/
9. JULU 1948 - ŠT. 12
CRNO“BEI.EA\
VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE S T. 1 »LTU DSKA PRAVICA«
NAŠE NALOGE PRI ZNIŽANJU PROIZVODNIH STROŠKOV
Naloga, znižati polno lastno ceno v našem podjetju za 10%, ni malenkostna naloga, temveč je moramo smatrati za eno naj večjih akcij, kar smo jih dobili od osvoboditve do danes.
Kako velik je pomen tega znižanja, smo že govorili na naših grupnih sestankih, vendar naj omenimo še enkrat, da je to znižanje interes širokih ljudskih množic širom yse domovine. Z znižanjem proizvodnih troskov bomo v letošnjem letu prihranili milijarde dinarjev, s katerimi bo država gradila ®ove tovarne, ceste itd. V prihodnjem letu
bo pa znižanje stroškov preneslo na nižjo prodajno ceno, kar bo rodilo cenejše Produkte in s tem nujno dvig življenjskega standarda vsega ljudstva.
Izvedba te velike naloge, ki stoji pred 'ja&im delovnim kolektivom, bo mogoča le, ne bo do poslednjega delavca, delavke in vajenca ter nameščenca vsakdo prispeval ^se, kar je v njegovi moči. Kakšne pa so konkretne naloge nas vseh v tej akciji?
1. Da znižujemo polno lastno ceno z dvigom produktivnosti, to se pravi, da ima-No čim manj neproduktivnih ur, na drugi shani pa, da gledamo, kje in kako bomo Prišli do čim večjega števila izdelavnih ur.
z dobro organizacijo dela, z iz-delovnim procesom odpravljamo razne zastoje, ki so velikokrat vzrok čakanj in neorganiziranega dela v drugih oddelkih, ki so tesno povezani ž našim.
3.	Da vpeljemo norme po vseh oddelkih, da delamo čim več po normah ter da te ,°rme, iki morajo biti realne, čim bolj pre-- °račimo, torej tudi itukaj pridemo do več-eŽa števila izdelavnih ur.
4.	Da izboljšamo delovno disciplino, da dša delovna mesta niso nezasedena, kar v Niki meri obremenjuje proizvodnjo.
5.	Da vpeljemo skrajno štednjo s pomožni materialom, z elektriko, z raznimi ne-
^°trebnimi nakupi itd.
h. Da pregledamo in skrčimo pomožno s&bje in administrativno osebje na mini-t»um.
,	2. Da
Poljšanim
da
2. Naloga mladine oziroma vajencev je,
^a se čimbolj izpopolnjujejo ah, da njihovo izobraževan
v svojih stro-, — njihovo izobraževanje čim hitreje reide v stvarno izdelavno delo.
To so glavni momenti oziroma točke, ^ fog katerih se mora vrteti naše znižanje.
ahko bi našteli mnogo primerov, vendar pošlim, da boste po oddelkih že sami znali Orisati, kje in kako bomo v posameznem delku pristopili k znižanju polne lastne ePe.
n0 v an zn'ižanja smo izdelali za vso tiskarno -e Pre<d nekaj dnevi. V tem planu smo «e<u^evak maksimalne možnosti, ki so do-Pot ,lve' vendar ne trdimo, da je plan po-v borna pravilen, da se ne bi dalo najti še dod E' vplivajo na višino naših cen. pQ,a ponovno poudarjam, da moramo te drobne vzroke sami poiskati.
glavnem naš plan določa sledeče na-posameznim oddelkom:
Za	stavnica: Dvigniti produktivnost
* kar bomo dosegli z odpravo raznih ke ,avk (čakanje, iskanje materiala, zapre-dd.), ki so v mnogih primerih nerealne.
°ge
Pristopiti moramo k normiranemu razmetavanju ter pri razmetavanju zaposliti dobro kvalificirane delavce.
Normirati vsa dela, v prvi vrsti stalna dela, za katera imamo že ugotovljen predviden čas. Plan znižanja stroškov v ročni stavnici predvideva 200 ur presežka norm in 400 izdelavnih ur, ki jih morajo narediti vajenci mesečno.
Bakro-jedkalnica: Dvigniti produktivnost za 5%, to je na 81%, in prištediti na pomožnem materialu 1500 din mesečno.
Fotografija:	Dvigniti produktivnost na
87% in prihraniti mesečno za 800 din pomožnega materiala. Zaradi prevelikega števila kadra velja za oddelek isto kot za klišarno.
