PsHntai plabuM v plnU Cena Din 1* Ithaja nak Ja ajutraj rurta ▼ pontddjldfc la dnevlk p« pravnikih. — Posamezna Itevttka Dl* 1—i mi 11 ttranoh Din J—> n«e{M naročnina Din 30'—, u tujin« Din 30'—. Uredništva T Ljubljani, CregorSimi ulica 23. Telefon urednUtra 30-70, 30-69 la 30-71 Jugoslovan UokoplaoT na Traiam«. Oglasi po tarifi in dogovora. Uprava V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica T Mariboru, Aleksam (Irova cesta it. 24, telefon 2<>-60, V Celju: Slomškov trg 4. Polt. Jek. rai.: Ljubljana 15.621. St 160 Ljubljana, sobota, dne 6. decembra 1930 Leto 1. Vladna in parlamentarna kriza v Franciji Listi predvidevalo dolgotrajnost krize - Poincare izjavlja, da ne sprejme misije za sestavo nove vlade Usodni dvoboj v senatu Pariz, 5. decembra. AA. Tardieujeva vlada je nocoj podala ostavko, ker je bila pri Glasovanju v senat v manjšini za 8 glasov, e v prejšnji noči je bil položaj vlade neroden. V zvezi s škandali na borzi in v bančnem svetu so morali podati ostavko 8 člani ministrskega sveta. Sodijo, da bo predsednik republike Dou-mergue poveril Poincarčju sestavo nove vlade. Na vprašanje novinarjev je po snoČ-ni seji v senatu Poincarč odgovoril: »Glasoval sem za vlado, to so storili tudi moji prijatelji. Odklanjam predsedni-štvo. To je moja zadnja beseda.« A. Tardieu, odstopivši francoski min. predsednik Pariz, 5. decembra. AA. Predsednik francoske republike Doumergue je sprejel ostavko Tardieujeve vlade. Danes bo začel s po3veti za sestavo nove vlade. Pariz, 5. decembra. AA. Listi napovedujejo, da bo kriza vlade dolga. Ostavka vlade ni prišla iznenada, ker je bil njen položaj po zadnjih razpravah v obeh zbornicah omajan. Vsi Usti priznavajo odsto-pivšemu predsedniku vlade Tardieuju velike vrline in zasluge. Glede nove vlade so mnenja, da bi mogel Poincarč računati na veliko koncentracijsko večino, ako sprejme nalog in sestavi novo vlado. Pariz, 5. decembra. AA. Poučeni krogi 3odijo, da predsednik republike ne bo mogel designirati osebo za sestavo nove vlade pred koncem prihodnjega tedna. Poslanska zbornica je po kratki razpravi odobrila zakonski načrt o novih kre ditih za narodno obrambo. Med temi krediti je tudi 20 milijonov za ustanovitev posebnega zavoda za vojaške znanstvene preiskave. Predsednik republike je sprejel francoskega poslanika v Rimu De Beaumar-chaisa. Kako je prišlo do padca vlade Pariz, 5. decembra. Potek snocnje seje senata, na kateri je bila Tardieujeva vlada potisnjena v manjšino, je bil mestoma zelo buren. Glavni napad proti vladi je izvršil senator H6ry, ki je razvijal svojo že pred par tedni predloženo interpelacijo o splo šni politiki Tardieujeve vlade. Senator H6ry je naglašal v svojem go voru, da smatra za svojo prvo dolžnost, da opozori na napadalne metode, ki jih uporablja Tardieu proti republikanski stranki Iz vrst pristašev vlade so se dvignili pri teh besedah glasni protesti ob kričanju »Kaj je to republikanska stranka?«, ns kar jim je levica ob glasnem kravalu kričala: »Republikanska stranka je to, kar vi niste«. Kljub velikemu ropotu je nadaljeval senator Hery svojo kritiko delovanja vlade. Od splošnih vprašanj je prišel na zunanjo politiko, kjer je bilo — pravi — postopanje vlade nedopustno. In to ne vsled izpraznitve Porenja, katere pristaš je tudi on, temveč zato, ker ni opozarjala parlamenta in javnega mnenja na silno obnovitev nemškega nacijonalizma. Glavne grehe — je nadaljeval govornik — pa ima Tardieujeva vlada v ekonom- skem področju svoje politike. Kljub »blagostanju«, o katerem je Tardieu tako rad govoril, je prišel polom banke Adam, ki je bila najstarejši denarni zavod v Franciji, kajti obstojala je 150 let. Pri teh besedah je nastal v senatu nov velik hrup, ki se je le počasi polegel. V nadaljevanju je govornik rekel, da vlada ni znala uvesti akcije za znižanje cen življenjskih potrebščin, niti zajeziti špekulacije, ki se je uganjala že par let in ki je morala dovesti do poloma banke Oustric. Ako je moral pravosodni minister Pčret odstopiti, je treba pripisovati to le vladi, ki da je dajala špekulaciji potuho, namesto da bi bila nastopila proti nemoralnim operacijam bankirjev. Senator Hčry je zaključil svoj govor s trditvijo, da je Tardieujeva vlada prav slabo služila interesom dežele. Zato poziva senat, naj napravi sedanjemu stanju konec. Takoj za senatorjem H6ryjem je dobil besedo ministrski predsednik Tardieu. V daljšem govoru je pobijal trditve predgovornika, naglašajoč, da je bil glavni njegov cilj. da da Franciji uajvečjo možno mero obrambne sposobnosti v slogi vseh Francozov. V gospodarskem pogledu se nahaja Francija v boljšem položaju nego druge države. Glede finančnih polomov je rekel, da razni finančniki ravno ob času svojih največjih uspehov navadno zgubijo glavo. Zadnje polome pa bi bilo treba najprej preiskati na podoben način, kot delajo kemiki v svojih laboratorijih. Glavna podlaga njegove politike je bila na eni strani skrb za kolonije, a na drugi laična šola, ker sta to dva stebra, na katerih sloni republikanska bodočnost Francije. Zaključil je, opominjajoč senatorje, da stojimo pred važnimi dogodki, vsled česar je potrebno, da prevzame vsakdo nase vso odgovornost za svoje postopanje. Pri glasovanju je bila sprejeta resolucija, ki jo je vlada odklonila. Za resolucijo je glasovalo 147. proti pa 139 senatorjev, tako da je ostala vlada v manjšini za 8 glasov in je podala ostavko. Tardieu je bil drug'č na vladi od 2. III. 1.1. Italija si hoče usivariti nov vojaški sistem Vsa mladina od 6. do 20. leia se bo mora a pripravljali za voino - (Fašizem hoče spraviti vso oboroženo silo popolnoma pod svoj vpJiv Pariz, 5. decembra, n. Današnji listi po- v predvojaških tečajih .odlikovali. Nasprot-ročajo o najnovejših ukrepih, ki jih name- no pa bodo morali oni, ki v predvojaških rava p odvzeti fašistovska vlada, da postavi tečajih niso bili disciplinirani, odslužiti po pod svojo kontrolo vso italijansko vojsko. Fašistovska vlada je predložila poslanski zbornici zakonski načrt o predvojaških vojnih pripravah mladine. Na ta način namerava fašistovski režim s pomočjo stalnih oddelkov fašistovs! milice 8 fašistovskimi deškimi in naraščajskimi organizacijami ter predvojaškimi tečaji vzgojiti ves narod v militarističnem duhu ter ustvariti nov vojni sistem. Vsa mladina od 5. do 20 leta se bo na ta način morala pripravljati na vojno. Vojni minister general Gazera je predložil omenjeni zakonski načrt italijanskemu parlamentu v odobritev. K načrtu je priložil izčrpen referat, v katerem naglaša, da je treba prejšnji zakonski načrt o skrajšanju vojaškega roka spraviti v zvezo s tem zakonskim načrtom o obveznem predvoja-škem pripravljanju mladine za vojaško službo. Zaradi tega naj poslanska zbornica istočasno razpravlja o obeh načrtih. V referatu je rečeno, da bo na ta način vojaška služba postala bolj elastična in proračun za vojne izdatke se zniža. Vojaška služba se namerava znižati na 12, odnosno 6 in 3 mesece. Predvojaške priprave bodo vodili fašistovski miličniški častniki v posebnih te-čaiih v prostorih in v okviru fašistovskih mladinskih organizacij. Potem takem bo eo ipso postal vsak mlad človek v Ttaliii član fašiftovske organizacije. Sinovi edinic in hranitelji rodbin bodo imeli pravico na skra;šin rok vo;aške službe, prav tako se bo znižal rok vojaške službe onim, ki so se starem celih 18 mesecev vojaške službe. Pariška »Liberta« opozarja, da se namerava fašizem na ta način popolnoma vsiliti T°emu italijanskemu narodu in si podvreči vso redno vojsko. List protestira proti ta- kemu vcjašuemu sistemu ter vprašuje, kdo bo poučeval italijansko mladino v teh predvojaških tečajih. Odgovarja: »Ni dvoma, da bodo to oni elementi, ki so vodili ali vodijo enostransko meščansko vojno in ki so si kot fašistovski plačanci pridobili zaslug pri novih zločinih, požarih, nočnih napadih in roparskih napadih.