Za tako lep dar pa se bo sposobna in voljna uvesti de-moramo zahvaliti zlaati federa- mokratične principa in dati enači j i društev SNPJ in podružni- kopravnost vsem narodom, cam SANSa, odboru Slov. doma Iz razloga, ker partizani in vo-Pittsburghu in vsem ostalim jaštvo osvobodilne fronte v Ju-organizacijsm, ki so se odzvali goslaviji zadaiajo skupnim so-s primernim prispevkom za do- viažnikom težko udarce in da bro stvar. Posameznik* seveda jejo ostalim j>odjarmljenim na-zaslužijo vso spoštovanje, kar sol rodom klasične primere ljudske-ne samo prispevali gmotno, ga odpora, jih srino pozdravlja ampak dali tudi razumeti, da mo in obljubljamo, da jih bomo so za SANS in osvobodilno podpirali politično in material-fronto z dušo in srcem, da bo- no, da čimprej upostavijo mirno mo delovali enotno za osvobo- sožitje med vsemi Jugoslovan ditev Jugoslavije in ostalih pod-|skimi narodi jarmljenlh narodov Treba je dodati, da so govorniki apelirali na navzoče, da je v teku velika kampanja za na kupovanje vojnih bondov, da je ▼ojaka rešujeta slopja ▼ OrtonL Italija. Izpod razvalin po. Za skupni odbor-Frank Oblak. Po 29 letih v Chicagu—IV. Cleveland. — Zadnjič sem povedal, kako smo se vrnili v hotel s Sansovega shoda, ki se je vršil ta denar potreben za uspešno y (jvorani Snpj na i*wndalu. invazijo z zapada in daJe naša Ko prldem v ^bo, prašam te-sveta dolžnost, da vsakdo, ki je ie|Oni0tii^d, če Je bil v moji od-M stanu, obvezan kupiti bond[gotnosti zyečer j^k klic zame. Pričakoval sem namreč nečaka Morda|dr< Borisa Mermoljo, ki je sedaj nastanjen v Californijl kot vo-ročati vse v po-lj^i zdravnik, da bo potoval drobnosti, bl bilo to poročilo še gkozi Chicago. Nič takega ni bi-obširnejše. lo. tyislil sem si, da fant mogoče Torej v imenu pripravljalne- ni imel časa, da bi/ne poklical, tfa odbora, federacije društev ker je rekel, da bo Imel par ur SNPJ in podružnic SANSa, ki časa v Chicagu in je možno, da so sklicali shod, se vsem najtop-1 me obišče v hotelu. Ko pridem domov, izvem, da je bil njegov vsaj za $100.00. To je moje poročilo, bo še kdo drugi dodal kaj, ker ako bl hotel shod sUuji lejše zahvaljujemo. I Ujt ■ Na shodu je blls sprejeU re- dopust podaljšan ga pet dni, kar airor «n«u«nn j«, mu je izposloval Rdeči križ iz solucija in sicer soglasno. Jedro iste je bilo še prej odobre-|F* i je izposloval Rdeči križ iz oga, ker je njegova sestra no na federacijakih sejah ABZ Stefie na smrt.bolna ln se naha ln SNPJ. Glasi ae: "Ml, ameriški državljani slovenskega porekla iz > J r ■BB "jK ji !ullčni. Tako se vozim pri toplem solnčnem dnevu in opazujem precej zaprašeno in z umazanim snegom pokrito Chicago. Vozim se že prece; časa in domnevam, da sem že blizu cilja. Grem k dvema sprevodnikoma — eden je menda drugega učil, toda se prepričam da nista oba dosti vedela. Mislim si, da bi bil naš Barbič boljši je vaaj uljuden z ljudmi in po-strežljiv, kar mora biti posebno za tujca. Končno mi povesta, da obžalujeta, ker se vozim v napačno fmer. Če bi bilo to v našem mestu, bi se malo drugače pogledali. Vprašam ju, kako to, da se malo vec ne zainteresirata za potnike, posebno za novince. Povesta mi, kje in katero karo naj vzamem in ml dasta transfer, toda jaz ju nisem dosti poslušal, ampak skočim s poulične in mislim: piši ta me v uho, jaz se na vaju ne bom več zanašal. Ogledujem in premišljujem, kam sedaj. VozU sem se preko pol ure. Stopim v bližnjo trgovino In vprašam za pojasnilo, ali nihče mi ne pove nič jssne-ga. Grem na nasprotno stran v gostilno, kajti v Chicagu so odprte tudi v nedeljo (popoldne ln zvečer) ln dobiš pijače, kakršno želiš — tega ni pri nas v Clevelandu. Naročim pivo — bil sem tudi žejen — par cigar ln opazujem. Tako opeztm naše južne brate Hrvate ali Srbe. Vprašam v angleščini, če mi mo-rejo povedati, kako naj pridem na ta in ta na slav. Odgovor dobim. naj grem par blokov dalje ln tam pockam poulične, ki me pripelje na cilj. Se zahvalim in odidete. Čakam precej časa in končno pride poulična. Vstopim in pojasnim bplj priletnemu sprevodniku, kam želim. Da mi transfer in pravi, da mi bo že povedal, kje naj izstopim in katero karo naj vzamem dalje, da me pri-pelje na cilj. Tako se Je zgodilo. Končno pridem po ehourni zamudi k Bergerju. Povem mu mojo smolo in ga vprašam, kje stanujejo Vidrovi. Pove mi, kje stanujejo in tudi da naslov, toda ne ve za pravo hišno številko, vendar meni* da bom lahko našel. Grem par blokov do Vidro-vih, iščem hišno številko in vpra-šujem, toda nihče ne ve za to ime. Grem v trgovino in v telefonski knjigi res dobim pravi naslov. Tako pridem do hiše in pozvonim. Takoj se oglasi Vider in me pokliče z vrha stopnic Torej sem končno na pravem mestu. Vidrovi mi povedo, da me čakajo že skoro uro časa. Oprostim se in povem, da sem se malo za-vozil, kar ni čudnega, ker njih velika vas mi ni poznana, ker je že 23 let, odkar sem bil zadnjič v Chicagu. Fred me vpraša, če nisem vzel kare kot mi je povedal. Povem mu kaj in kako. na-1 kar mi pravi, da sem stal na na- i pačnem vogalu in vzel napačno karo. No, vsoeno sem tu. Predstavijo mi gdč. Vogričevo in me povabijo na večerjo. Seveda sem bil v zadregi, ko mi povedo, di so me čakali tudi z večerjo,; ampak kljub moji oprostitvi ni pomagalo nič. Vsedi se in se pridruži nam. Tako se razvijejo med nami razni pogovori. Po večerji kramljamo par ur o jednoti, Sansu, stari domovini, Rusiji itd. Vse smo imeli v pretresu. Čas hitro minil, da se sam nisem ve del kdaj treba je bilo naza proti hotelioPoslovim se od Vidro vih z obljubo, da se prihodnji ^dan oglasim še v uradu SNPJ, ker si ga želim ogledati. Ponudijo se mi, da me spremijo d« poulične, da se ne bom ponovno zavozil. Ampak ker je bil Vid« prehlajen, sem smatral, da bom sam dobil. Pove mi, kje boo| dobil po.ulično, ki me popelji' "loop", središče mesta. Poslovi« se od vseh in kmalu dobim poulično in v dobri pol uri sem k v hotelu. (Se nadaljuje.) J.' F. Duro- MUdavi ga je opehsril Weet Mlddleeex. Pe.