GRUPA KNJIGOVEZNICE NAPOVEDUJE VSEM ODDELKOM TISKARNE TEKMOVANJE
ki naj traja od 1. julija do 29. novembra 1948. Tekmujemo v naslednjih točkah:
1.	Dvig produkcije.
2.	Znižanje polne lastne cene.
3.	Udeležba pri prostovoljnem delu.
4.	Delovna disciplina in znižanje izostankov.
To tekmovanje je vključeno v redno podružnično tekmovanje in bo evidenco o njem vodila uprava podjetja.
Strojna stavnica; Dvigniti produktivnost na 75%. Oddelek je v nekaterih mesecih že dokazal, da je to dosegljivo, torej je treba ves proces dela organizirati po teh najboljših mesecih.
Izdelavnih ur presežka norm planiramo 300.
Stereotipija:	Dvigniti produktivnost za
10%, kar je možno doseči, samo temeljito je treba pregledati posamezne postavke neproduktivnosti oddelka. Plan določa nadalje 500 din prihranka mesečno na pomožnem materialu.
Klišarna; Dokler ne rešimo vprašanje pomanjkanja dela, je težko govoriti o šted-nji, oziroma znižanju polne lastne cene. Vendar je dolžnost oddelka, da med tem časom svoje delavce zaposli kjer koli; če ni v oddelku dela, se bi gotovo našla kje drugje zaposlitev, pri kakršnem koli delu v ostalih oddelkih. Ni pa s tem rečeno, da ni treba začeti iskati vzrokov, kako bomo znižali stroške, dvignili produktivnost, šte-dili z materialom itd.
Lito risalnica:	Produktivnost oddelka
mora biti 95%. Dvigniti odstotek normiranega dela tako, da bomo mesečno lahko računali na 100 ur presežka norm. Važno> za ta oddelek je, da se vajenci čimbolj vključijo v produktivno delo, kar ne bo škodovalo njihovi izučitvi.
Lito pretisk: Ta oddelek ima sledeče planske naloge: prihraniti mora mesečno na pomožnem materialu 1800 din, vključiti vajence v produkcijo ter korigirati na realno bazo norme lito-brusilnice, katere so pri tako visokem preseganju prav gotovo nerealne.
Bakro-retuša: S tem kadrom ter pri isti produktivnosti oddelek že izpolnjuje svoje naloge, v kolikor ne vpliva pomanjkanje materiala na polno zaposlenost. Vendar mora štednjo pri pomožnem materialu še povečati.
Knjigotisk strojnica: V tem oddelku določa plan velike naloge, načelno veljajo ista pravila za vse četverke, vendar so nekatere razlike:
16 četverk:	Dvigniti produktivnost za
5%, to je na 90%, v nadurnem delu izdelati 100 izdelavnih ur mesečno, dvigniti odstotek dela po normah, da bo 100 ur presežka norm, prihraniti pri pomožnem materialu 500 din mesečno.
8 četverk:	Dvigniti produktivnost na
78%, presežka norm 50 ur, prihranek pomožnega materiala 400 din mesečno.
4 četverke. Produktivnost dvigniti na 78%, presežka norm 20 ur, pri pomožnem materialu 200 din prihranka mesečno, v nadurah izdelati ICO izdelavnih ur.
2 četverki:	Produktivnost dvigniti na
80%, presežka norm 100 ur, prihranek na pomožnem materialu 500 din mesečno.
1 četverka:	Produktivnost dvigniti na
75%, presežka norm 30 ur.
Prvenstvene važnosti je dvig produktivnosti pri vseh četverkah, toda če hočemo to doseči, je potrebno marsikaj zboljšati: delovni proces, medsebojna pomoč strojnikov, polna zaposlenost vlagalk, polna izkoriščenost strojev itd.
Rotacija: Produktivnost dvigniti na 87%, pomožnega delavca smatrati, da dela polovico dovršilnih del.
Offsettisk: V tem oddelku smo računali, da bomo dosegli največje znižanje, in sicer 40%, kar bi zneslo okoli 400.000 din prihranka. Planirali smo dve posadi, v katerih eni bi delali vajenci. V koliko bo to izvedljivo zaradi grafične šole, še ne vemo. Vendar mora oddelek še sam iskati možnosti raznih prihrankov.
Bakrotisk strojnica. Plan določa za oba stroja dvig produktivnosti na 85% din prihranka materiala pri vsakem stroju 300 din mesečno (Nadaljevanje na 2. strani spodaj.)
KOLIKO POSOJILA SMO VPISALI
Oddelek	Število ljudi	Število	‘%f podpis.		Inozem. držav.	Podpis, vsota	Povpireč. na št. čl.	Povpreč. na št.pod.