« Dva protijugoslovanska nastopa v Italiji Poslanec Dudan o položaju Zadra - Iredentističen govor fašistov- skega funkcijonarja Beograd, 5. decembra. AA. Težkoče, v katerih se nahaja Zadar in njegovo za- ledje, so našle včeraj odmev v italijanskem parlamentu, ko se e govorilo o izrednih kreditih za zadrsko pokrajino. Dalmatinski poslanec Dudan je očital prejšnjim italijanskim vladam, da so dovolile odstop 3. zone Jugoslaviji, tako da je Zadar ostal brez svojega prirodnega zaledja in brez krajev, kjer bi kril svoje potrebe. Tako je Zadar odrezan od svojega gospodarskega zaledja. Niso se smele podpisati sanmargeritske konvencije, ki so jih že tako večkrat prekršila sama jugoslovanska konzularna oblastva. Nova agrarna reforma v Dalmaciji ima samo ta namen, da vzame zemljo Italijanom v Zadru in tako še poslednje ostanke gospodarskega zaledja, ker oni ne morejo razpolagati s svojo zemljo iz Zadra. Dudan pričakuje obenem s poročevalcem, da bodo to poslednji krediti te vrste, kar se jih je kdaj zahtevalo. Zadar, 5. decembra, n. »Vittorio Dalma-tioo« poroča, da je tajnik dalmatinskega akademskega kluba Vitalo MaJer nastopil v Bologni v palači Vittorio pred izbrano publiko s predavanjem, v katerem je naglaša) predvsem odnošaje Italije napra-m dalmatinski obali, nato pa iznesel historijat Dalmacije in vzroke, zakaj je morala Italija zapustiti zasedeno dalmatinsko ozemlje. Svoj govor je zaključil z besedami: »Treba je, da poletijo iz Zadra, Reke in Bologne rimski orli na zvonike, ki so okinčani z beneškimi levi. Jaz mislim, da bomo v kratkem kljub vsej »herojski« zavesti Jugoslavije dosegli naše pravico v tej pravični stvari, in menim, da bo v kratkem času jadransko vprašanje rešeno v našo korist, in to za vedno.« Ostavka dr. Bredta sprejeta Berlin, 5. decembra, d. Državni predsednik ,.e sprejel ostavko pravosodnega ministra dr. Bredla ter je poveril do nadaljnega opravljanje dolžnosti državnega justičnega ministra državnemu tajniku v justičnern ministrstvu dr Joelu. do včeraj. Pred devetimi meseci je njegova prva vlada padla, nakar je sestavil novo vlado socijalni radikal Chautemps. Njegov kabinet pa je živel le en dan; padel je isti dan, ko se je predstavil zbornici. Nato je bila se3tava vlade poverjena zopet Tardieuju in s to drugo svojo vlado je bil na krmilu od marca do sedaj. Prisega bana dr. Marušiča Beograd, 5. decembra. 1. Danes popoldne ob 16.30 je bil novoimenovani ban Dravske banovine dr. Drago Marušič v ministrskem predsed-ništvu zaprisežen. Seja ministrskega sveta Beograd, 5. decembra. AA. Včeraj med 13. in 15. uro je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade in ministra notranjih zadev generala Petra Živkovioa. Na seji so ae reševala tekoča vprašanja. Nova poljska vlada Varšava, 5. decembra. AA. Pat poroča, da je predsednik republike Mošicki imenoval tole novo vlado: Predsednik vlade Slavek, predsednik parlamentarnega bloka za sodelovanje z vlado; minister notranjih zadev: general Skalaskopski; minister zunanjih zadev: Zaleski; minister vojske: Pilsudski; minister za pravosodje Mihajlovski, državni tožilec drugostopnega sodišča; minister za prosveto in vere: Czervinski, minister za poljedelstvo: Janta Polcinski; minister za trgovino in industrijo: Prystor, do zdaj minister za delo; minister za promet: Kuhn; minister za gradnje: Norvik Ncugebauer; minister za delo: Szubicki; minister za agrarno reformo: Kozlovski, profesor lvovske univerze; minister za pošto in brzojav: Berner; namestnik finančnega ministra: Matuzsewski; minister brez listnice: Sierafski, do zdaj državni podtajnik v ministrstvu notranjih zadev. Komunistični neredi v Nemčiji Berlin, 5. decembra. AA. Včeraj so bili hudi neredi v Berlinu, Leipzigu, Hamburgu in Chern-nitzu. Nerede so povzročili komunisti. Redarstvo je moralo rabiti orožje. Nov atentat na Bolgarskem Sofija, 5. decemura. AA. List >Novo vreme« javlja, da je v Stanmaki bil izvršen nov po«ku* !"a. \eznane i sebe so namreč hotele ubiti Nauma Cileva, bivšega aktivnega revolucijonar-ja. Ustrelili so vanj osemkrat, vendar ga niti en strel ni zadel. Storilci so pobegnili. Aljehin v Splitu Svlit, 5. decembra, k. Na vabilo splitskega šahovskega kluba pride v Split znani šahovski velemojster Aljehin Za zboljšanje zvez med sosednimi državami Izjava ministrskega predsednika generala Petra živkoviča listu »Neue Freie Presse« — Dr. Schober o gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in Avstrijo ^vanfgarda Jugoslavije Svojo izjavo za »Jugoslovana« je zaključil novi ban dr. Drago Marušič z besedami: >... trdno računam na sodelovanje in podporo vse slovenske javnosti brez vsakršne razlike, da se bo razvoj Dravske banovine dvignil v kulturnem, gospodarskem in so-cijalnem pogledu tako, da postane Dravska banovina to, v kar je poklicana po svojem položaju — avantgarda naše ljubljene Jugoslavije.« V teh besedah novega bana je obsežen cel program, kakor je bil vedno zapisan v srcih vseh patriotičnih Slovencev. Avantgarda naše ljubljene Jugoslavije mora postati Slovenija, ker je Slovenija po svojem zemljepisnem položaju najbolj interesirana m tem, da je Jugoslavija močna in silna. Kajti tu v Dravski banovini se vidi šele z vso jasnostjo, da je samo po Jugoslaviji moglo priti do osvobojenja in zjedinjenja. Za prebivalstvo Dravske banovine je vedno le ena izbira: ali svoboda v Jugoslaviji ali pa nesvoboda izven Jugoslavije. Zato mora biti vsak Slovenec prepričan Jugoslovan, za-t je v interesu Slovenije, da je avantgarda Jugoslavije, da iz nje izhaja neprestan pod-net za vedno večji napredek v vsej državi. Biti avantgarda Jugoslavije pa pomeni, da je treba biti tudi v prvi vrsti borec za juw »lovansko misel. Samo na podlagi čiste in neomadeževane jugoslovanske misli je mogoč napredek Jugoslavije. Zato ne morejo avantgarde tvoriti dvomljivci in omahljivci, zato tudi ne morejo v njej biti špekulanti in imtriganti in zato morajo v njenih prvih vrstah biti samo ljudje iz takšnega kova, iz kakršnega so bili oni, ki so s svojimi žrtvami ustvarili Jugoslavijo. Samo ljudje ,ki neizmerno ljubijo Jugoslavijo, so tudi tako silni, da vzdrže vsak napor in da dovrše to, kar so pričeli graditi ustanovitelji Jugoslavije. Naloga avantgarde je, da prerodi vso Jugoslavijo, da dvigne vse mišljenje in hotenje jugoslovanskega naroda do najvišje višine, to pa dosežejo le ljudje, v katerih je že tako mišljenje in hotenje. Strankarsko življenje je razbilo vrste teh ljudi, da se ti niti niso mogli niti hoteli udejstvovati. Sedaj pa je prišel čas, ko se morajo vsi naši najboljši možje združiti, da s skupnim in složnim delom postavijo novo avantgardo Jugoslavije, ki bo s svojim vzglednim delom osvojila srca mladine, ker šele ta bo izvedla delo osvoboditeljev do konca. Naloga avantgarde je, da povsodi zopet oživi ona silna vera v Jugoslavijo, kako-r-šna je vladala ob njenem postanku. Zato mora avantgarda budno gledati na to, da se bo vedno delalo prav in samo prav. Kaj je prav in kaj ni prav, to povesta vsakemu Jugoslovanu že njegovo srce in njegova vest in če bo ta vedno živa, potem se bo tudi vedno delalo prav. Nobeni oziri ne smejo zamegliti očes pravega Jugoslovana, temveč vedno mora iti na delo z mislijo na domovino in z ljubeznijo do naroda in z voljo, da izvrši samo to, kar je v interesu celote. A ne samo teoretično, temveč tudi praktično mora postati Dravska banovina avantgarda Jugoslavije. Vsa država mora na delu Dravske banovine praktično videti, kako ee Izvede elektrifikacija dežele, kako je treba z dobrimi cestami otvoriti vrata tujskemu prometu, kako je treba z industrializacijo izvesti gospodarsko neodvisnost naroda, a pri tem očuvati kmetski stan, da ostane ta naš glavni steber močan in silen. Nadalje pa je treba tudi dokazati, kako je nemogoče, da bi zavladale napake birokratizma, kjer je uprava prežeta od jugoslovanske misli. Kajti jugoslovanska misel vzbuja inicijativo posameznikov, ona zbira ustvarjajoče sile in državna ter samoupravna oblast sta samo v službi te iniciativnosti. Silno mnogo se je v strankarskih časih zamudilo, silno mnogo je treba zaradi tega dchiteti in popraviti. Za tak napor pa so sposobni le ljudje, ki so čisto v službi jugoslovanske misli. Zato se pravi biti avantgarda Jugoslavije, biti propagator jugoslovanske misli. To je treba biti sedaj tudi zato, ker se je jugoslovanska misel dostikrat napačno propagirala, ker se je često pozabilo, da je jugoslovanska misel sinteza, to je skupno delovanje vseh Jugoslovanov. Najtežje mesto je mesto v avantgardi, toda tudi najbolj častno in najbolj odlično. To mesto je poverjeno Sloveniji in samo od nje je odvisno, da ga tudi zasede. Tudi ves čas strankarskega življenja je bilo Sloveniji mogoče, zavzeti to pozicijo, a ker so nje- Jugoslovanski ministrski predsednik Peter Zivkovič je za današnjo prilogo dunajskega dnevniKa napisal naslednje vrstice: »Kdor dela na to, da se narodi med sabo spoznavajo, najbolje skrbi za idejo miru in razvoj dot>rih odnošajev med sosednimi narodi. Spričo tega pozdravljam dobri in koristni sklep odličnega lista »Neue Freie Presse«, pokazati v pravi luči tudi našo zemljo in njena stremljenja avstrijski in nemški javnosti. — P. Živkovič.