-I>as»/ že pozno, bom vseeno da se je 24. dec. Miklavž r« ustavil v našem Slovenskem domu v Sharonu. Otroci—mladinski krožek—so najprej imeli pn-merno igro, j?otem pa n$np peli več lepih slovenskih pesi* Njih melodije so končno priv* bile tudi Miklavža, ki s« • ^ znašel med njimi in jim ** deliti darila, potem ga je pa naenkrat zmanjkalo. Mi drugI po dvorani smoj ozirali, kaj to pomeni, k.. ^ mi smo ga prav tako n< pričakovali kot otrod. t M('nl * je kar no« pobesil. 7a \ se mu priporočal in tudi dn^ prosil, naj mu priporočal'' dobim samopojno ppro. /daj pa kar tako umakne. K ' ^ krat zopet zaropota na odrt ^ se strese. Dvigne se *s>lor. sredi odra zagled«mO«vr! k M daril, sredi njih p« Stoji M Aha. si mislim, «daj bo • ^ Začne deliti kar vsem o ^ ja—jabolka, pomaranč« ^ ček, orehe itd. S tem : zadovoljen in gledal «em če mi bo pomežiknil i*> reit* (Dalje a« S. straai) IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 9ttS W. Mili Street. Chicago. UL ČETRTO VOJNaPOSOJILO Nahajamo se v kampanji za četrto vojno posojilo, v kateri se apelira na vae Američane, da poleg rednega kupovanja vojnih bondov vsakdo fcupi še en bond tekom te kampanje. SANS apelira na vse svoje člane in druge slovenske Amerikance, da se odzovejo klicu domovine ter da do skrajnosti vlagajo svoje prihranke v državne vojne »obveznice. Eden izmed SANSovih namenov j c podpirati vojru papor Amerike za hitro zmago nad fašizmom in nacizmom, kar, pomeni tudi čim prejšnjo rešitev stare domovine izpod nactfašiatfčneca jarma. Kupovanje vojnih bondov pomeni tudi večjo pomoč našim zaveznikom, zlasti sovjetski Rusiji v njenem velikanskem naporu, da stre hrbtenico Hitlerjevi evropski trdnjavi. Cim več te pomoči prejmejo zavezniki od Amerike, tem manj se bo treba boriti našim lastnim ameriškim vojakom in toliko več življenj bo ohranjenih. In če je mogoče vojaku odkupiti njegovo življenje v dolarjih, ki kupijo vojni material, tedaj je pač naša sveta dolžnost posoditi te dolarje naši vladi in obenem obvarovati naše lastne vojake pred nepotrebnimi žrtvami. Dolšnost slehernega slovenskega Amerl-ksnea Je kupiti ekatr* volni bond v tel kampanji! POMNOŽITEV NAŠEGA ČLANSTVA Poročila naših podri^nic iz različnih naselbin in večji finančni prispevki so jasna priča, da se naši ljudje čedalje bolj zavedajo važnosti naše politične akcije. Vzlic temu bi SANS moral šteti več članov in imeti več podružnic. Čas za pristop je sedqj.' Med nami je mnogo simpatičarjev in zagovornikov političnega programa, ki ga SANS vrši. Toda samo simpa-tizirati in govoriti o našem delu ne zadostuje. Oboje je treba realizirati s tem, da vsakdo teh postane aktiven elan lokalne podružnice* če podružnice nI, se naj ustanovi, če pa razmere tudi tega ne dopuščajo, tedaj postanite SANSov "član-at-large.*1 Članarina znaša $3 letno ih se lahko pošlje naravnost v naš urad. Vsak tak član bo prejel iz SANSovega urada člansko karto, ki bo služila za dokaz aktivnosti. Ne smelo bi biti Slovenca niti Slovenke, katera bi ne mogla dokazati svojega članstva. Članska karta je dokaz udejstvovanje v SANSovem delu. Med nami je še veliko oseb, ki se grozno postavljajo s svojim zanimanjem za SAl^S, ga hvalijo ali grajajo, materialno pa niso še ničesar storili zanj. Vrata v SANS so odprta vsem, ki soglašajo z njegovim programom. Članska karta pa je iz-kazilo vašega soglašanja. NOVE PODRUŽNICE Nove podružnice ao se ustanovile ali bodo kmalu ustanovljene v Lusornu. Pa., v Ropubllcu. p*-. v Groonaburgu. Pa. in v Lo- rainu. O. Prve tri bodo pod po-kroviteljst^omdruštev SNPJ, četrto pa boSčTtvorila skupna slovenska driištva v Lorainu. Društva v drugih naselbinah so vabljena, da jim slede. NAŠE AKTIVNOSTI Podružnica štev. 48 v Collin-wcodu sklicuje javen shofi v SDD v nedeljo 5. marca. Za govornike so vabljeni Kristan, Adamič, Maletič, Drenovac in drugi. Podrobnosti bodo objavljene kasneje. , V Girardu. O., se tamošnja podružnica štev. 79 pripravlja za shod enkrat meseca marca. Tajnik Frank Roaek je izrazil željo članstva, da nastopita Kristan ln Adamič. Na tem shodu bodo lahko sodelovali naši rojaki iz Sharona'in okolice. YoUngstow-na, Bessemerja, Warrena in drugih naselbin. SANS IN JPO Nekatere naše podružnice sprejemajo prispevke tudi za Jugoslovanski pomožni odbor. Največ teh pošilja take prispevke naravnost blagajniku JPO, včasih pa pride kaka pošiljka v SANSov urad. V vseh takih slučajih je naš blagajnik obveščen, da dotično vsoto odpošlje na pristojno mesto. Od tajnika podružnice štev. 39 v Clevelandu smo o tem dejstvu bili opozorjeni, ker so se pojavile osebe, ki so prispevale za JPO in so domnevale, da JPO dotične vsote ni prejel. Brat Sušnik nas je informiral, da je vse pomožnemu odboru namenjene darove izročil lokalni postojanki JPO. Mi