Ročna stavnica	27	24	89.7	1	14.750	546	615
Strojna stavnica	27	23	'88.5	1	19.000	731	826
Strojnica in rotacija	61	55	90.1	—	37.750	619	686'
Litografija	33	30	90.9	—	16.750	508	558
Klišarna in bakrotisk	39	36	94.7	1	17.000	447	472
Knjigoveznica	59	49	83.1	—	30.750	521	628
Menza	12	12	100	—	7.500	625	625
Pisarna	43	42	100	1	42.000	1.000	1.000
Delavnice	24	20	83.3	1	11.000	478	550
Borba	4	4	100	—	6.500	1.625	1.625
Kmečki glas	17	17	100	—	35.500	2.085	2.088
Uprava Ljudske pravice 50		48	96	—	41.500	830	865
Uredništvo	5il	51	100	—	112.250	2.2:10	2.210
Celotna podružnica	450	411	90.7	4	391.750	871	956
Povprečje še ni zadovoljivo. Sicer nekateri člani še vpisuj e jfo, drugi višajo svoje prvotne obveznosti, toda ali smo s tem že res %si zadostili svoji predanosti do domovine? Na to vprašanje naj vsakdo odgovori lin potem naj se dokončno odloči. Tov. Sintič nas kot referent za vpis ljudskega posojila še vedno čaka.
Država jamči vsem vpisnikom ugodne pogoje. In mi hočemo 'biti tudi zavedni državljani. iDosezimo vsaj! "povprečje 1000 na vsakega člana podružnice!
8.000 :
Črte na grafikonu prostovoljnega dela počasi naraščajo. V juniju so naši člani napravili 3083 ur prostovoljnega dela. Toliko jih je vsaj registriranih pri statističarki. V resnici pa bo nekaj več, kajti mnogi tovariši hodijo posamič na delo in pr in e so statističarki potrdilo šele takrat, ko narede nekaj deset ur skupaj. Na ta način lahko domnevamo, da smo doslej opravili okoli 8000 ur prostovoljnega dela. Vseeno smo še daleč do izpolnitve naše obveznosti, t. j. 16.486 ur.
Naš štab prostovoljnih brigad išče možnosti, kako bi organizacijsko čim bolj pripravil naše akcije, kako bi pritegnil tudi
Knjigoveznica ročna: Dvigniti produktivnost na 90°/o, izboljšati delovno disciplino za 300 ur (izostanki, bolezen), presežka dorm 600 ur.
Knjigoveznica strojna: Dvigniti produktivnost na 90%>, presežka norm 300 ur, dvig delovne discipline za 170 ur (izostanki, bolezen).
Vidimo, da je v vseh oddelkih osrednji problem dvig produktivnosti. Okrog te naloge se mora razvijati diskusija. Zaradi te naloge moramo iskati zboljšave v delovnem procesu. Navedli smo samo tiste grobe naloge, v katerih se mora odražati znižanje maše polne lastne cene, na naših nadaljnjih sestankih s komisijami po oddelkih se bo pa ponovno moralo iskati podrobnih vzrokov, ki vplivajo na dvig produktivnosti.
16.486
tiste, ki še vedno čakajo, kljub temu, da so dali svojo obljubo. Poživljena agitacija je že eden teh ukrepov. Na vsakem koraku naj v našem podjetju vsakogar zbode v oči napis: »Ne pozabi na prostovoljno delo!« Tudi okrožnice za akcijo bodo odslej vsaj en dan prej dobili vsi člani. Grupnii poverjeniki naj premislijo, kakšen način obveščanja je v njihovem oddelku boljši. Nekateri zagovarjajo oglasne deske, kjer naj bo na vidnem mestu pritrjena okrožnica o prostovoljnem delu, drugi so bolj za kroženje okrožnice po oddelku. Najslabši je vsekakor način, da pri takem kroženju izgine okrožnica v žepu nekoga, ali da jo, kot se je l<> dogodilo v knjigoveznici, nekdo prečrta in s tem dokaže svoj negativni odnos do prostovoljnega dela, ki ga hoče razširiti še na ostale tovariše.
Zgled nam dajejo tovariši med nami, ki so že prejeli bronaste in srebrne značke za doslej opravljeno delo: Opara, Zrnec, Jerkič Karla, Rakar Jožefa in Zupančič Jože imajo srebrne značke. Devet tovarišev pa je dobilo bronaste značke. Toda niso se še ustavili. Še vedno jih srečujemo na gradbiščih. Skoraj redno hodijo z brigado, večkrat pa jih dobiš že tudi ob štirih zjutraj na Ambroževem trgu.
Zgledov pa ne dajejo tisti — im tudi takih je še nekaj — ki še sploh niso začeli izpolnjevati svoje obveznosti. Oglejmo si njihova imena na grafikonu in povejmo jim, da nam niso nikakor v ponos.