« Dunaj, 5. decembra, v. V svoji posebni prilogi, posvečeni kraljevini Jugoslaviji, katero je danes izdal dunajski dnevnik »Neue Freie Presse«, objavlja tudi pomemben članek sedanjega avstrijskega zunanjega ministra in bivšega zveznega kancelarja dr. Schobera. V svojem članku pravi dr. Schober, da je v času, ko je bil zvezni kancelar, storil vse, da bi izboljšal določbe trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Dosegel je zadoščenje, da so se izvedenci pri pogajanjih sporazun eli, toda njihovega rfoorazuma ni mogla sprejeti niti jugoslovanska niti avstrijska država. Dr. Schober obžaluje, da se takrat dosežni sporazum fli mogel uveljaviti, ker bo končno vendar le moralo priti do tega pod vplivom premoči gospodarstva nad politiko. Vprašanje agrarnega bloka, meni dr. Schober, je pokazalo novo pot. Če Jugoslavija potrebuje avstrijsko tržišče za svoje proizvode, potem tudi agrarni blok ne more spremeniti te njene potrebe. Tudi če bi •politični vidiki začasno naganjali k iskanju drugih možnosti, se trajno ne more opraviti brez soseda. Kljub agrarnemu bloku in morda ravno vsled njega upa in nikakor ne dvomi, da bo imela Avstrija kot odjemalec Jugoslavije prednost pred vsemi drugimi sosedi. Dejstvo, da je sposobnost na- Dunaj, 5. decembra, d. Na današnji seji Narodnega sveta je povzel besedo zvezni kancelar dr. Ender, da poda programa-tično izjavo. Rekel je med drugim: Glede na bližnjo preteklost ae lahko omejim na ugotovitev, da so se volitve izvršile strogo zakonito ter popolnoma mirno in v redu. Prav tako je bil popolnoma ustavno sklican tudi Narodni svet. V začetku nove zakonodajne dobe pozdravljam ta dejstva tem bolj, ker so pripomogla, da se je ugled naše države v inozemstvu dvignil, in ker so dobro znamenje za nadaljnje delo Narodnega sveta. Razmerje moči, ki so ga dale zadnje volitve, je dovedlo zveznega predsednika do odločitve, da je dal naši državi zvezno vlado, ki se lahko opira na zaupanje krščanskih socijalcev, gospodarskega bloka in kmečke zveze in ki bo z vsemi močmi skušala stremeti za tem, da bo vladne posle opravljala zakonito ter bo olajšala gospodarske težave. Vlada hoče svoje dolžnosti napram vsemu prebivalstvu izpolniti in pričakuje, da jo bodo v tem podpirale vse stranke, torej tudi tiste, ki niso zastopane v vladi. Na vsak način pa bomo spoštovali ustavne pravice ter se bomo skušali po najboljšem znanju izogniti kritiki visoke zbornice s tem, da bomo svoja dejanja vršili po zakonu ter da bomo vedno in povsod z najboljšo voljo in z najboljšim razumevanjem skušali skrbeti za blaginjo naroda. Zvezno vlado bodo pri izvajanju njenih nalog vodila načela demokratično republike in ideja zvezne države, kakor je to zapisano v naši zvezni ustavi. Smatrala bo vlada za svojo najvišjo dolžnost, da pover- Po atentatu na Trst, 5. decembra, n. O atentatu v Kopri-višču objavljajo današnji listi zelo kratka poročila. Naglasa jo, da je preiskava na dobrem potu in da bo policijskim organom ter oddelkom Jašistovske milice gotovo uspelo spraviti v zapore ne le izvršilce atentata, nego tudi njihove sokrivce, ki jih je baje zelo mnogo. »Popolo di Trieste« objavlja, da atentat na italijanske finančne stražnike v Koprivišču -ubijalci niso mogli dolgo časa pripravljati. Ubijalci so morali biti ljudje, ki so vedno pripravljeni na teroristična dejanja in ki so tokrat izrabili ni voditelji dostikrat mislili bolj na svoje strankarske in osebne interese ko na državne in narodne, ni zavzela Slovenija tega mesta. Danes se ji nudi nova prilika in ni treba nič drugega, ko da se Slovenija čisto izreče za jugoslovansko misel in že je tudi postala avantgarda Jugoslavije. Naj ne bo zamujena še ta prilika! lega tržišča omejena, sili seveda k iskanju širših tržišč. To pa odgovarja tudi sedanjemu času, ako pomislimo na racijonalno urejevanje Panevrope. Dr. Schober zaključuje, da se mora ono, kar je ob prevratu 1. 1918. oziroma vsled mirovnih pogodb 1. 1919. nastalo slabega, na gospodarskem polju na en ali drug način popraviti. Avstrija mora živeti in prospeva-ti. To je v interesu velesil, kakor tudi v interesu obnove Evrope in s tem Interesom se mora računati. Zato naprej po začeti poti v blagor Evrope in miru. * Na 112 strani obsegajoči prilogi objavlja dunajski iist podatke o gospodarstvu, upravi in kulturnih razmerah jugoslovanske države. Zanimivim glasovom ju7 kmetsko skupščino v Zagreb Glede na veliko udeležbo vozijo po odredbi generalne direkcije državnih železnic v Beogradu 7., 8. in 9. decembra posebni vlaki, določeni nalašč za prevoz udeležencev seljaške skupščine v Zagrebu, in sicer za potovanje v Zagreb in nazaj. Železniška uprava opozarja udeležence, da *e brezpogojno po Služijo teh posebnih vlakov ker sicer ni zaradi navala siguren reden prevoz. 1. Udeleženci stranskih prog naj iz istega razloga potujejo izključno samo z onimi rednimi vlaki, ki imajo zvezo na izredne vlake in bodo zato tudi primerno ojačeni. Za udeležence proga Lji jana-Zidani most, Jesenice-Ljublja., Tržič-Kranj, Kamnik-Ljublja-na, Mirna peč-Ljubljana, Št. Janž-Trebnje in Kočevje-Grosuplje vozi v nedeljo 7. t. m. na progi LfubUana-Zaereb posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 21. uri 18 min. Udeleženci od Jesenic do Ljubljane nai potujejo z večernim osebnim vlakom, ki odhaja iz Jesenic ob 18. uri 46 min., udeleženci tržiške proge z večernim vlakom, ki odhaja iz Tržiča ob 18. uri 43 min., udeleženci s kamniške proge z vlakom, ki odhaja iz Kamnika ob 18. uri 9 min. in udeleženci dolenjske proge z zadnjim večernim vlakom, ki odhaja iz Mirne peči ob 18. uri 29 min., iz Št. Janža na Dol. ob 17. uri 47 min. in iz Kočevja ob 17, 46 min. Vsi ti udeleženci se vračajo iz Zagreba v ponedeljek dne 8. t. m. s posebnim vlakom, ki odhaja iz Zagreba Sava ob 23. uri 34 min. 2. Na nrogi Maribor-Zidanimost-Zagreb Sava vozi posebni vlak v n&deljo 7. decembra z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 22. uri 30 min. Poleg udeležencev te proge uporabijo ta vlak tudi udeleženci prog. Ljutomer-Ormož-Pragersko. Slednji naj potujejo z zadnjim rednim večernim vlakom, ki odhaja iz Ljutomera ob 19. uri 50 min. odn. iz Ormoža ob 20. uri 58 min. Za povratek vozi v obratni smeri na isti progi posebni vlak, ki odhaja iz Zagreba Sava v torek dne 9. decembra ob 1. uri 2 min. 3. Na progi Novo mesto-Karlovec vozi posebni po navadi obstoje. Priznati je treba, da se je ta nenavadni, pa tako nadvse razveseljiv rekord pripetil predvsem po čisto individualni marljivosti in ročnosti kritika samega - T. P., ki je nabral že lepih zaslug za zbližanje naših slovstev. Izpod njegovega peresa so v isti številki S. k. g. še beležke v Tesnišrejevi monografiji o Župančiču, o slovenski številki zagrebške Nove Evrope, o Kolarjevih Preporodovcih in o Dolenčevih Slovenskih ljudskih sodiščih v dobi od Gostovanje tenorista Adriana v operi Radi koncerta, ki se je vršil istočasno, nisem mogel prisostvovati celemu »Trubadurju«. Ujel sem pa »stretto«. Adriana sem slišal ponovno v Pragi, kjer je uspel zlasti v operah »Carmen«, »Moč usode« in v opereti »Beneška noč» v Korngoldovi verziji in ki so jo tam dajali z opernimi pevci. Adrianov glas je ostal svež, kakor je bil tedaj. Je to izrazit dramat-ski tenor z voluminozno srednjo lego in zelo lahko višino, nekoliko kovinasto koloriran. — Gost je v naši operi dosegel prav lep uspeh. Slavko Osterc. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA* LISCA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 6. decembra: »Gospa ministrica^. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 7. decembra ob 15. uri: »Peterckove vlak v nedeljo dne 7. decembra z odhodom iz Novega mesta ob 21. uri 58 min. Povratek iz Zagreba gl. kol. ob polnoči od 8. na 9. decembra. 