priporočamo, da se vsi prispevki za JPO pošiljajo naravnost na brata Jurjevca, blagajnika JPO. Ce se pa kaka vsota pošlje V naš urad, smete biti zagotovljeni, da je izročena kamor spada. PRISPEVKI DO 26. JANUARJA Do 20. januarja so za ta mesec bili prejeti sledeči prispevki: Skupne podružnice SANSa in postojanke JPO v Chicagu so poslale $585.38, katera vsota predstavlja čisti preostanek in darove nabrane na shodu S. januarja. Sestra Jennie Koren Je poslala $10, katere ao darovale Fannie Blažun ($5), Angela Perme in Jennie Koren ($2 vaaka) in Mary Červenka ($1). Drugi večji prispevki so: Col-llnwood (48) $250.00; Sharoq, Pa. (30) $100.00; Breoklrn, N. Y. (69) $42.50; Glrard. O. (79) $25.0& (prispevala federacija SNPJ za vihodni Ohio in zapadno Pen-no); Los Angelea. Cal. (67), $24.25, Poleg teh so poslale prispevke še: W«st Allquippa $10.75; Unk>ntown $14.50; St. Louis $6.50; Bridgeport $14.30, Kommeror. Wyo. #7.00; Falrpori Harbor, O. $9.00 (poslano po drugI podpredsednici SANfca Marie PriSland); Walaenburg. Colo. $5.00; Now Yerk, N. Y. (84) $650; Cklcage (25—fed. SNPJ) $10.00; Brooklvn <«3) (8.00; Hostetter. Pa. $8.00 in Pue-blo, Colo. (Orel, SNPJ) $5.00. Federacija angleško poelujočih društev SNPJ za zapadno Pesno je po tajniku Jamesu Meglirhu poslala $30 00. Ta napredna skupina tu rojene mladine je na svoji letni seji izrazila polno zaupanje v SANSovo delo in želela, da se to delo tudi v isti smeri nadaljuje. Sestra Agnoa Zelo-kar iz Clevelanda, članica širšega odbora, je SANSu podarila vsoto $44.00. Mrs. Katarina Plol fer iz New Yorka je po Ani Krasni izročila naši blagajni $5.00. Iz Kanade (Port Hope. Ont.) pa je po Proletarcu poslal našemu svetu $2.00 naš rojak Mat Zobec. Na obisku v Chicagu pri svojih dveh hčerah se je mre. Frank Kapel iz Clevelanda spomnila tudi SANSa in pri izvršnem tajniku pustila $5.00. Vsem iskrena hvala. Shod SANSa v Pittsburghu dne 22. januarja se je ob obilni udeležbi jako uspešno završil. Vršil se je pod pokroviteljstvom SANSa, JPO in Federacije društev SNPJ. Podrobnejša poročila sledijo iz ožjih virov. Zvezni blagajnik Morgenthau je v svojem govoru ob otvoritvi kampanje za četrto vo^jpp posojilo poleg drugih odpornih sil omenil tudi Jugoalovanako partizane. ki se tako junaško borijo proti aovražnikom. Omenil ni nobene druge odpornosti v Jugoslaviji, niti ne zamejne vlade v Kairu. New/York Times komentira o tem, da je to omenjanje menda uradno stališče ameriške vlade z ozira, da ima Jugoslavija sedaj "dve" vladi. Obenem opozarjam odbornike in člane Sansa, da revija The Nation od 29. januarja vsebuje zeio važen članek o Jugoslaviji pod naslovom "The Plot Against Yugoslavia," ki ga je spisal Bogdan Radica, Šef jugoslovanskega Presbiroja. Tudi uredniški članek je zanimiv. Nabavite si to številko, prečitajte jo dobro in razpravljajte na sejah o tem. * Mirko Q. Kuhol. Izvršni tajnik. otoka Adolphe a motornim voallom aa blatni coetl ita Pacifiku. R*"alU»o poeloptj v btrdiranjtt ta sraka. Kolinu Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) "Na, tukaj imaš, kar šališ." Res mi je trikrat roko pomolil: prvič je bila srajca s kravato, drugič nogavice, tretjič pa plave hlače. Te mi bodo še največ zalegle, kajti stare ao bile že tako "afer-derbane", da sem se moral včasih kar nekam čudno držati, da se ni videlo domov. Veste, poleti ne škodi, če ima človek par lukenj v hlačah, samo to je smola, če te pride kdo obiskat. Za samopojno pero, kar sem si najbolj želel, aem ae pa pod nosom obrisal. Upanje pa še imam. Dokler ne dobim, še zrn^j lahko pričakujem. Tako smo se vseeno zadovoljili a tem, kar amo dobili. Vse smo vzeli za dobro v nadi, da bi dočakali Še mnogo Miklavževih obletnic, mladinski krožek pa da bi nam Še dolgo pel. Dne 30. nov. je bilo jm nekaj lepega. V Slovenskem domu ae je zglasil tat. Zjutraj Istega dne prinese natakarica v točilnico $40 v vrečici, katero položi poleg registra In začne čistiti sobe. V gornjih prostorih sta bila dva delavca, kl sta popravljala pod. Med tem čaaom pa pripelje led "iceman". In kot navadno mu reče mrs. Stebly, naj ga zloži v ledenico ali hladilnico. Ko fant deva led v "cooler", se ozira po bari in zadaj za registrom zagleda vrečico z denarjem. Seže in smuk v žep z njo In odide kot navadno. 9 Ko ae mrs. Stebly vrne v točilnico, da še tam pospravi in dene denar v register, ga pa ni bilo. Išče in gleda, kamor ga ja položila, toda denarja nikjer. Gre k delavcema v gornje nadstropje in pravi, da je denar izginil vrag vedi kam Kdo naj bi ga vzel? Kaj, ko bi bil "icemanH? A videl ga ni nihče Kaj hoče?j Hitro po telefonu pokliče "«*> kompanijo in vpraša, če kaj vodo o tem vozniku, če je pošten Gospodar odgovori, da pri njem delo že več mesecev in ne ve ni{ slabega o njem. "Veste," prav! mrs. Stebly, "nekdo mi je vzel denar od regiatra in sumim ve šega voznika. Rada bi. da bi ga vi o tem kako izprašali" — Bom poekuaii, ko pride domov » Gospodar ja res takoj prijel hlapca, kakor hitro je prišel domov. "Ali ai peljal led v Slovenski narodni dom?" — "Ja, sem."—"Zakaj ai pa tam denar vzel!?H Fant Je pordečil in ni mogel utajiti. "Denar sem, ako ne, boš šel v zap"' !" mu zagrozi gospodar. Fant seže v žep in privleče iz jjjega vrečico z denarjem. Pravi, da ga je strast prijela; ko je tam videl denar in ga je vzel. Goapodar je telefo-nično naznanil oskrbnici Slovenskega doma, da dobi denar nazaj. Pošten tat, kaj ne? Anton Valentlnčič. 