RAZPIS
Na osnovi uredbe o dajanju nagrad iz skladov podjietij in iz osrednjega sklada z dne 14. maja 1948 (Ur. list FLRJ št. 43-IV. z dne 26. V. 1948) razpisuje Glavna direkcija grafične industrije LRS za najboljše novatorske predloge nagrade v skupnem znesku
50.000 din
ki bodo znašale od 5000 do 20.000 din. Dia se delavnost v grafičnih podjetjih še bolj poživi in poveča zanimanje za izboljšave dela, bodo nagrajeni novatorji, ki bodo s svojimi predlogi pripomogli k izboljšanju delovnega procesa in s item v zvezi tudi k znižanju proizvodnih str ošikorv.
Glavna direkcija grafične industrije.
Kaj bi rada naša kulturno-prosvetna komisija
Sestavila si je program in upala pri tem na sodelovanje članstva. Toda pri tem zadnjem — pri sodelovanju — se je nekoliko uštela.
Predavanj, ki jih prireja komisija, se udeležuje bore malo članstva. O predavanjih ni reči, da so nezanimiva, toda precej članov jih za take jemlje in se to opazi pri udeležbi.
Komisija je hotela osnovati tudi priloiž-no strni pevski zbor. Pevovodja čaka, vabi in verjemite — skoraj je že puško vrgel v koruzo.
Podružnični list »črno na belem«, ki izhaja v uredništvu kulturno prosvetne komisije, je naš tako redek gost, ker se premalo članstva poslužuje pravice pisati vanj.
Bi še kaj našteli. Raje ne, sicer bo vse skupaj prežalo s tno izpadlo . . .
Namesto rubrike »Beseda mladine«
Odkar izhaja »Črno na belem«, je za vsako številko borba ža material. Nikakor ne dosežemo povoljnega odziva med de-lastvom in zato upravičeno nekateri trde. da je »Črno na belem« pust in dolgočasen list. Toda kdo je temu kriv? — Tudi tisti, ki tako trde.
V nekaj številkah je sicer mladina našega podjetja sodelovala s svojimi prispevki, toda vedno po dolgotrajnih pripravah in moledovanju urednika. Za to številko pa je tudi to odpovedalo. Na enem zadnjih mladinskih sestankov je sekretarka mladine preložila to vprašanje na prihodnji sestanek in tako je nujno tudi preložila mladinsko stran za, upajmo, prihodnjo številka-
To nas navsezadnje ne čudi, ako vem0> da naša mladinska organizacija zlepa n<? uspe izvesti mladinsko konferenco, na kateri naj bi izvolili novega predsednika, ker je dosedanij z ostalimi vajenci odšel v šolo-
DODATEK K ČLANKU
TE ŠTEVILKE NAM NISO V PONOS
Za oddelke offsettisk, pretisk in risal' nica so bile navedene napačne številke ° izgubljenih delovnih urah v prejšnjih treh mesecih. Ako seštejemo, imamo za navedene oddelke po napačni statistiki v prejšnji številki »Črno na belem« take rezultate-bolezen 504 ure, upr. izostanki 40.50, neupr-izostanki 661, zamujanje 16.50, skupaj 122* ur. Resnično stanje pa je bilo: bolezen 52U. upr. izostanki 269.48, neupr. izostanki 139,06. zamujanje 11.63, skupaj 940.17 ur.
S tem popravljamo storjeno napako h* upamo, da delavci teh oddelkov popravlja jo tudi že to stanje, s katerim se še vedo9 ne moremo pohvaliti.
OPOZORILO!
Vse tovariše in tovarišice opozarj3' mo, da morajo najpozneje do 5. vsakeg3 meseca oddati potrdila za živilske ”a' kaznice vsak v svojem oddelku grup, nemu poverjeniku, ta pa naj jih tak°) odda tov, Miri Jarčevi. Kdor do teg3 datuma potrdila ne bo prinesel, bo dobi potrjeno potrdilo šele 9. istega mesec3'
PREGLED DELA IN NALOGE KOMISIJE ZA ZAŠČITO DELA
Komisija za zaščito dela se je letos reorganizirala ter pritegnila v svoj delokrog vse referente posameznih grup. S tem je število sodelujočih v komisiji naraslo na 15 članov.
Komisija se je talkoj lotila dela. Njena prva naloga je bila, da prouči ter se seznani z vsemi nalogami osnovnih, do sedaj najbolj važnih zakonov o 'inšpekciji dela, delavskih inšpektorjih, o organizaciji zaščite dela v podjetju, o splošnih pravilih higien-sko-tehnične zaščite ter zaščite delavskih odnosov in delovnih pogojev sploh. N,a podlagi zgornjih ugotovitev in po sestavi svojega delovnega programa je komisija predložila z odobritvijo upravnega odbora sindikalne podružnice vodstvu in upravi podjetja predlog za najnujnejša dela, ki se nanašajo na prezidavo in higiensko ureditev delovnih prostorov.