4. Za udeležence s proge Kotoriba-Čakovec vozita dva posebna vlaka v nedeljo dne 7. t. m. Prvi z odhodom iz Kotoribe ob 9. uri in drugi ob 9. uri 30 min Udeleženci proge Dolnja Lendava-Cakovec potujejo v nedeljo dne 7. t. m. s potniškim vlakom, ki odhaja iz Dolnje Lendave ob 10. uri 15 min. — Za povratek vozita iz Zagreba Sava dva posebna z odhodom v ponedeljek dne 8. decembra ob 19. uri in ob 20. uri 10 min. 5. Udeleženci proge Rakek-Ljubljana potujejo v nedeljo dne 7. decembra z večernim potniškim vlakom, ki odhaja iz Rakeka ob 20. uri 40 min. Potniki Zidaniinost-Zagreb pa v kolikor se ne poslužijo posebnega vlaka iz Ljubljane in Maribora s prvim jutranjim potniškim vlakom, ki odhaja iz Zidanega mosta v ponedeljek dne 8. t. m. ob 4. uri 14 min. Povratek teh udeležencev se vrši v noči od 8. na 9. decembra s posebnim vlakom, ki odhaja i* Zagreba Save ob 23. uri 34 min. 6. Udeleženci iz proge Velenje-Celje potujejo v nedeljo dne 7. decembra z zadnjim potniškim vlakom, ki odhaja iz Velenja ob 17. uri 14 min Povratek se vrši s posebnim vlakom, ki odhaja iz Zagreba Sava v torek dne 9. decembra ob 1. uri 02 min. 7. Udeleženci proge Rogatec-Krapina potujejo v ponedeljek dne 8. decembra s prvim jutranjim vlakom, ki odhaja iz Rogatca ob 4. uri 41 min. Spopolnjena in povečana šola na Kopanju Malo komu je znana naša vas, ki je jedva 20 minut oddaljena od postaje Cušperk na progi Grosuplje—Kočevje. Učitelj in upravitelj šole je g. Franc Čuk, znan kot agilen kulturen delavec. Šola je bila enorazrednica. Spričo velikega števila šoloobveznih otrok, ki posečajo pouk 11 Velike in male Račne, Čušperka, Predol in Ivove gore, se je izkazala potreba po vetji šoli. Prosvetna oblast je poskrbela novo učiteljico, šola je postala dvorazredr. ca, toda samo z »no učno sobo. Ravno ob zimi so se op*; jeli složnega dela, ne strašeč še velikih finančnih težkoč, so pričeli z delom. Prezidavo in dvig stavbe za eno nadstropje je izvršil po idejnih načrtih arhitekta in inženjerja Saše Skubica iz Ljubljane, domač mojster. Šola je dobila novo moderno učilnico, 3 nove sobe za učitelje in 2 kuhinji. V podpritličju dva velika prostora za morebitne gospodinjske šole, kar je vredno še posebne pohvale, saj je šolsko poslopje zidano domala tako, kot predvideva zakon, o narodnih šolah. Te dni se je vršila slovesna otvoritev in blagoslovitev prenovljenega šolskega poslopja. Navzočih je bilo poleg srezkega poglavarja g. dr. Andrejke mnogo okoliškega učiteljstva in duhovništva ter občinski in krajevni šolski odbor ter mnogo občinstva iz Kopanja. Po maši se je izvršila blagoslovitev šole, nakar je povzel besedo župnik Kogovšek in g. sreski poglavar, ki je pohvalil složnost kulturnega dela male ko-panjske občine. G. župan je kot predsednik krajevnega šolskega odbora izročil ključe g. upravitelju, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli šoli in skupnemu napredku. Prezidava šole stane več stotisoč Din, vendar pa se je proračun znatno znižal, za kar gre hva- poslednje sanje«, prva Miklavževa prireditev. Izven. Znižane cene. — Ob 20. u.ri: »Mladoletje«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 8. decembra ob 15. uri: »Peterčkove poslednje sanje« — druga Miklavževa prireditev. Izven. Znižane oene. — Ob 20. uri: »Naš gospod župnik«, 25. predstava. Izven. Znižane cene. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 6. decembra: »La Mascotte.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 7. decembra ob 15. uri: »Madame But* terfly«. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac-Ga-vella. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »Rigoletto«. Gostuje gospa Oberwalder in g. Josip Rijavec. Izv. Ponedeljek, 8. decembra: »Knez Igor«. Ljudsika predstava po znižanih cenah. Izven. Torek, 9. decembra: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Sobota, 6. deoembra ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Premijera. Nedelja, 7. deoembra ob 15. uri: »Aladin«. Otroška predstava. Premijera. — Ob 20. uri: »Lutka«. Kuiponi. Ponedeljek, 8. decembra ob 15. uri: »Aladin«. Otroška predstava — Ob 20. uri »Prodana nevesta«. PTUJSKO GLEDALIŠČE Torek, 9. decembra ob 20. uri: »Sveti plamen«. Gostovanje mariborskega gledališča. la upravitelju g. Čuku, ki je organiziral pri gradnji šole splošen kuluk občanov. Majhna kopanjska šolska občina naj bo drugim v vzor. G. Čuku in krajevnemu Šolskemu odboru moremo na odlični kulturni poti samo čestitati. Nesreče in nezgode Ljubljana, 5. decembra. Posestnikov sin Bitenc Anton, 21 let star, iz Dragomlja pri Kamniku, je danes vozil hlode i« gozda. Veriga, 8 katero bo bili hlodi zvezani, pa je popustila in Tonetu je padel debel hlod na desno nogo in mu jo zlomil. Miklič Ana, posestnikova žena iz Male vasi pri Grosupljah se je danes s Pečnika rjevim avtobusom peljala v Šmartno. Prav zamišljeno je sedela na sedežu, ko se je avtobus hitro ustavil. Mikličeva je omahnila in udarila z glavo ob okno, ki se je razbilo. Na obrazu je dobila nekaj manjših zarez, ki pa niso težkega značaja. Lovro je znan delomrznež in potepuh. Splošno ga nazivljajo »večnega brezposelneža«. Je že 45 let star ter baje stanuje na Ježici, znano pa je, da prav rad gostuje po kozarcih. Lovro je velik prijatelj dobre kapljice, ima pa tudi prepirljivo žilico. Ni preveč priljubljen pri gostilničarjih. V sredo je sedel v gostilni Janeza Semrajca pri sv. Križu. Prijetna toplota ga je tako presunila, da je zaspal... Pripeljali so ga v bolnico malo opečenega in ožganega. Lovro pripoveduje, da so ga drugi gostje med spanjem v šali polili I špiritom in zažgali ter da od tod izvirajo opekline na rokah. Opekline niso težke. Zasačena iafova Šmartno pri Litiji, 4. decembra. Dne 4. t. m. med opoldanskim odmorom so opazili iz Robavsove gostilne neka okoli 20 let sitara mladeniča, kako se pritiskata k izložbi Ivana Razborška, trgovca na Glavnem trgu. Kar se je odprlo izložbeno okno in fanta sta segala po tuji lastnini. Med tem stopita k njima gosp. Gruden in gosp. Trelc. Fanta sta jo pa ubrala po vasi proti Litiji. Kmalu ju je dohitel go®p. Žnidar iz Gradca in Martin Adamič iz Šmartna, ki sta ju zgrabila; eden nepridiprav se je iztrgal in pobegnil. Gosp. Žnidar je »poznal tatu; bil je to 201etni Anton P., brezposelni tovar. delavec iz Gradca pri Litiji. Fanta so privedli nazaj v Šmartno ter obvestili med tem posilovodjo Mirka Novaka, ki je fanta odpeljal k orožnikom v Litijo. Fant je namreč prišel v Šmartno na misjon. Pa je moral mesto na misjon v luknjo. Ukradene predmete je tvrdka Razboršek dobila vse nazaj. Njegovega pobeglega tovariša pa zasledujejo orožniki. IVajlepše Miklavževo darilce za otroke je lepa aluminijasta kuhinjska garni-turca, ali vedrica za pesek, lopatica itd., katero dobite v bogati izberi pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 35. Oglejte si zalogo in izložbe! Ustanovitev Sokolskega društva Sv. Peter pod Sv. gorami V nedeljo 30. novembra je sklical pripravljalni odbor v šolo ustanovni občni zbor Sokolskega društva v Sv. Petru. V ta lep kotiček naše zemlje je bilo minulo nedeljo vsejano sokolsko seme. Odzvali so se vabilu tudi bratje Hrvatje iz Klanjca. Ustanovni občni zbor sta ' poselila delegata Sokolske župe brata Franjo Cepin in Stanko Perc. Po otvoritvi zbora je prvi pozdravil v imenu župe navzoče zborovalce, drugi je govoril o Sokolstvu in njegovih ciljih. Predsednik pripravljalnega odbora brat Ivan Kramer je navzoče vzpodbujal k vztrajnemu delu, tajnik brat Friderik Degen je poročal o pripravah in drugih podrobnostih Soglasno in z odobravanjem je bila sprejeta sledeča lista društvene uprave; Starešina Ivan Kramer, podstarešana Franjo 'Gabron, načelnik Mirko Koželj, načelnica Mira Sevnik, prosvetar Albin Pod Javoršek, tajnik Friderik Degen, blagajničarka Pavla Gabron, matrikar Janko Kravarič; člani uprave: Kunst Anton. Pavlin Engelbert, Planinc Žani, Robek Miha, Šplajt Cena; revizorja: Jazbec Karol, Ulčnik Martin. Po končanem zborovanju se je nova uprava sestala na kratek pogovor o administrativnem in tehničnem poslovanju po navzočima župnima delegatima. Društvo upravljajo bratje in sestre, o katerih se more upravičeno nadejati, da bodo novo društvo privedli do lepega napredka. Bratom in sestram v Sv. Petru pod Sv. gorami veljaj naša iskrena dobrodošlica. Zdravo! Dnevne vesli — N j. Vel. kraljica ua slavi Materinskega združenja. Nj. Vel. kraljica Marija je prišla predvčerajšnjim na slavo Materinskega udru-lenja v Beogradu. Spremljala jo je tudi kneginja Olga. Kraljica se je razgovarjala nad 1 uro o napredku in delovanju udruženja. Navzoči •o bili tudi Številni drugi visoki zastopniki beograjske javnosti. — Inozemska novinarja v Splitu. V Split je došel član uredništva »New York Times« Evgen Erbler, ki ga spremlja berlinski dopisnik »New York Timesa« Karel Schuster. Erbler je izjavil, da ga zanimajo razmere v Jugoslaviji. V Splitu je posetil primorskega bana dr. Tar-taglio in ni&itnega načelnika Račiča. — 126 novih šol v Vrbaski banovini. V Banjaluki zborujejo že tretji dan svetovalci banovine z banom Milosavljevičem na čelu. Med drugim je banovina izdala leto« za šole okoli 10 milijonov Din. Zgradila je 126 novih šol. Vsekakor krasen napredek. — Društvo jugoslovanskih pevskih organizacij. Zastopniki vseh akademskih pevskih društev so imeli v sredo v Beogradu sejo, na kateri so prejeli tole resolucijo: Zastopniki jugoslovanskih akademskih pevskih društev, zbrani na prvem zletu v Beogradu 1. in 2. decembra t. 1., uvidevajoč potrebo čim ožjih zvez med akademskimi pevskimi društvi, ki so bila tudi dozdaj vedno v prijateljskih stikih, delujoč za uresničenje Jugoslovanskih nacijonalnih in umetniških lelja, so po razgovoru, v katerem se je ugotovilo popolno soglasje v ideologiji in načinu nje izvedbe, sklenili ustanoviti društvo Jugoslovanskih pevskih društev. — Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah bo v soboto 24. januarja 1931 v veliki dvorani unionski v Ljubljani, in sicer še v večjem obsegu kot prejšnja leta. Na to opozarjamo vse cenjene posetnike, da si lahko pravočasno priskrbe narodne noše. Vsa društva pa prosimo, naj se izvolijo ozirati na to prireditev in naj opuste vsako prireditev v večjem obsegu ta dan. — Pozor lovci! Da se pogovorimo o ustanovitvi podružnice SLD v Ljubljani, sklicujem člane bivše ljubljanske oblasti, ki ne pripadajo še nobeni podružnici, na posvetovanje dne 11. t m. ob 20. uri v hoteil »Miklič« v Ljubljani. 