262. To lo ono ia St. Loulaa St. Louia, Mo*-—Preteklo jfc že precej časa, odkar sem se zadnjič oglaaila v Prosveti. Prijela se me je bolezen in morala sem v bolnišnico, de si zopet nekoliko izboljšam zdravje. Na tem mestu se zahvalim za obilne cvetlice, ki aem jih prejela od raznih prijateljev, za kartice in obiske, ki človeku vedno razvedrijo v času bolftzni. Ker sem imela precej časa, aem tudi veliko čitala, tako tudi Proaveto, toda ta polemika med dopisniki in urednikom se mi prav nič ne dopade. Stvar ni več debata, pač pa ae je razvila v oaebno napadanje, kar jo zelo žalostno u lju*. ki ae štejejo izobražene in napredne. ' ' Da nismo vsi enakega prepričanja, je gotovo* Ali pustimo vsakemu svoje prepričanje, saj vendar živimo v svobodni deželi. Dokler je prepričanje nekoga pošteno, ga tudi spoštujemo. Kdo je v pravem, bo pokazala bodočnoat. Tudi urednikovih komentarjev ne odobravam. Dokler ae človek izrazi pošteno ln ne napada nikogar osebno, ima pravico povedati svoje mišljenje brez vsakega vmešavanja. Danes je velika potreba, da pišemo o potrebah in pomoči našim dragim v stari domovini. Čas hiti, mi smo pa še prav malo dosegli. Namesto da bi jui-stavlli vae naše moči in agiti-rali med narodom, da bi delali in pomagali, se pa prerekamo po časopisju. To je žalostno. Name-sto da dopisniki tratijo črnilo in papir za osebnosti, bi storili veliko bolje, da napišejo vaaj deset vrstic za pomoč sirotam v Jugoslaviji in propagirajo za Sans. S tem bi stotilt delo, ki nI samo potrebna, pač tudi njih dolžnost. Sedaj vabim tudi sentlojske Slovence, da se udeleftte seje postojanke 23 Sansa dne 5. febr. zvečer v Slovenskem domu na 3331 Bo. 71 h st. N^ dnevnem redu je mnogo VMžnlh stvari in upam, da bo dobra udelcžbu Ker nismo imeli seje že zadnje tri mesece radi bolezni tajnice, upam, da v tem letu popravimo, kar amo zamudili in gremo naprej z delom s pomnoženo enor-g»jo. Za 26. marca je Vseslovanski kongres povabil Louisa Adamiča1 na shod v St. Louis. Z njim pride tudi Zlatko Balokovič, violinist in podpredsednik Jugoslovanskega ud bora. Shod se bu vršil v Klel Audltoriumu na 14. cesti in Market st. Upati je, da bo dobra udeležba. Bratje in sestre, pokažimo, da cenimo njih veliko delo in požrtvovalnost. Dne 20. febr. bo imel jugoslovanski obrambni in pumužni odbor predpustno veselico na 12. cesti in Russell uve. Čisti dobiček gre v pumoč partizanom. Dne 27. febr. bu imel Vseslovenski kungres letno sejo v St. Louisu. Društva, ki še niso izvolila svojih delegatov, so pro-šena, da to store. Dne 30. aprila bo imelo društvo Planinski raj 107 SNPJ pro-slavo svujo 35-letnlce. Apeliramo na vsa tukajšnja društva, da ta dan ne prirejajo veselic. Planinski raj vam bo ob priliki povrnil. Bratje in sestre, danes je velika potreba in tudi naša dolžnost, da delamo, in to soda j. Razni iz-govuri, češ bom že videl, kaku ae bo Izteklo, ne drže. Ako Di vsi čakali, da vidimo, kako se bo iz teklo, bi bil Tujo v San Francia-cu, Hitler pa v Sibiriji. Danes, ku se bije buj, kakršnega svet še ni videl, je naša dolžnost, da storimo vse, kar je v naši moči, da bo to zadnje klanje med narodi. To pa moremo doseči le, uko pomugarm>, da sc ustanove pravične meje med narodi in du pride do svetovne kooperacije, namesto izkoriščanje slubejših po močnejših. Potrebno je, du gmotno pomagamo narodu, iz katerega izhajamo, da si zopet ustanovi svoj dom, katerega mu je vzel ali porušil aovražnlk. Torej delajmo ln pomagajmo. To je nuša dolžnost kot ameriških Slovencev. (Prišlo prepozno za sredo,*—Ured.) Tkeroaa Spock. O štorom naseljencu Mllwsukoo. — Kot vidim v Prosveti. je povest starega naseljenca močno zanimala čltatelje. Tudi moja žena je sosedi tuko tolmačila v angleščini kot je pisal Frank Kruli, da je povoet tolmačil piamonoši. Sosedu je rekla, ko bi le znala naš jezik, da bi jo lahko čitala, kajti le tako more človek dobiti pravi užitek. Nekaj mojih Proavet ar je izgubilo, toda upam, da bo povesi izšla v knjigi. Frank Primosich. Od Časa do Časa Poroča in komentira Milan Modvošok Otvoritev druge fronte in morda tretje in četrte najbrže ni daleč. Človek bi saj tako sodil, če opazuje, kako naglo kliče Vlada mladeniče in može pod orožje, at Tudi iz naše tovarne odhajajo mladeniči' in možje v velikem številu. Danes dva, jutri trije, potem štirje, jn to se ponavlja dan za dncvpm, Najprvo so odhajali neuaenjeni, potem oženje-ni bres otrok in zdaj tudi očetje. Mnogi se delajo pogumne in izražajo, da bodo z veseljem zapustili tovarno, kl jih samo iz-mozgavu, a ku pride za njih če» odhoda, niso več tako glasni in maraikateri pravi: "Nisem ljubil to ječe, te boznice, a sedaj ju je težku zapustiti . , Najbolj žaluatni pa so uril, ki imajo "družino, otroke, ki so si komaj ustvarili dom. Vojna je. Je krvava kut ni bila še nobena v vsej svetovni zgodovini, odkar stoji svet. Mnogi, ki smu bili vzgojeni v duhu močnega pacifizma, kl je prevladoval po vsem svetu pu prvi svetovni vojni, smo svoje čase govorili, da ne burno Šli, če nas pokličejo, a danea smo drugačnega mnenja. Kadar ti ropar vdere v hišo, uropa ln ukrade ter nato pobije še tvoje drage, ga ne boš blaguslavljal s pad-flzmum in a teorijami, da je vojna največje zlo na svetu, temveč mu boš odgovoril z enakim orožjem. e « Frank Lauache. elevelandski župan in paš rojak, bo