Knjigotiskarska strojnica: Ureditev umivalnice s priključkom tople vode, zasteklitev oken, popravilo ventilatorja in nabava garderobnih omaric. V spodnji strojnici je nujna ureditev poda, ob malem dvigalu pa naj se napravi zid namesto dosedanje lesene stene. V livnici tiskarskih valjkov naj se povečajo okna, popravi ventilator, zboljša in ojača električna napeljava in namesti lesen pod.
Ročna stavnica: Stranišča naj se temeljito osnažijo, zid prepleska z oljnato barvo, odtočne cevi naj se popravijo, da ne bodo stalno prepuščale vode. Umivalnici naj se napravi priključek s toplo vodo ter dodeli oddelku večjo količino mila za umivanje rok. Poskrbeti je za dobro zračenje in montažo ventilatorja.
Knjigoveznica: Zasteklitev oken, zboljšati ventilacijo, uporabo kopalnice bolj popularizirati, pri tovornem dvigalu pa je potrebno, da se zaščiti pogonska naprava pred nevarnostjo požara.
Strojna stavnica: Povečanje in popravilo Plinskega bojlerja, prebeljenje prostora za garderobo, očiščenje, popravilo ter pleskanje stranišč in ureditev poda v stereotipiji.
Klišarna: Napraviti še eno stranišče za ženske, pospešiti prezidavo kopirnice, higienska ureditev in ventilacija vseh temnic; prostor za montažo klišejev urediti tako, da se silna vročina, ki nastane v poletnem času zaradi dvojnih steklepih sten, omili.
Bakrotisk: Ureditev poda v jedkalnici, nabava debelih gumijastih rokavic za jed-karje in dodelitev večje količine mila. Okenska stekla za zasteklitev retuše so v pod-!etju, manjkajo pa okenski okvirji, za kar !e nujno, da se izdelajo še pred zimo. Nujna le nabava in montaža električnih peči.
Bakro-strojnica: Predlaga se, da se strojnica poveča na ta način, da se bakrilnica jn brusilnica prestavijo v prostore stare ro-iacije, ventilacija pa naj se izboljša.
Litografija: V strojnici naj se zasteklijo V$a okna in montira ventilator. Pod vsemi stroji je potrebna napeljava luči. Nujna je reditev umivalnice s priključkom tople vo-e- Delavstvu je treba dodeliti večjo kotimo mila za pranje rok ter oskrbeti nove arderobne omarice. V brusilnici naj se po-ravi ventilator, vzida v vzhodno steno r n°' popravi streha in uredi električna azsvetljava. Dvigalo za prevoz litografskih ?arnnov naj se napravi na električni pogon." . kopimici je treba poskrbeti za stalno zra-enje z močnimi ventilatorji. V risalnici naj e montirajo zidne svetilke na škarje in na Ventilator.
. Mehanična delavnica: Zasteklitev oken
vrat, prebeljenje delavnice in ureditev s‘ranišča.
Skladišče: Napeljava vodovoda, ureditev umivalnice in garderobnih omaric, podaljšanje centralne kurjave v skladiščih in popravilo starih izhodnih garažnih vrat.
Mizarska delavnica: Napeljava vodovoda in zaščitenje železne peči pred požarom.
Pisarne: Tiskarniški kurir Lampret Ivan uporablja Za vse službene potrebe svoje kolo. Ker ima svoje gume popolnoma izrabljene, je podjetje dolžno, da mu nabavi nove plašče in zračnice.
Menza; Zasteklitev oken v novem prizidku kuhinje, nabava predpasnikov in naglavnih rut za strežno osebje, ureditev hladilnice in higienska ureditev vseh jedilnih shramb.
Obratna higiena:	Po nalogu Inšpekcije
dela je potrebno, da poskrbi uprava podjetja do 15. julija t. 1. za opremo vseh delovnih prostorov z omaricami za prvo pomoč, ki morajo biti opremljene s kompletnim sanitetnim materialom. Sklep komisije je, da se v podjetju uredi ambulančna soba. Za to naj bi služil prostor telefonske centrale, ki naj se temu primerno opremi z železno posteljo, omarico za zdravila in nosilnico. Dežurno sanitetno službo naj bi opravljala telefonistka tov. Sušnikova, ki je obenem glavna obratna higieničarka, in tov. Karmela Vrtačnik, ki ima kot sestra Rdečega križa izpit za prvo pomoč. Dolžnost podjetja je, da nabavi vso zgoraj navedeno opremo, dve beli halji z naglavnimi rutami, torbico Rdečega križa in ves sanitetni pribor. Potrebno je, da se vse to hrani v ambulantni sobi v za to pripravljeni omari, kjer je stalno razvidno stanje sanitetnega materiala. Kartoteko porabe in zaloge vsega materiala vodi in odgovarja za vse zlorabe glavna higieničarka.