882 Dr. Lovrenčič. — Razstavne zbirke Narodnega muzeja bodo za splošni brezplačni nedeljski poset otvorjene le še prihodnjo nedeljo (7. t. m.) dopoldne. O zopetni otvoritvi spomladi bomo pravočasno posebno obvestili. — Seveda pa ostanejo zbirke za obiske šol In društev, kakor tudi posamezne plačujoče posetnike, dostopne ob delavnikih tudi preko vse zime. — Občni zbor graške Čitalnice. V nedeljo SO. novembra se je vršil občni zbor graške »Čitalnice«. Jugoslovanski kraljevski konzulat je zastopal konzularni ravnatelj g. F. Leske. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik g. Matija Kuk-man, podpredsednik g. Alfred Ledenig, tajnik g. Ing. c. Demeter Kimovec, namestnik tajnika g. Jože Sperk, blagajnik g. Josip Majer, namestnik blagajnika g. c. med. M. Cunder, knjižničar g. Zmagoslav Bevc, namestnik knjižničarja g. M. Šatovec. — Miklavžev dar. Veleugledna tvrdka Bogomir M o t o h , pražarna kave v Ljubljani, Krekov trg 5, je podarila društvu »Kolo jugoslovanskih sester«, »Klubu Primork«, »Šolski kuhinji kraljice Marije« vsakemu po B kg pražene kave za revne matere kot Miklavžev dar, za kar se ta društva najtopleje zahvaljujejo. — Ne veste, kaj bi darovali? Primerno darilo je nalivno pero za vse življenje. Za vsak komad pismena garancija. Zaloga amer. zlatih nalivnih peres A. Prelog, Ljubljana Marijin trg. — Volna, bombaž, nogavice in pletenine r veliki izbiri pri Karin Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 106 — Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 660 — Redni letni občni »bor Narodne glerije v Ljubljani bo v soboto 20. decembra 1930. ob sedemnajstih v društveni pisarni. — Društvene ude prosimo za nakazilo članarine. Narodna galerija. —Vinski sejm Ivanjkovci. Priprave za vinski sejm, katerega priredi tukajšna vinarska zadruga Jeruzalemčan v sredo 10. t. m., so v najlep-šem teku. Vsak interesent bo imel priliko se prepričati, kako lepo se Je osobito letošnji letnik razvil in kako je kakovost tega letnika vendar prav dobra. — Povečanje umobolnice t Stonjevcu. Umobolnica v Stenjevcu, ki Je največji zavod te vrste v državi, je dobila od vlade 15 milijonov dinarjev kredita za preureditev in razširjenje vseh objektov. — Svoj mlin je zažgal. V Pustinju pri Subotici je bil aretiran mlinar Jakob Morgenstein, ker je osumljen, da je zažgal svoj mlin, ki je bil zavarovan za 1 milijon in 800 tisoč Din. — Eksplozija v kuhinji. Marija Kralj je s hčerko pripravljala v Vlaški ulici v Zagrebu v kuhinji čistilo za parkete. Vlila je v posodo bencina, ki se Je pa vnel. Obe ~‘a dobili težke opekline po obrazu in rokah. —Sneg. V četrtek zjutraj je padel v Zagrebu prvi letošnji sneg. SIJeme Je pokrito s snegom. Temperatura Je močno padla. Dopoldne je močno padla temperatura tudi v Beogradu. Pihala je ledena košava, zvečer Je snežilo. Zapadlo je do 10 cm snega. V Banjaluki in okolici je zapadlo do 6 cm snega. Tudi v Primorju je temperatura močno padla. Pilia močna bora. V gorovju je pa snežilo. — Aretacija mednarodnega pustolovca. V Zagrebu »o aretirali nekega Andrijo KSblerJa in njegovo ljubico Ano. Kohler Je znan mednaroden pustolovec, ki ima na vesti težke grehe. Zadnji večji vlom Je izvršil v Češkoslovaški. — Vreme. Zima je pred durmi. Včeraj Je snežilo v Ljubljani in v drugih krajih naše banovine. Deževalo je po mnogih krajih v državi. Največ padavin (14 mm) je bilo v Beogradu, najmanj pa v Sarajevu (1 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 8, najnižja pa 0'8 C. Eno stopinjo pod ničlo je kazalo v Zagrebu, tri stopinje pod ničlo pa v Sarajevu in Skoplju. Na ničli je obstalo živo srebro v Mariboru. /Ijubljama Sobota, 6. decembra 1930, Nikolaj. Pravoslavni: 23. novembra, Borivoj. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in B o h i n e o na Rimski cesti. • ■ Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola v Narodnem doinu bo danes v soboto ob 20. uri za odrasle. Sprejemanje daril bo danes ves dan. Po obdarovanju bo ples do 3. ure zjutraj. ■ Razstava Strahlove zbirke v Narodnem domu. ■ Odsek uradnikov I. in II. kategorije UJN2B r Ljubljani bo imel redni občni zbor jutri v nedeljo 7. decembra v restavracijski kleti »Miklič«, in sicer ob 9. uri dopoldne. Ker je na dnevnem redu razprava o zakonskem načrtu in o klasifikaciji postaj, Je pričakovati, da se bodo občnega zbora v velikem številu udeležili tovariši s proge in iz centrale. ■ Skioptično predavanje priredi Slovensko planinsko društvo v četrtek 11. decembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Tema predavanja: »V sedmih letih peš okoli sveta«. Predava nemški pisatelj Edmund Zschei-le iz Leipziga. ■ OUZD r Ljubljani v novembru. Članov Je urad štel v novembru 97.991, od teh 31.757 žensk. Bolnikov je imel 2.278, od teh 1.364 žensk. Odstotek bolnikov znaša torej 2'32. Povprečna zavarovalna mezda je znašala 26.66 Din, celokupna zavarovalna mezda pa 2 milijona 612.813 Din. ■ Odprta noč in dan so groba vrata! Umrla je ga. Terezija Kuzmin, pokopali jo bodo danes ob 16. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. RESTR A VRAČI J A »ZVEZDA«. Vsako soboto in nedeljo domače koline. — Se priporočata Fran in Roza Krapež. ■ Mirna Ljubljana ima senzacijo. Že več dni so kričeči plakati po vseh ljubljanskih ulicah oznanjali prihod ogromnega cirkusa Kludskyja. V četrtek popoldne je s svojim vlakom prispelo vse polno cirkuških voz. S svojimi lokomobila-mi so vozili šatore, stanovanjske vozove in kletke z zverinami na travnik ob Lattermanovem drevoredu. S prav amerikansko naglico so postavili manežo in šotore za živali. Radovedni stari in mladi se tarejo okoli vozov, da bi skozi špranjo ugledali kako zverino. Posebno jim imponirajo orjaški sloni, ki z lahkoto premikajo najtežje vozove. Ljubljančani, ki imajo prav redkokrat priliko, da se zabavajo, bodo imeli nekaj dni dobrodošlo razvedrilo. Maneža za gledalce je na poseben način kurjena, kar je pač glede na hladno vreme potrebno. ■ Prvo predavanje Slavističnega kluba. Slavistični klub DSF priredi v nedeljo 7. decembra ob pol 11. uri v zbornični dvorani univerze predavanje Ant. Ocvirka: »Slovenski kulturni problemi«. Vstop prost. ■ Vino iz samostana Sv. Frančiška iz otoka Krka se toči v gostilni »Pod Trančo« Stari trg 1. . 880 ■ Radi neprevidnosti skoro požar. Na Viču št. 12 hi malomarnost kmalu zakrivila požar. Tam stanujoča po9trežnioa Petek Frančiška je odšla v četrtek zijutraj od doma na delo in je pustila v štedilniku ogenj. Pod štedilnikom 6ta bila dva polna zaboja papirja in cunj. Iz ognjišča je padla žerjavica in na mah sla Mia zaboja v plamenih. Ogenj je že lizal postelj, ki je stala v bližini. Dim in 6mrad sta privabila v isti hiši stanujočo gostilničarko Marijo Jalen v stanovanje. Hitro je pogasila ogenj in tako pre prečila, da ni nastail požar, ki bi lahko uničil celo poslopje. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Pod Trančo št. 2 vywvvwvwmYywyyy' ■ Tatvina kolesa. Mesar Novljan Franc iz Poljanske ceste je bil 8. t. m. od 16. do 18. ure v gostilni pri »Kalanu* na Poljanski cesti. V veži je pustil svoje kolo, katerega je pa medtem neznan zlikovec odpeljal. Kodo je balo vredno 1500 Din. ■ Tatvina obleke in perila. Ljubljanski trgovec Andrej Belič jo prijavil policiji, da mu je bilo v noči od 1. na 2. t. m. iz nezafcljenjene vrtne ute ukradeno razno perilo in obleka. Tat je še mokra oblačila pobral raz vrvi v vrednosti 1200 Din. m Občinski odsek za regulacijo cen. Svoje-časno že je bil na seji mestnega sveta izvoljen poseben odsek za proučevanje in reguliranje cen v smislu tozadevnega ministerijalnega razpisa. Ta novi odsek pa ni imei še nobene seje, kar »o nekateri svetniki pri proračunski debati opravičeno kritizirali. Nadejamo se tedaj, da t/ bo ta zadeva v četrtek definitivno uredila. m Mestni uradniki in uslužbenci. Z naraščanjem samoupravnih poslov in novih podjetij se stalno množi tudi število uradnikov in nameščencev mariborske mestne občine, vendar pa znašajo postavke zanje v proračunu le 21%, kar je še vedno man/j kakor v drugih večjih mestih naše države. m Izvešanje zastav 1. decembra. K tej naši pred dnevi objavljeni notici nann »poroča načelstvo mestne policije, da »o stražniki že zjutraj opozorili vse zamudnike, da morajo izvesta državne zastave, proti onim pa, ld kljub opominu tega niso storili, je bilo po zakonu o praznovanju državnih praznikov uvedeno kazensko postopanje. Pri tem ee je ugotovilo, da nekateri namenoma in nalašč nočejo okrasiti hiš x državnimi jugoslovanskimi zastavami. m Miklavžev večer Rdečega križa na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na pobrežju bo priredil sporazumno s šolskim upravitelj-etvom in županstvom jutri v nedeljo ob 14. uri v dvorani Rojko Miklavžev večer za šolsko deoo. m Prevedba. Na predlog notranjega ministra e bil g. Ciril B r e m e c, uradnik tukajšnjega policijskega predatojništva preveden Iz dosedanjega položaja III/3 v III/2. m Smrtna kosa. V Breiznu ob Dravi je umrla v četrtek v 78 letu staroste tamkajšnja veleposestnica Alojzija M a j e r j e v a. Pogreb bo utri v nedeljo ob 14.30. m Tečaj za mizarsko luženje. Na željo interesentov se je prvotno določeni čas otvoritve tečaja za mizarsko luženje odgodil. Tečaj se bo otvoril šele 18. t. m. Naknadne prijave naj se pošljejo do torka 9. t. m. zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Na tečaju bo poučeval strokovni učitelj Tehnične srednje šole g. Adolf Dolak. m Tujski promet. V mesecu novembru je bilo pri zglaševainem uradu prijavljenih 2319 tujcev, od teh 602 tuja državljana. Od teh jih je bilo 258 z Dunaja, 156 iz Gradca in 188 iz drugih tujih mest. Iz te statistike, kakor tudi ta prejšnjih, je razvidno, da prihaja v Maribor vedno največ Dunajčanov in Gradčanov. m Dve premijeri v Narodnem gledališču. Dane«, v soboto 6. t. m. oh 20. uri bo premijera znamenite Smetanove komične opere »Prodana nevesta« v režiji g. Trbuhovdča in pod taktirko g. Herzoga. Kot gosta bosta nastopila bivša člana mariborske opere ga. Kovičev« in gosp. Neralič. Jutri, v nedeljo 7. t jm. ob 15. uri pa bo premijera prve letošnje otroške igre, Rae-derjevega čarobnega »Aladina« v režiji g. Tomašiča. V igro 60 upieteni pevski, godbeni in plesni vložki. Sodelovala bo vojaška godba, plese pa bo izvajala gdč. Erna Kovačeva. V nedeljo zvečer se bo pela opereta »Lutka«; v ponedeljek popoldne ob 15. uri se bo ponovil »Aladiin«, zvečer pa bo prva repriza »Prodane neveste«. m Trenchcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, galoše. čez 800 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufakturno blago na obrose, L. Ornik, Maribor, Koroška 9. 852 m Tekma in poskuno kuhanje s plinom v Mariboru. V torek 9. t. m. ob 16. uri priredi mestna plinarna v obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici (vhod Razlagova ulica) poskusno kuhanje s plinom, združeno s tekmo kuhe na plin in premog. Zanimiva in prva tekma te vrste v Mariboru bo nudila gospodinjam, ki imajo smisel za modernizacijo kuhinje, tudi upogled v sodobno racijonalizacijo gospodinjstva. Mestna plinarna vabi, da se priglasi gospodinja ali pomočnica, katera bi hotela sprejeti tekmo s plinom, ne samo kar se tiče hitrosti kuhanja, nego tudi glede na troške za kurivo. Prijave za tekmo naj se pošljejo na naslov mestne plinarne do torka opoldne. Predavanje je brezplačno in glede na bližajoči se Božič je združeno obenem z veliko razstavo najmodernejših plinskih štedilnikov in drugih opara-tov. Razstavni prostor je odprt dne 8. t. m. od 8. do 12. ure in v torek 9. t. m. od 14. ure naprej. m Najdeni predmeti. V mesecu novembru bo bili pri predstojništvu mestne policije oddani, odnosno prijavljeni sledeči najdeni predmeti; dva prstana, par rokavic, srebrna ovratna verižica, moški kilobuk, zavoj usnja, šail, sedlo motocikla, dva psa in dva prašiča. m S trga za ribe in divjačino. Na ribjem trgu so bile včeraj samo morske jegulje, ki so se prodajale po 22 Din kg. Zajci so stali 85 do 88 Din eden, stegna pa 26 do 90 Din. m Nezgoda. V četrtek popoldne je pri vpreganju udaril konj e kopitom po obrazu na Koroški cesti št. 94 stanujočega kleparskega pomočnika Antotna Robana in mu poškodoval levo oko. Pomoč mu je nudila rešilna postaja. m Vlom. V noči od četrtka na petek je neznanec vlomil »kozi vrata ▼ aielder fotografa Kleserja v Gregorčičevi ulici ta odnesel krog MO Din drobiža, dočim ee drugih predmetov, posebno totografičnih aparatov ni dotaknil. m Maščevanje. Pekovski pomočnik Josip C, Je prišel v četrtek pred stanovanje L. U. v Komenskega ulici in groail s flobetrtovko. ker ga J« t« baje ovadil radi neke tatvine. Odstraniti ga Je moral Sele stražnik. m Aretacije in prijave. V četrtek je policija aretirala 3 osebe, 2 radi potepuštva, eno pa radi tatvine. Prijav je prejela 9, poročil pa 2. m Tatvina sadja. Z dvorišča Štajerske sadje-rejske zadruge v Miklošičevi ulioi sta v četrtek opoldne dva neznana mladeniča odnesla zaboj s 83 kg jabolk, vrednih 120 Din. Očiviidno »ta se pa zbala, zato »ta zaboj pustila v veži mestne oskrbničnice v Slovenski ulioi, odnesla sta le krog 15 kg jabolk, talko da ima zadruga le 60 Din škode. Celje * Redna javna seja okoliške občinske upravo bo jutri ob 8. zjutraj v ,posvetovalnici na Bre-'U. Na dnevnem redu je predvsem regulacija Hudinje. * Trgovine in brivnice v nedeljo in na praznik. V nedeljo 7. decembra ter na Marijin praznik 8. decembra bodo trgovine v mestu ves dan zaprte; brivnice bodo v nedeljo ves dan zaprte, v ponedeljek pa odprte od 7-30 do 11. * Predstava v Mestnem gledališču. V četrtek 12. t. m. bo premijera Fučičeve drame »Golgota«. Dramo je naštudiral g. Bele. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. * Poroka. Jutri popoldan ee poroči v Petrovčah znani in priljubljeni športnik gosp. O c h s Franc, poslovodja zlatarske delavniioe Almos-lechner, z gčno Gradišer Marijo, hčerko vrtnarice ge. Gradišer. Strogemu sodniku številnih nogometnih tekem mnogo sreče v zakonskem stanu! * Ne ovirajte premetal V zadnjem času dobiva policija vedno več pritožb, da se pešci ob večernih urah nočejo umakniti avtomobilom. S tem ovirajo promet ter naravnost izzivajo nesreče. Ceste »o predvsem namenjene prometu z vozili, pešci pa spadajo na hodnike. * Avtomobilska nesreča, ki to ni bila. V četrtek dopoldan se Je pred Ljubljansko kreditno 'banko zgodila čudna nezgoda. 721etni posestnik Škodnik iz okolice Celja je prišel s kolodvora ter je ves čas močno krvavel iz nosu. Pred banko ee je nenadoma zgrudil nezavesten na tla. V tem trenutku je privozil predenj neki osebni avto, ki se je hipoma ustavil. Soler in pasanti so mislili, da je starec padel, ker ga je zadel avto, krvava sled pa je kmalu pojasnila pravi dejanski stan. Šofer je Škodnika takoj odpeljal v bolnico. * Strelski večer priredi Celjska strelska družina danes v soboto 6. decembra ob 20. na kegljišču v Celjskem domu. Streljanje na dobitke se bo vršilo c malokalibersko ilobertpuško. Člani družine in njih prijatelji »o vljudno vabljeni. fHuf »Sveti plamen« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje maribor. gledali£xn bo v t^rek 9. t. m. ter se bo vprizorila Maughamova zelo zanimiva drama iz povojnega življenja »Sveti plamen« v režiji g. Skrbinška. To bo obenem prva predstava v abonmanu. P. t. abonente prosimo, da čim preje dvignejo svoje izkaznice pri g. Christoiu in poravnajo prvi obrok. Ormož Gospodarsko stanje vinogradnikov. Dne 8. t. m. je imelo »Vinarsko društvo Jeruzalem« v Ivanj-kovcih sestanek, katerega so se udeležili tudi zastopniki ormoških vinogradnikov. Predsednik g. Petovar Je obširno obravnaval o težkem gospodarskem stanju vinogradnikov. Po daljši debati, katere se je udeležilo več navzočih, se je sklenilo, da se »Vinarsko društvo Jeruzalem« priključi akciji »Vinske zadruge« za pospeševanje izvoza in prodaje vin, ter s tem omili današnjo vinogradniško in gospodarsko krizo. Ljutomer Orožniški vod je dobil novega komandirja g. podpor. Lazarja Pavloviča. Koncert. Krajevni odbor Rdečega križa se je pogodil s slavnim pevskim kvartetom Glasbene Matice iz Ljubljane, da bo 21. t. m. nastopil v Sokolskem domu. Vlom. Vlomilci so se sedaj spravili nad vi-nogradske hiše. V noči od nedelje na ponedeljek 1. t. m. so na hiši g. dr. Schwarza v Peklu izdrli križ iz okna ter pobrali iz sob predmetov za 4000 Din. V sobi je bilo tudi nekaj vina in žganja, ki se ga niso dotaknili. Menda so bili vlomilci sami abstinentje. Skoda je krita z zavarovalnino. Gornja Lendava Središče gorenjega Prekmurja vidno napreduje. Skoro dnevno beremo v časopisih ali pa zvemo po ustnem iziročilu, da ta in ta kraj dobi novo šolo. Žalostno smo se ozirali Gornje-lendavčani na te dopise, vedno se je oglašalo v nas: »kdaj pa jo dobimo mi?