moguče prihodnji governer države Ohia, Njegovu ime ae v tej *ve*l Često omenja, a'dn molči. Moje mnenje je, da bo kandidiral sa go-vernerja, i Če bo izvoljen, Je pa še danes težko reči. ' 1 e Poročila o uspešnem zborovanju članov širšega in eksekutivnega odbora SANSa smo sprejeli v Clevelandu s velikim tado-voljatvom na snanje. Tudi pri št 39 SANSa smo veaeU tega ugodnega poročila. Na naši letni seji smo izvolili nov odbor, ki pa je faktjčno stari. Vsi od borniki so z navdušenjem še na dalje sprejeli odporniška mesta. V odboru smo raznih prepričanj, a to nas ne moti, da se ne bi razumeli v Čaaih, ko gre našemu narudu za livljonje in smrt. Predsednik št. 39 SANSa je Leo-pold Kushlan, podpredsedniki: Krist Stukol, Frank Česen, Tončka Simčič, tajnik Juhn Sušnik, blagajnik Matt Lučlč, zapisnikar Milan Medvcšck. Podružnica ima včlanjenih nad 50 druš-u v in nad 300 članov pusamez-nikov. Do sedaj smo pualali v gl. urad SANSa že $4198.00. Zelo aktivni so tudi pri colllnvvood-ski podružnici. e j Prod kratkim se je vršila tudi letna seja izletniških prostorov SNPJ. Tudi pri tej organizaciji lepu napredujemo Za letošnje leto smo Izvoljeni večinoma vsi stari odborniki: predsednik Milan Medvošek, Juhn Sorc, pud-predsednik, Cecilija Šubel. tajnica, Blaž Novak, blagajnik. Matt Peirovich, zapisnikar, e Governer dršave John Brlck-ur se pridno trudi, da bi bil no-miniran za predsedniškega kandidata Združenih držav na republikanski liati. To bi bilo res nekaj puaobnega, če bi mož poatal predsednik Združenih driav. Mož je po prepričanju popolnoma brezbarven torij, e Zloglasni Mkaškl polkovnik McCoimick, lastnik čaaopisa Chicago Tribune, je znan pu vsej Ameriki po svojih fanatičnih tendencah. Pred nekaj dnevi pa je možicelj govoril pred clevelandsklm mestnim forumom. A Izblobetal je toliko neumnosti, da so ga promlnentni, a v aplolnem precej konservativni molčanje skoru Izžvlftgali. a Mnogi bivši čaatnlkl carske Rusije so se po boljševlški revoluciji raakroplll po vsem svetu ln pričeli kuvati načrte proti boljševikom, A mnogi med njimi so li tujezemstva opazuvalt razvuj Rusije ln spoznali, da so •e v marsičem motili in danes vneto zagovarjajo aovjete. o Mladinski pevski sbot SNPJ. ki smo ga pred kratkim organi-iirali v Clevelandu, dobru napreduje. Najbrže bo podal šo svoj prvi koncert enkrat maja meseca. Učitelj sbora Je mladi gla^enik MaleČkar. e • Raymond Dura. sin poznanega Jožeta Duma, Je skončal srednjo šolo (High School) t najvišjim uapehom. Dobil Ja priznanje kut eden izmed najodlič-nejših študentov v meatu Clevelandu, Ni dvoma, da so njegovi starši zelo ponoanl nanj. In to je upravičeno! e O poljskem-ruske m sporu som zadnjič podal nekaj mnenj. Urednik ja nato o stvari napisal dolg komentar uzlroma članek. V dnevniku Prosveti spregovorim nekaj besed o njegovem članku. Fond Rdečega križa za 1944 (Amffiaan Red Cruss, VVushington, D. C.) a Ku že padajo bombe, nI več časa pošiljali pomoč okrog po svetu. Ku je na teiko ranjenem vojaku ti*eba napraviti tranafu-zijo, takrat Je že prekaano iskati okrog človeka, kl bu daroval svujo kri ali pa strežnico, ki mu bo stregla. Ku vujak sliši u težavah doma—takrat mu je treba hitro pomagati. Ameriški Rdeči križ dobavlja pomoč, kadar in kjer koli ju je tieba. Dalje in dalje je treba sprejemati kri ud darovalcev; treba Je pošiljati izučene delav-ce Rdečega križa in tudi drugačno pomoč v taborišča; treba je vzdrževati bolnic« na vseh bojnih poljih po vsem svetu, Ku vlaki trčijo ali ko poplava pokrije mesta, ko divjajo epidemije in zm sabo pustijo mnogo bolnikov, tedaj vsako odlaganje pomoči stene življenja. Toda Rdeči krtf neprestano drži potrebščine za take slučaje v pri* pravnoatl. 1/.učeni delavci rešujejo In pomagajo žrtvam v njihovih nesrečah ter takhj naredijo vae, kar je treba if» kar je mogoče, tako da je Izguba živ* I j en j minimalna. Da bo Rdeči križ izpolnil svojo dolžnost napi a m naši armadi ln našemu ljudstvu, potrebuje vale podpore V teku leta 1944 je treba /bral« okrog ft.000.000 daril krvi Vsak meaer Je treba dobiti 2500 bolničark ta armado In mornaiuo. Treba J* poalatl okrajne direktorje Rdečega krila in drugo UuČeno moštvo vujaško in pomursko postojanke ter postaviti bolnišnice, da jKimagajo našim borečim so vojakom in njihovim družinam, ako se doma pojavijo nadloge. Tudi v tem vrši Rdeči križ svojo delo. Doma mora biti vedno pripravljen. Pomagati je treba pri nesrečah, ko so pripelljo. Izučo-vati je treba pomožno bolničarke Iti nadaljevati s drugimi šo začetimi podučevalnimi kurzi, Treba Jo delati pakete za vojno ujetnike, pripravljati zavuje ter baviti so z mnogimi malenkost-mi administracije to velike organizacijo. Vso delovanje Rdečega križa se vzdržuje is fonda prostovoljnih prispevkov V teku meseca marca, katerega jo predsednik Roosevelt označil kot mesec Rdečega križa, mora Rdeči križ nabrati v svoj fond za leto 1944 več kot kdaj poprej, ker ao njegove pott«be večjo kot kdaj poprej. Val prispevek bo zeaigu-ral nadaljevanje delovanja Rdečega križa. R svojim darom boste pomagali rotiti mnogo človeških življenj. Pomagajmo val? Maha na grobovih poljakih častnikov Hmolenak, Ruaije, 2. febr — Maša sa 11.000 poljskih čaatni-kov In vojakov, katere se Nemci poklali In zek<»peli v Katyn-skem gozdu, se je brala v kapeli poleg grobišč. To je bral vojaški kaplan Kupach In udeležili aa ae