Gasilska zaščita: Potrebno je, da vodstvo podjetja polaga še več pažnje organizaciji gasilske zaščite ter nabavi in namesti po delovnih prostorih več ognjegasnih aparatov. Čimprej naj se uvede nočna gasilska služba v podjetju.
Nočni ekspedit: Znano je, da se pri odpremi časopisov roke močno zamažejo s svežo barvo. Delavstvo je popolnoma upravičeno, da dobiva od uprave milo za pranje rok.
Uprava: V pripravljalnem ekspeditu je potrebno namestiti močnejše luči, posebno
pri strojih. V ostalem je nujno, da se vsi odtoki, vodovod in stranišča, pregledajo in popravijo.
Vodstvo podjetja je dolžno, da poskrbi in nabavi vsemu delavstvu po zakonu pripadajočo mu delovno obleko. Priporoča se, da se vse prezidave, zasteklitev in popravilo streh zaključi najkasneje do jeseni. Takoj naj se pristopi k naročilu potrebnih garderobnih omaric in ureditvi prostorov zanje. Uvede naj se absolutna disciplina v pogledu čistoče. Vsi delovni prostori, hodniki, stranišča in stopnišča morajo biti dnevno pometeni in prezračeni. Poskrbeti je za namestitev in čiščenje pljuvalnikov. V vseh prostorih naj se pod maže s prašnim oljem vsaj dvakrat mesečno. Varnostne naprave v vseh dvigalih naj se izpopolnijo, v velikem tovornem dvigalu naj se namesti luč. Vodstvo podjetja naj poskrbi, da uslužbenci obratne menze ne bodo odlagati kuhinjskih odpadkov v dvoriščno jamo, kjer je v poletnem času leglo razkrajanja bacilov, smrada in gnilobe, v zimskem času pa reja za podgane. Poskrbeti je treba za korenito uničenje podganje zalege, za vzdrževanje reda in čistoče na dvorišču. Vprašanje prostora za ureditev prh je zelo aktualno, treba je, da vodstvo čimprej uresniči te možnosti.
Komisija upa, da bo vodstvo podjetja pravilno upoštevalo predložene predloge ter pričakuje, da bo v duhu tekmovanja pričelo izvajati zgoraj omenjene izboljšave. Poleg tega bo komisija posvečala vso pozornost propagandi, ki naj bi delavca poučila in seznanila z vsemi nevarnostmi, ki mu pretijo pri delu. Komisija se dobro zaveda, da danes marsikatere varnostne naprave in ostalih higienskih izboljšav ni mogoče takoj izvesti, zato pa bo prav s pomočjo raznih predavanj in člankov delavstvu pravočasno nakazovala, kako naj varuje svoje zdravje.
S tesnim sodelovanjem sindikalne podružnice, vodstva podjetja in prav vsega delavstva in nameščenstva bo na ta način na najboljši poti vprašanje tehnične in higienske zaščite delavstva, tako da bo komisija z vztrajnim delom odstranjevala tudi najmanjše nedostatke, ki rodijo lahko težke posledice.	M. M.
Strupeno šilo in »zamorec«
Vemo, da svinec je strupen — ni šala; strupeno je zato svinčeno šilo — še bolj, če koga v šali bi ranilo; naloga ta je meni zdaj ostala:
da z močnim protistrupom vam napijem, čeprav samo s papirnato zdravico, in ločim šalo, zlobo p,a resnico, a z enim mahom muhi dve ubijem;
humorja ni, soli je res premalo, pozdravljena bila bi naj satira, ki čista, zdrava prikipi iz vira, kjer ni se še perilo mastno pralo;
kako pa naj zamorca še umijem, popravim, kar je zadnjič zagrešilo na belem s črnim in prečrnim ŠILO, in čistega vam vina vsem nalijem?
Najbolje, da tako presekam vozel: račun za »šalo« naj urednik plača, in z milim naj osti in šila vrača: zato le jaz ostanem — grešni kozel.