« Saj že komaj di!»ajo naši otroci in učiteljstvo med starimi zidovi. Tudi za druga prosvetna dela nimamo nikjer primernega prostora. Po mnogih naporih, po mnogih bojih pa je le dosegla tudi Gornja Lendava to, kar mnogi drugi kraji. Po zaslugi g. šolskega upravitelja, ki je že od nekdaj podpiral idejo za zgraditev nove šoile, in po zaslugi še drugih naprednih ljudi, se je sklenilo na seji krajnega šol. sveta že v začetku poletja, da ne postavijo popolnoma novega šol. poslopja, pač pa preuredijo in popravijo eno nadstropno hiše »Mali grad«, ki bo morda za zdaj še bolj pripraven, gotovo pa veliko cenejši kot popolnoma novo šolsko poslopje. Imel bo 4 velike šolske sobe, zboroval-nioo, šolsko kuhinjo, stanovanja za 4 učne moči in kar je zelo važno* telovadnico. Kdo ne bi bil tega vesei! Ta 9kfep kraj. iol. sveta pa ni ostal le na papirju. V začetiku tega Iol. leta je prišla komisija iz Ljubljane in pregledati« poslopje »Mali grad«. Dovolila je preureditev in odobrila načrt. Zdaj čakamo le Se lepih, toplih pomladanskih dni in delo se bo začelo. Koncem meseca avgusta, kakor govorijo, bo že vse gotovo. Drugo šol. leto, upamo, se našim malčkom ne bo treba stiskati v ozkih šolskih prostorih! — Gomjelendavčan. Prednjaška šola v Litiji Imela je 571 poslušalcev in jo bila zaključena z uspehom. Članstvu našega Sokola, katerega število se je v nekaj mesecih znatno povečalo, posebno pa še novincem, je zelo primanjkovalo prave sokolske naobrazbe in to v idejnem in tehničnem pravcu. Da se izpopolni ta vrzel je organiziral odbor Sokola tečaj prednjaške šole, katerega je bilo obvezno posečati celokupno članstvo. Dostop pa je bil za propagando dovoljen tudi drugim. Tečaj je bil o tvor j en s proslavo »Če-hoslovaškega večera«, s čimer je bila že takoj prvi večer najlepše mamifestirana vs slovanska sokolska ndeja. Večerov s predavanji je bilo 12, navadno po trije na teden. Obisk teh večerov je še dokaj razveseljiv, največ je bilo 70, najmanj pa 24 poslušalcev n- večer. Skupni obisk šteje 571 poslušalcev. O Tyrševem sestavu so predavali v prednja-ški šoli br. Taufer I. stroko, br. Habič II. stroko in br. Skušek III. stroko. Sokolsko zgodovino je obravn-/al br. Zupančič. O vzgoji naraščaja in dece je govoril br. Lavrenčič iz Maribora. Z dovoljenjem br. sreskega šol. nadzor, g. Bezeljaka je izvajal br. Lavrenčič igre za de-co tudi s šolarji. Prd tem nastopu je hospitira-lo učiteljstvo s šolsko mladino. Večini poslušalcev je t ilo skoro neznano, da obstoja tudi higijena duže. Na zelo prikupljiv in zanimiv način je podal to temo ’ rat dr. Miss. Opozoril nas js; tudi na 12 zapovedi, katerih se drže praktični Amerikanci za ohranitev kravja in vedno vedre duše. Najvažnejše o sokolski organizaciji nam je povedal br. V. . ačar, o sokolski ideologiji pa br. ur. Fux. Župni načelnik br. Vrhovec je poučeval članstvo o asistiranju, metodiki in raznoterostih. Tečaj je trajal 4 tedne. O tečaju san, m mora,no povedati le pohvalo. Predavanja so bila prav posrečeno izbrana. Pred vsem pa smo dolžni priznanja za uspeh predavateljem samim, posebno še onim, ki so prišli k nam iz Ljubljane in še celo iz Maribora. Hvala jim! Zahvalo zasluži tudi požrtvovalna odbornica sestra Pavla Meškova, ko je nudila predavateljem brezpiačno stanovanje in hrano. Želimo, da bi prizadevanje predavateljev rodilo obilo uspeha za procvit sokolstva v Litiji. Novice iz škofjeloškega okraja Škofja Loka, 4. decembra. V poslednjih letih ee v vsej škofjeloška oko-Moi, pa tudi v mestnem okolišu sa m etn pirav precej gradi. Ob Kamen i tn Lku je nastala že sedaj stanovanjska kolonija, ki pa se bo s prihodnjim letom še povečala. Od posestnice Marije Žagarjeve sta kupila stavbni paroeili fotograf Avgust Blaznik in brivec Valentin Oblak; več interesentov na zemljo je še v pogajanjih. Gradilo se bo torej precej in zato smatramo za dolžnost, da opozorimo na regulacijski načrt, ki ga Škfja Loka nujno rabi. Nikakor ne gre, da se zida brez načrta, kakor komu ugaja. Vemo, da znašajo slroaki takega načrta do 50.000 Din, pa vendar je treba misliti na nekaj decenijev naprej. Naj škofjeloški občinski zastop čampreje stvar vzame v pretres. Uradnica škofjeloške elektrarne gdč. Lojzka Projeva je našla na poti proti stanovanju dobro ohranjeno črno torbico s 865 Din vsebine in več malenkostmi. Gospodična je oddala najdeno v občinski pisarni v Škofji Lokd, kjer ee je kmalu zglasila lastnica, revnejša ženioa iz Re-tčč, ki je bila poštenosti najdiiteljice zelo vesela in hvaležna. Vaščani med Podpulferco in Breznico so pričeli v poslednji čas uporabljati novo cesto za prevoz lesa, poljskega orodja in raznega mate-rijala. Ker pa je pri cesti izdelan šele temelj, učinkujejo take vožnje na cesto zelo kvarno. Promet se zato na tej cesti omejuje do najnujnejše potrebe in je prevoz z nad 1000 kg kosmate teže sploh prepovedan. škofjeloški občinski proračun in proračun ubožnega sklada za leto 1931. je ugotovljeno po županu in je interesentom na vpogled med običajnimi uradnimi urami na občini od 20. novembra dalje za dobo dveh tednov. Z otroci je pač križ. Brata Miheliča s Suhe eta si prišla navkriž. Eden fantov pograbi kamen in ga vrže v brata Franceta tako nesrečno, da mu naredi na glavi več om dolgo rano. Okrvavljenega otroka so odpeljali k dr. Hubadu v Škofjo Loko; ranjenec bo moral ostati teden dni doma. Sokol priredi danes popoldne za mladino, zvečer pa za članstvo Miklavžev večer. Oficirji škofjeloške garnizije so darovali v namen obdarovanja sokolske mladeži 400 Din. Gospodom častnikom, predvsem pa g. komandantu Buliču, iskrena hvala! Sovodenjčani so se odločili, da prično z zbiranjem prispevkov za šolsko zastavo. Prvi kamen so zvrgli na dan 1. decembra, ko so zbrali med proslavo v Sokolskem domu več sto dinarjev. Želimo akciji največ uspehov. Naknadno k cestnemu proračunu tole: Za pisarno je predvidenih 14.780 Din. za pomožno osobie 222.900 Din, materijVlni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest 787.120 Din, preureditev in obnovitev banovinskih cest 1,030.000 Din; nove pradbe in preložitev banovinskih cest 139.891 83 Din, odkup zemliišča 50000 Din. Cestna uprava bo veljala 6600 Din. prispevki občinam 4000 Din, amortizacija 178.300 Din in gradbeni sklad 50 tisoč. Skupni izdatki torej 2,483.551-83 Din. K stvari se še povrnemo. Sneg in mvaz za Miklavža V Ljubljani je že predvčerajšnjim začel naletavati sneg. Na mokrih tleh ga pa ni nič ostalo. Včeraj so pa snežinke bile že bolj goste in so pobelile strehe. Hkrati je pritisnil tudi mraz. Iz vseh krajev banovine sporočajo o prvem snegu v decembru, ki se v večini krajih ni obdržal. Vse pa kaže, da bo te dni začelo pošteno snežiti in se snega ne bomo znebili zlepa. Saj december in zima nam Se precej prizanašata, čeprav je pred mesecem kazalo, da bo dolga in huda. Maribor, 5. decembra. V noči od srede na četrtek je sneg pobelil Pohorje in vse vrhove okrog Maribora, celo Kalvarijo, Piramido in Stolni hrib, kjer ga dotlej še ni bilo, v noči od četrtka na petek je pa obiskal prvič letos tudi mesto samo. Vse ulice in strehe so bele in še vedno naletava. Toplih jesenskih dni je konec. Celje, 5. decembra. Prvi sneg je pobelil mestne ulice in okoli- ’ ške hribe v četrtek zvečer in nadaljeval svoje delo do včeraj opoldan. Smučarji in trgovci z zimskim blagom se veselijo. Novo mesto, 4. decembra. Sneg smo dobili. V sredo le po gorah in goricah, v četrtek proti večeru pa je dobila tudi dolina novo obleko, ki je pa zelo mokra in ji pravimo »plundra«. Tržič, 5. decembra. Miklavž nam je prinesel prvi sneg, ki nima še pravega veselja, da bi debelo zapadel in obležal v veselje vseh sankarjev