jo ruaki častniki in general Hijpmind Berling, poveljnik poljske armade v Ruaiji ---ar •JeJsoomljiveJae dnevne delavsko veati ae v dnevnike "Pre-e?eii." Ali lik lilale vaak daaT =S2 GUSARJI (Les Fllbusilers des Mers) ■ CLAUDE FARRERE Po«levenU F. J-e * * H (S« nadaljuje.) Vse molitve, kar jih je znal, je pobožno odmo-lil k bogu in devici Mariji in vaem najmočnejšim svetnikom in svetnicam, naj bi bili pri-proinjiki za milostno sodbo vsem tem izgubljenim Malonezom, kapitanu in mornarjem, ki tako lahkomiselno zapravljajo svoje duie z vsem grehom, kar si ga morejo le izmisliti, da pasejo hudiča. Za njih odrešenje in za laftno, ki je bilo tudi v opasnosti v takšni družbi, je pobožno molil in se odeval s pokorniškim pasom, da celo bičal se je . . . , Vkljub vsemu temu pa je ostal pobožni Ludvik najboljši častnik in borec. Kakor nekoč, tudi sedaj ni bilo boljšega junaka na ladji, ki bi bil več od njega pripomogel k zmagi. Po zmagi pa je vsakokrat izginil in se umaknil strahotnemu klanju in nepotrebnemu ubijanju, namesto tega pa je pokleknil pred razpelo in proAil za odpuščanje za morilce in ubijalce. Tiste hipe krvavih zmag pa si lahko videl Juano, ki je po svoji navadi v bitki vztrajala na najopaznejšem mestu, kako sedaj po zmagi sladostrastno opazuje smrtne krče nesrečnih mučenih žrtev. Ko ji done na ušesa stoki in grozno tuljenje, si ona s svojim jezičkom obll-zuje sladke ustnice,. . Z majhnimi koraki stopica med lužami krvi in razmetanimi kosi raz-streljenega mesa in možganov, pazno stopa s finim zlatim čeveljčkom, da ne pokvari ali ne omoči lepega usnja ali drage svile. Potem se približa umirajočemu, mu pogleda v obraz, da vidi, kako je spačen, in včasih sama zahteva, da ji podajo orožje, s katerim potem sune nesrečneža. Tomaž jo pri tem delu večkrat občuduje, kako sigurno in brez miloerdja sune ter konča življenje žrtvi. Toda večinoma se Juana zabava s tem, da ne ubije svoje žrtve s kratkim milostnim sunkom, marveč da Jo muči ali si izmisli zanjo posebno počasen in mukepoln način umiranja . . . Tako je delala tudi na največje veselje vsakega gledalca, ko so uplenili trgovsko ladjo iz Cadija, nakrcano s košeniljo ln indigom. Ta trgovska ladja se sploh ni branila, da povemo litino, toda če bi bili pustili ladjo aH njeno posadko na svobodo, bi gotovo nastalo obilo govoric. Zato so morali umreti. V trenutku, ko so jih nameravali pobiti, ukaže Juana smeje, naj porinejo iz line zaplenjene ladje dolgo desko ven nad morje. Ta moetič seveda ni vodil nikamor, ampak je nehal v zraku nad globino. Nato je ukazala jetnikom, da ae takoj Izkrcajo iz ladje, seveda po tem moetiču . . . kdor noče, temu oderejo kožo z živega telesa in ga vrhu tega ščipljejo z žarečimi kleščami. En sam se je obotavljal in ree ao ga mučili na ta način pred očmi drugih, da se sedaj niso več pomi-šljali, ampak so raje kar aami šli na to desko ter poskskali v morje. Bilo je res zabavno gle-dsti, kako plavajo, ln ker Jih Je znalo mnogo plavati, saj so iz Cadlza doma, so plavali prav dolgo, ln kakor je Juana že vnaprej vedela, so prišli tudi morski volkovi in plsvali za zabavo v njihovi družbi. . , Nekoliko pozneje je bilo vsega konec. Končano Je mesarsko klanje, plen pospravljen, ladja pa zažgana. Tako se guglje sedaj z vetrom, in kakor velikanski plamen na daleč razsvetljuje gladino, predno ae potopi pod njo. Juana pa, pijana krvi in v vseh svojih čutih razdražena do zadnjega.najtanjšega živca, se v nepričskovsni nestrpnosti odprsvi v svojo kabino ln pri vratih pogleda Tomaža z žarkim Izgledom, ki je kakor ukaz ali klic . . . Temu ukazu Tomaž še nI nikdar odrekel pokorščine. - Takšne večere se je "Lepa podlasica" odpravila vsakokrat z vsemi jadri ven na debelo morje, kjer ne preti niksikršna »kalina več, in če je bilo lepo vreme, ae je tam predala vetrovom, naj gre, kamor hoče. Krmilo je bilo privezano, brez krmrfrja, na jamborih in raj-nah pa je viselo trideset svetilk, da ne zadene ladja ob katero drugo. Tako je brez jader šla kamorkoli, ne da bi se bil kdo brigal za manever in smer. Če se je pred takšno razavetlje-no in samo sebi prepuščeno "Lepo podlasico" pojavila druga jadrnica, ter zagledala razsvetljavo in zaslišala razpoaajeni smeh, kletve in vpitje, je na vrat na nos pobegnila, misleč, da vidi prokletega "Letečega Holandca", in njegovo za vse večne čase prokleto in pogubljeno posadko, ki je niti samo peklo ni hotelo sprejeti v se . . 48 uu - Koncem spomladi ,l*ta 1683 so Oibuatejaki kapitani Grammont,oVan Hom in Laurent sklenili, da napadejo mesto Vera Cruz, ki leži ob mehikanakem zalivu in je glaVno mesto Nove Hispanije. Vse mesto je zgrajeno iz samih granitnih rezanih kamnov in ima množico palač, hiš, vrtov, skladišč, zakladnic in proda-jalen, kamor bogati Spanci skrbno zapirajo svoja bogastva. Brez dvoma bi podjetje proti temu mestu več ko trikrat povrnilo Fhbuatej-cem škodo, ki so jo imeli lani, ker jim načrt proti Puerto Bello ni uapel, čeprav je takrat Tomaž maščeval flibustejski poraz in uničil zadnjo stražo sovražnega brodovja. Tudi to pot so se dogovorili na Kravjem otoku in na njem ao podpisali pogodbo, vedno iz iatega vzroka. Namestnik Cusai Tarin se je še ve0no trudil, da ostraši Flibuatejce od sličnih podjetij. V zadnjih mesecih je- postal že celo siten in jim tudi več ne daje poverilnih in kor-zarskih pisem. Ker se boji, da bi korzarji pisma