Opozorilo
Vse člane sindikata opozarjamo, da so dolžni plačevati članarino za sindikat od brutto zaslužka, in sicer po naslednji lestvici:
I. razred 4 din plačajo samo vajenci
II. razred 12 din
III.	razred 20 din
IV.	razred 30 din V. razred 40 din
VI. razred 50 din VII. razred 60 din VIII. razred 80 din
do 1500 din od 1501 do 2000 din od 2001 do 3000 din od 3001 do 4000 din od 4001 do 5000 din od 5001 *do 6000 din nad 6000 din
Ker plačujemo članarino že v začetku meseca za tekoči mesec, se bo pri odmeri članarine upošteval zaslužek prejšnjega meseca. Da bodo mogli blagajniki po oddelkih pravilno določati članarino, bodo vsak mesec pravočasno dobiti od oddelkovodij seznam z navedbo zaslužka [brez družinskih doklad) uslužbencev iz njihovega oddelka. Te sezname naj blagajniki potem oddajo skupno s pobrano članarino blagajničarki tov. Kemelovi.
Tovariši in tovarišice! Izpolnjujmo tudi v tem pogledu svojo dolžnost do sindikata!
ODBOR.
ŠTIRINAJST DNI
Lahko vam povem, kako skrbijo sindikati za počitek delavca in nameščenca. Prebil sem štirinajst dni svojega dopusta v sindikalnem počitniškem domu »Franca Rozmana« v Gozd-Martuljku. Kot sem zvedel, je to šele začetek tega, kar imajo sindikati v načrtu glede počitniških domov. Da, sedaj tudi delavec hodi na počitnice in v okrevališča.
Hrana ije bila odlična in obilna za še tako velikega jedca. Nadvse skrbna je bila tudi postrežba in brigali so se za nas vsi, od prijaznega upravnika do hišnika in sobarice. Za vsakogar so se brigali kot za lastnega brata. Ko prideš sem, sploh ne veš, da nisi doma.
Okolica je prekrasna in svež zrak te vsega prevzame. Pri domu imaš na razpolago bazen za kopanje, namizni tenis, odbojko, balincanje. keglanje, klavir, radio, gramofon, telovadno orodje in še marsikaj
IZLETOV Sl
Z zadovoljstvom sem se odločil za izlet, ki ga je pred kratkim priredila naša planinska skupina fizlkulturnega aktiva. Odločeno je bilo, da gremo na Begunjščico i(2065 m). Še tudi svojega dvanajstletnega sina sem vzel s seboj. Prišel je sobotni večer in treba se je bilo pripraviti, kajti vlak odhaja nekaj minut po polnoči. Žal pa so se začeli zgrinjati temni oblaki, tako da ;se je na kolodvoru zbrala le maloštevilna skupina iz naše podružnice.
Še pred odhodom je začelo rositi, proti Kranju je že močno deževalo, na Lescah pa se je prav pošteno vlilo. Oklevajoče, toda s skritim upanjem smo izstopili in čakali, da se je vsaj nekoliko zvedrilo. Bilo je prav hladno in zato smo krepko stopili. Naenkrat smo bili mimo Begunj in v dolini Drage. Tu smo se ustavili in počastili spomin padlih borcev.
Kmalu smo že zagledali cilj. Slutili smo, da je slabo vreme že za nami in se dokončno odločili za pot na Begunjščico. V treh urah smo res tudi dosegli vrh. Med potjo pa smo se še v Roblekovem domu priporočili za okrepčilo na povratku.
V MARTULJKU
za razvedrilo. Navsezadnje tudi plešeš lahko. Tedensko imaš itu-di kino predstavo.
Za družbo je vedno dobro preskrbljeno. Tu so ljudje iz vseh koncev Jugoslavije in sijajno smo se razumeli med seboj.
Če te veseli kakršenkoli izlet v okolico, se odloči, in ne bo ti žal. Ako si turist, si izbereš primeren vrh v Martuljkovi 'skupini, mnogi pa so hodili it uidi v Mojstrano ali Planico, Posebno za tovariše iz ostalih republik so bile te naravne lepote nekaj noveiga. Zanje organizira uiprava posebne izlete na Jesenice, v Bohinj, na Bled, Postojnsko jamo itd.
Priznati moram, da smo se pa visi precej zanimali za tehtnico. Tam smo merili svoje moči v obliki pridobljenih kilogramov. Tudi to je eden namenov tega doma, njegove uprave in želja vsakega posameznika, da greš s svojo težo navzgor, da se popraviš, okrepiš in greš z novo močjo, telesno in duševno osvežen k svojemu delu. Storž.
ŽELIMO
Zadnji del poti je bil seveda bolj »ošpi-čen«, kakor pa pot do planinske koče. Vendar nas tudi to oviralo. Nekaj metrov pod vrhom smo občudovali vso lepoto Gorenjske, njenih gora in čudovitega Blejskega jezera. Ko smo prišli prav na vrh, nas je nenadoma objela gosta megla.
Kmalu smo se vračali in res nas je v domu čakalo izdatno okrepčilo.