zlorabljali, jim tudi več ne daje dovoljenj za nakup smodnika, ali za lov na ribe, ali za nakup potrebne opreme. Pa tudi sicer je zadeva zelo važna. V Vera Cruzu je posadka štirih tisoč izkušenih vojakov, v okolici pa je vsega skupaj petnajst tisoč mož kavalerlje ln in-fanterije, ki bi mogla priti v dvanajstih urdh na pomoč. Kapitan Gramont je zato želel, da se s korzarske strani udeleže vsi najbolj predrzni voditelji in moštvo, in je vkljub temu zavezal vsakega poaameznega, da mora varovati najstrožjo tajnost. Ko so vodje podjetja baš imeli zadnji vojni posvet, pre4no odrinejo, so bili zato silno neprijetno presenečeni^ ko se pokaže v njihovi sredi nikdo drug ko sam namestnik de Cussi-Tarin, ki Je bogve od kod izvedel za nameravano podjetje in zapustil svojo rezidenco na Tortugi ter prišel flibustejskim kapitanom še enkrat povedat, kako zelo obsoja njihovo najnovejše podjetje, ln da se tudi kralj vsak dan huje ljuti na nepokorne roparje. Kakor vedno, poelušajo korzarji njegove besede tudi to pot uljudno in molče, Bili ao menda polnoštevllno zbrani, namreč tripereana deteljica Laurent, Van Hom in Grammont, dalje Tomaž Jagnje, Rdečebradi, oni iz Dleppa in oni iz Olerona, ter po moški preoblečena Mary Račkam. Od vseh gnanih hrabrih Flibustejcev manjka samo Loredan, ki ga TomaŽ že vse leto ni videl. Nikdo, niti Mary Račkam, rti vedela, kaj se je zgodilo a tem tajinstvenim možakarjem, ki je ostal nekakšna tajna osebnost za vso Flibustijo. (Dalje prihodnjič.) YANKS OFF FOR SURPRISE ASSAULT NEAR ROME VBOOM Of OCN. MARK CLAKK'S Sth Artay march aboard s Isndlng craft an Italjft «rest eoast to pult tha aun>rist Dunch of th« campaign in tkat countrj—a boMnd-tfae-line landing that branght them within ie* mliasof Rome. Supportad by plana« and warships, troops of tka l«apfrog «xpediUona*y forc landcd with-out meeting any seriou« oppocition from th« Nazis. U. S. Signal Corp« Radiophote. r pa so se bližale vedno bolj, v trogih ao pleaale okrog njih, plazile ae za njihovim hrbtom, na-skakovale in ae umikale ... Krogi pa ao toili vedno manjši, vedno bliže k njim ao ae plazile pošasti in nazadnje so jim planila, za vrat in jih objele z jeklenimi rokami. In vedno hujše jih objemajo, vedno tesnejši ao njihovi prijemi. Že jih davijo ... že jih dušijo. Ip davijo vBe: njega in njo, Tončka, Mihca, Micko, celo najmanjšega, ki je atar komaj dva meseca. Vedno več jih je, vedno hujše davijo preklete pošasti. Skrb . # .bojazen .,. glad".. . in smrt. ^ Izmed vaeh ima glad najbolj jeklene prijeme in davi najbolj. 2e jim fe zaril jeklene kremp-plje v teto, i prav v možganih grebe a avojimi nohti. V«> oAfcl A tovarn« atoji. Pri Žagarjevih slonita mož it) žena ob aedeaj letnem Mihcu, ki leži v vročici in blede. Že dva' dni leži bolan in vedno alabši je. Včeraj ao poklicali zdravnika od blagajne. Zbolel je od alabe prehrane za življenje njegovega otroka, ah, za človeško življenje........ Gre pa še za stotine življenj, ki so umirala ves čas, ker jim niso dali dela, ki so ga imeli v svojem monopolu. Eno življenje in stotine življenj, lahka odločitev za onega, ki so mu to številke. Njemu niso številke, njemu je vse vedno otrokovo življenje. Več. Ni čuda, da se mu vedno glasneje poraja vprašanje: Ali bi šel? Ne more strpeti v sobi. Preveč tesno mu je v zatohlem prostoru. Kot pijan se zgubi v temen večer. Pa še zunaj ne najde miru. Zdi se mu, da je vseh dvajset otroških oči obrnjenih vanj. Ta pogled ga žge........žge........ Kam bi se skril, kam bi ube-žal? Nad glavo se mu zasveti zlat grozd in Žagar krene akozi vrata. Prijazno ga ^urejme krčmar. "I}ej, Žagar, kai si zadel v loteriji, da si ae zglasil pri meni? Ti si pod mojo streho redek gost." "Žganja daj." "Denarja nimaš, kaj?" "Nimam. Pa ne boj se, plačal nič hudega ne bo, če boste pazili ti bom pozneje." Sirene talijo... A. Rošmanc IV V noči ugibajo vsi: Danes Je bil zsdnjl dan, Jutri bo konec in nas bodo poklicali na delo. Ca* je ie. ln pride šesti dan, pa Jih nihče ne pokliče. Tovarna stoji mrtvs in mrka, grozi jim v svojem miru, da se jim stisne srce od neznane tesnobe Ds bi se že odprla ta temna vrata, da bi se zakadilo nad dimnikom. A vrata se ne odpro, dimnik ostane mrtev. Ponoči zopet upajo: Jutri se odpro vrata, jutri nas poaovejo k delu Toda tudi sedmi dan se ne od-pt o. Tovarna stoji, oni pa kolnejo in stiskajo pesti: ' Prekleti . . .M Tako jim minevajo dnevi, počasi. da ae jim rdi, kakot bi imel vaak "M-rn tn štirideaer ur in več Noč in dan se menjavata enakomerno. Noči so temne, dnevi sivi, sones ln rvead ne vidijo. vidijo le tovarno, ki stoji mrtva in mrka ln noč leži, ka kot bi hotela vso zemljo zaviti v večno temo, dan pa se plazi tako počasi, da so v vednem trepetu, češ, vsak hip se bo ustavil. Tako čakajo delavci pred vrati. čakajo kruha. Tudi tovarnar čaka in računa, koliko zgubi vsak dan. A on čaka ob obloženi mizi. Kdo bo zmagal? Dnevi polže naprej, za osmim pride deveti in deeeti, k delavcem pa ae plazijo čudne pošasti ter jth oklepajo s jeklenimi objemi. , Sprva so bile kaj pohlevne ln 1 —— • mirne. Recimo prvi dan. Komaj, da so se na oknu zaavetlle čudne oči, samo zasvetile so ae ln še ao zginile v temno. In ae nlao prikazale nič več, prvi dan nič več. Drugi dan pa so že prišle v sobo. Odprle pa so vrata narahlo in so se usedle V najod-daljenejši kot, kakor da bi se bale ln prosile zavetja. Delavcem je bilo malo čudno ob navzočnosti nepovabljenih goatov, malo teeno jim je bilo v srcu. toda, ker ao bile pošasti mirne In krotke, ae nlao zmenili za nje ... Potem nanj. tDajte,mu dobre juhe, mleka in jajca ne vinu." V hiši pa ja le krompir, a še tega premalo. Mati je šla k ljudem, pri trgovcu si nI upala dobiti ničesar. Ljudje so dali, kar so mogli, sami ao reveži in ne morejo dati zaatonj. Dobila je le malo mleka. Mihec je postajal alabši. Mleka nI maral, juho pa bi jedel, a je ni bilo. Vaa v skrbeh slonita oče in mati ob njegovi postelji, pa ne moreta pomagati. Otrok blede v vročici, mati Ihti, Žagarja reže v srce. "Ti ai kriv." V obupu išče mati krivca. "Jaz?" "Da ti in ta prekleti štrajk. Prej smo še nekako živeli, odkar štrajkate, nimam, da bi nasitila otroke. Zato ie Mihec zbolel, saj je rekel zdn&mik. Prekleto, kako moreš štrsjkatl, ko veš, da ne moremo Živ+U', če si en dan brez dela." "Žena....... "Otrok je fcplan, še ne pe mu juhe ne moreva dati, ti pa greš. da bi zatfu^il denarja." "Kam naj grem?" "V fabrlko. "V fabrikot Kako?" "Otrok je bolan......." Da, otrok ja bolan... Kaj naj stori? Ali bi ftel v tovarno? Gre MOMCTJO* P£P WO**t*0OU8li$ ■1917—// NM*—M029 "No ja, boš že." Prinese mu žganja. Žagar pije pekočo tekočino. Dvajset oči ga žge. Deset ust ga preklinja. Žagar pije, da uduši njihovo kletev. Čas beži. Omamljen gre domov, orna mljen od žganja, gladu in pekočih pogledov. Na domačem pragu ga sune v srce, kakor bl ga dregnil kdo z nožem. "Mihec?" Polovico pijanosti se mu skadi iz glave. V veži obstoji, ne upa se odpreti vrat, ne upa se stopiti v sobo, najrajši bi se vrnil, od koder je prišel. Pa mora v sobo, zato počasi odpre vrata in tiho stopi notri. Žena sloni ob postelji, v kateri sope Mihec, otroci žde pri mizi in tiho 'jokajo. "Mama, ko bi imel malo juhe .... to t>l jedel .." ? "Mama, lačni smo." Sredi sobe obstoji in se ne upa naprej. Žena se obrne in ga gleda,, samo gleda in ne reče nič. Tudi otroci ga gledajo z velikimi, odprtimi očmi. Ah, kako žge ta pogled. "Mama, zakaj mi ne moreš dati vsaj malo ju^p?" oža in Žena gleda mol > J Is ne Ves zaVžiti alkohol zavre r njem, ženo prime za vrat, jo tišči, da zagrgra in pade na tla. Otroci plašno zajokajo, a žena grgra. Starejša dva se zakadita očeta in vlečeta njegove roke, ki se oklepajo materinega vratu. Oče plane nad njiju: "Kaj vk* vi. . ." "O, ubij jih, ubij, vse nas po-bij." Oče tolče in mlati okrog sebe Končno se strežne in prestra Skru. šeno pogleda okrog sebe. šen se sesede k mizi. "Kolnite me, otroci, kolnite svojega očeta, ki vas tepe mesto da vam bi dal kruha." In še se mu izvije iz srca: "Ah, odpustite in ne kolnite me." i Ponoči se zbudi Korunova Mi. cka in zajoka: "Mama, lačna^ tako sem lačna." "Le potrpi in zaspi, kmalu bo jutro, glej, saj je ura že dve.. » Jutro bo.♦, (Dalje prihodnjič.) ri, loan Lets Al I SackThe Attack Razni mali oglati POTREBUJEMO ŠIVILJE za posebne vrste ženske srajce. Stalno delo, dobra plača. A. SULKA & CO. 6 So. Michigan Ave. HIŠ NIK I—Stalno delo v velikih uradnih poslopjih. Dnevno ali nočno delo. Vtyta plača., 01*nedeljah in prazniki^, ae; ne dela. FEDERAL HESERVE 'BANK 164 Tteit Jackson Blvd. POTREBUJEMO POMOČNIKA pri strojih. ALbNZI FURNITURE CO. 1S32 Hufcbard St * Hujfrard St. HCft-Stalnc HIŠNICJPp-Stalno delo V- velikih uradnih poslopjih. Nič ribanja. Visoka plača. Ob nedeljah in praznikih se ne d«la. Počitnice in bančni prazniki plačani. FEDERAL RESERVE BANK 164 West Jackson Blvd. POTREBUJEMO ŠIVILJE za ovratnice in M«lip" srajce. Stalno delo, dobra plača. A. SULKA & CO. 6 So. Michigan Ave. HOME FRONT ATTACK UHlTn-tn *>•+> — nič. "Mama, jaz sem tako lačen, da bom umrl." Pod udarcem teh besed plane žena pokonci. *'AU čuješ, človek prekleti?** "Žena, ne kolni me." * "Ali jih ne vidiš tu? Devet jih je, v postelji leži deeeti, vse bo zadušil glad, tebi pe ae pe gane srce. da bi šel in zaslužil. Otroci, le umrite, oče vaš štrafka, on vam ne bo prinesel kruha * O, štrajkaj, hudič, le štrajkai. da vsi sestradani pocrkamo. St kaj, hudič ..." "Žena, molči!" "Naj bo prekleta ura, ko sem [ te spoznala, preklete naj bodo ure. ko si jih za plodil v mojem telesu " "Žena. molči, če ne... "Kaj. kaj .. hudiča udari ubij me. prekleti * NAROČITE Si DNEVNIK PROSVETO Pe Sklepa It. rodno konvencije se lahko aasett ne Ust Piesvoio ia prišteje adoa. dva. trt ŠUrl ali pot članov le ose društao k «■! narot-Ust Prosveta stane se eie enako, ae člane ali aettaas HM s« dno naročnino. Ker pe člani še plačajo pri aaesmentu 61 JO s« b se Jba ae prištele k naročnini. Torej sedaj al Taroka. ra& da |e Hsl prodna sa šleae SNPJ. Lht Psesvefa |e vala lastnina ia gotove Je e vsaki draštal nekdo. U M red čital Ust vsak dan. Pojasnile*—Vsel«J kakor hitro kateri teh članov preneha biti člsn SNPJ, ali «o se preseli proč od družin« In bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to tako] naznaniti upravništvu lista, tn obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega m stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. let Za Zdruš. država in Kanado HM Za Chioafo In okeUe« f« - *7-*0 1 tednik la :--4 Ji 1 tednik ta-* ** t tednika ta---UM X tednika ta- Ml S tednika ta_____2.40 t tednike ta ____ 4 tednike ta_ LM 4 tednike ta____ž-70 I tsinIVsv ta---nič I tednikov ln_________1 51 Za Evropo Je I* tastniaa. »traj- ed s***