Ker slovi Begunjščica kot gora planinskega cvetja, smo si nazaj grede nabrali tudi nekaj nezaščitenih cvetlic. Prav zadovoljni smo se vračali po dolini Završnice in si na koncu te rečice ogledali umetno jezero in odtok v znano elektrarno Završ-nico. Če bi bilo dovolj toplo, bi se lahko v tem jezeru okopali, kakor stori večina izletnikov, ki gre tod mimo.
Prav dobre volje smo pravočasno prišli na postajo v Žirovnici. Bili smo veseli, da nam je izlet uspel kljub začetnim vremenskim neprilikam. Želim, da bi se prihodnjega izleta udeležilo več naših članov in da bi pritegnili tudi take, ki še ne vedo, koliko lepega in koristnega razvedrila jim to nudi.
Gašperlin.
Naši brigadirji niso samo prvi v prostovoljnem delu, še druge »vlečejo« za seboj in pri nekaterih jim to bolj uspe, pri drugih manj
S | Maša fi^kuituKa
NOGOMET
Ljudska pravica : ECŽ 5:3 (4:1)
V sredo je naše moštvo, ki sodeluje v tekmah za pokal FLRJ, igralo svojo drugo tekmo in se s to zmago plasiralo v sindikalni finale. V primeru zmage nad Gradisom pričnemo tekmovati s podeželskimi fizkul-turnimi društvi.
Prognoze pred samo tekmo z ECŽ so bile slabe. Našemu moštvu ni še nikoli uspelo premagati njihovega moštva. Za to tekmo smo bili pa še brez golmana. Toda šlo je bolje kot smo pričakovali. Po prvem golu, ko je ECŽ že vodila z 1:0, se je naše moštvo zbralo in zaigralo požrtvovalno. Nujna posledica tega so bili goli, ki so jih zabili: Zavrl 2, Potočnik 2 in Šter L Ob tej priliki moramo posebno pohvaliti dobro igro iin požrtvovalnost Zavrla in Potočnika, pa tudi ostali so dali od sebe vse, kar so mogli.
Potrebno je, da olb tej priliki poudarimo da bomo lahko uspešno nastopali le, če se bo naša mladina bolj udeleževala fizkultur-nega življenja, prisostvovala tekmam in se tudi aktivno začela udejstvovati v fizkul-tuimem življenju.
ODBOJKA 0:2
Ljubljanska tiskarna : Ljudska pravica
V sredo 30. julija sta se pomerili ekipi naše sindikalne podružnice in podružnice Ljubljanske tiskarne v odbojki in balinanju. V odbojki je zmagala naša ekipa v sestavi: ‘Pukl, Omladič, Čenčič, Groboljšek, Šerbec, Pokovec. Igra ni bila na višini, ker je obema ekipama manjkala tehnika. Priznati morama da smo zmagali zaradi velikih igralcev. Imajo pa naši odbojkaši možnost nadaljnjih zmag, če bodo izpopolnjevali svojo igro, če se bodo spoznavali med seboj ter gojili pravilen trening.
Balinanje
Na pobudo starejših tovarišev so se pričeli v okviru fizkultumega aktiva udejstvovati tudi naši balinarji. Nabavili so si dobre krogle iz mase, prej ali slej pa bo treba dobiti primerno zemljišče, kjer si bodo uredili lastno igrišče. Navzlic temu, da s0 skoraj vsi brez vsakega treninga, so se p°' merili dne 30. junija z aktivom »Ljubljanske tiskarne« na njegovem igrišču.
V	prvi skupini so -nastopili tov. BurkeljC' Metlar, Opara in Šturm ter igrali dve igr*' od katerih so prvo dobili, drugo pa izgubil1,
V	drugi skupini so igrali tov. Hren, Kolarič, Skalar in Vokal. Ta skupina pa )e izgubila obe igri, tako da je bil končni re zultat 1:3 za aktiv »Ljubljanske tiskarne«.
Dne 4. julija so tekmovali balinarji 2 aktivom »Slovenskega poročevalca«. Nasto pili so tov. Burkeljc, Metlar, Pokovec Opara. Igrali so tri igre. Zmagal je akt1 »Slov. poročevalca« z rezultatom 2:1.
Ta dva neuspeha pa nam ne smeta \e, mati volje in veselja do udejstvovanja. K° liko porazov še bo! Bodo pa tudi zmag6' posebno ko bomo imeli lastno igrišče, k)6 bomo lahko trenirali in se dobro vigrali.
Cilj balinarjev tudi ni samo v tem, . bi se krčevito borili za prva mesta, ternv ta, da pritegnemo k fizkulturnemu udejstv°, vanju čim več tovarišev, posebno takih, ^ ne goje zaradi različnih vzrokov kake “r panoge fizkulture. Zato vabimo vse, kd ima veselje do te družabne igre, da prične) s sodelovanjem.