in smučarjev. Odslej je oskrbovana tudi nova koča na Zele- nici, kar bo gotovo dobrodošlo številnim smučarjem, ki jo posečajo. Trebnje, 4. decembra. Neobičajno toplo solnčno vreme je našo Dolenjsko odelo tu in tam v cvetje. V dokaz, g. urednik, vam prilagam dišeče vijolice, ki sem jih natrgal v okolici Trebnja, ki so poslednje v letošnjem letu, ker je danes začelo snežiti in je s tem »jesenske pomladi« konec. Zagorje, 5. decembra. Sneg je začel zopet naletavati in je pokril vse okoliške hribe, v ozadju pa se beli lepa Sv. Planina. V snegu bodo nedeljske planinske koline še mnogo bolj privlačne. Temperatura je zelo padla, vse kaže na pričetek zime. Ribnica, 4. decembra. Nov sneg smo dobili. Po dolini je zapadel v noči od srede na četrtek in je pobelil vso dolino. Ves četrtek je naletaval in zapadel za 5 cm visoko. V gori pa, kjer je zapadel že v sredo, je debel od 10—20 cm. Na Travni gori je že pripraven za smučanje. Poljčane, 5. decembra. Sneg smo dobili. Od srede na četrtek je naletavalo. Sicer se v ravninah ni obdržal, a više ležeča rebra in griči so bili zjutraj v beli odeji. V četrtek je še ves dan po malem naletavalo, a so snežinke sproti izginjale. Boč pa se je že v torek čez noč ves pobelil. Cerknica, 4. decembra. Vreme se Je le spremenilo. Imamo mrzle dneve z ostro burjo. Vmes pa naletava tudi že sneg. Vendar se ni prijel, le strehe je pobelil. Slovenska Bistrica Podružnica SPD je na zadnji seji sklenila prirediti svoj drugi planinski ples, katerega čisti dobiček bo uporabila pri gradnji nove planinske koče pri cerkvi Sv. Treh kraljev pod Velikim vrhom. Poljčane Miklavžev večer. Sokol Poljčane priredi v nedeijo 7. decembra v vseh prostorih hotela gosp. Mahoriča Miklavžev večer za odrasle. Smrt se }o je usmilila. V nedeljo popoldne so položili k večnemu počitku g. Terezijo Kodrič, ženo občinskega odbornika občine Brezje pri Poljčanah. Pri nekem padou (d je zlomila roko. Ker pa ni pravočasno iskala zdravniške pomoči, ji je začela roka gniti. Trpela je neznosne bolečine. Končno se je je Bog vendar usmilil ter jo rešil vseh muk. Novo mesto Sokolska predavanja. Novomeški Sokol je uvedel ciklus stanovskih predavanj, ki ga jO otvoril pred dnevi br. Karel Štrbenk, strokovni učitelj na tukajšnji meščanski šoli. Govoril je o vplivu sokolske vzgoje na mladino. Žel je mnogo odobravanja za svoja izvajanja, Društvj-ni prosvetar br. Vilko Menard se je toplo zahvalil br. Štrbenku ln bodril mlade Sokole na še skrbnegšo udeležbo tako lepih in poučnih predavanj. Cepljenje proti Škrlatici je izvršil higijenski zavod na tuk. polikliniki tekom četrtka. Cep-liana je bila vsa zrava mladina od 2. do 16. leta. Prihodnji četrtek se cepljenje nadaljuje. Krško Poslovaluica OUZD-ekspozitura v Krškem je radi reorganizacije uprave premeščena v Celj':- V Krškem posluje za stranke od 1. decembra dalje le še ob sredah in sobotah od 8 do 10. ure. škrlatinka in davica se je ponovno pojavila v Leskovcu, Veliki vasi in Mrtvicah. Kdo pore zamorca? Na vest v »Jugoslovanu«, kjer smo pribili, da v mestu ne obstoja nered, kakršnega opisuije nekdo iz Leskovca pod »Krško«, se menda isti oglaša ponovno z notico »Zamorca pere«. Nismo imeli namena v »Jugo-vanu«« zagovarjati krokarjev in zlikovcev, kakor jih dopisnik imenuje, — pač pa zastopati stvarno in objektivno ugled mesta. S takim prikazovanjem krških družabnih razmer, kakršno je popisano v tem dopisu, škodimo le našemu ugledu. V podrobnosti njegovih izpadov Be ne spuščamo, pripomnimo samo, da še bodo prizadeti, ki ei ga zasluženo privoščijo kako četrt po umoraem dnevnem delu, že sami zahvalili dopisniku, ki jih smeši in vlači v javnost pod imenom krokarjev. Dokazali pa smo mu, da je svarilno znamenje samo opešalo in da v parku njegove polomljene klopi ni najti. Klop pf. J®1 jo prinaša po štirih tednih izpred neke gostilne, naj zasede sam, ako mu one v panku niso dovolj cele. Ker pa je iz dopisa vudno, da dopisniku ne gre za stvarnost, zato njegova osebna obračunavanja in vsako nadaljno debato o tem odločno odklanjamo. Tržni dan, ki bi se imel kot običajno v Krškem vršiti v sredo pred božičnimi praznik', je radi kr. roj. dne prestavljen na četrtek 18. decembra. Šmarje Dolenjske postaje kažejo prav lično zunanjost in skrbno urejenost, odkar je prevzel progovno nadzorstvo g. O. Kompare. Hvaležni smo mu, da bomo kmalu šteli naše železniške postaje med najlepše. Kočevje Pustolovščina s tragičnim koncem. Že od avgusta meseca biva v Kočevju neki novinar, poročevalec nemškega lista »Volksblatt« v Temi-švaru. V teku tega časa se je seznanil z neko premožnejšo gospodično in ji obljubil zakon. Verjela mu je in plačala dolgove, ki jih je napravil. Pred dnevi pa so se oglasili pri njem orožniki in pregledali njegove stvari. Dognali so, da je ta nemški novinar že poročen, in da je gospodično samo varal. Gospodična se je tega tako prestrašila, da se ji je zmešalo. Ta udarec je bil zanjo prehud. Nesrečnico so odpeljali domov, novinar pa bo še dajal odgovor za svojo pustolovščino. Grosuplje Sokolsko drušvo v Grosupljem Je priredilo 30. novembra za proslavo ujedinjenja slavnostno akademijo z obljubo članstva, ki je uspela nad vse pričakovanje. Med udeleženci je bilo tudi mnogo takih, ki so gledali do zadnjega sokolsko delovanje še z nekim nezaupanjem, a so uvideli, da stremi Sokol le za državno, narodno, telesno in duševno vzgojo našega naroda. Zabukovca Udruženje rud. tal. nameščencev Je svečano proslavilo ujedinjenje na predvečer drž. praznika na drž. rudniku v Zabukovci z izbranim sporedom. Ob 20. se je vršil banket rudniškega namestnika s slavnostnim govorom v Kazini. Drugi dan ob 9. uri je sledila slovesna sv. maša v farni cerkvi v Grižah s prisostvovanjem šolske mladine, predstavništva vojske, učiteljskega zbora, drž. uradništva in ostalega občinstva. Na osnovni šoli je bila proslava s slavnostnim govorom, deklamacijami, petjem naših malčkov in je bila z izrazom globoke ljubezni do doma Karadjordjevidev zakijučeana. Trbovlje Na učiteljskem koncertu, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 15. uri v veliki dvorani Sokolskega doma, bo nastopilo 80 učiteljev-pevcev. Za to kulturno prireditev je veliko zanimanja tudi v drugih krajev v Zasavju. Iz Hrastnika bo došlo nad 50 prijateljev glasbe. Isti dan predpoldne ob 10. uri in pol bo posvetil zbor naši deci lepo vrsto mladinskih pesmi. Vstopnice v predprodaji se dobe pri g. Šuligoju, učitelju na Vodah. Hrastnik Občni zbor protituberknlozne lige. V nedeljo 14. decembra t. 1. ob pol 11. uri se vrši v deški osnovni šoli v Hrastniku prvi redni občni zbor protituberkulozne lige za kraj Hrastnik. Radi velike zdravstveno-socialne važnosti lige, katere namen je čim m a rij' ejša in uspešna borba proti jetiki, je pričakovati, da se bodo zbora udeležili vsi sloje iz Hrastnika v čimveč-jem številu. Komisija. V četrtek se je sešla v Hrastniku zopet izredno številna komisija zaradi določitve stavbišča za novo šolsko poslopje. Komisija se je izjavila v principu le za dvoje stav-bišč, namreč za ono pri Rošu in pa za stavbi-šče na Ravnem Lazu. Pride torej poleg stavbišča na Ravnem Lazu zopet prav resno v poštev Roševo stavbišče, tembolj, ker bi po izjavi stavbnega strokovnjaka, v primeri manj ugodnih zemeljskih plasti, zadoščala močnejša že-lezobetonska plošča (kakor n. pr. pri novi separaciji). Kar z nožem. Mladoletna Dukičeva delavca-domačina Jaka Krašovec in Guček Franc sta si bila navskriž. Krašovec je potegnil nož ter Gučka prav opasno sunil v trebuh. Guček je moral iskati seveda zdravniško pomoč. Dela pri novi separaciji so tako napredovala, da so pričeli te dni že s preskuševanjem pralnice. Kakor je videti, bo stopila ta v kratkem v obrat. Zagorje Kotredežko pevsko društvo priredi danes popoldne ob 17. Miklavžev večer v gostilni Drnovšek v Potoški vasi. Vabljeni! Prednjaška šola togorskega Sokola. Naše društvo je v zadnjem času silno napredovalo, kajti število dece obojega spola je tako naraslo, da bodo nastali iz dveh oddelkov štirje, število naraščaja in članstva pa se je najmanj podvoji- lo. Za tako množino telovadečih pa je potrebno mnogo prednjakov. Zato je prednjaški zbor predlagal upravnemu odboru, da mu dovoli ustanoviti prednjaško šolo, kar Je ta soglasno dovolil, uvidevši nujnost predloga. Naš Sokol se ne straši stroškov, ki bodo s tem nastali, kajti v polni meri ee zaveda dolžnosti, ki mu jih nalaga sedanja doba. Solo bodo otvorili danes v soboto in bo trajala do 24. decembra. Pouk, ki bo praktičen in teoretičen, se bo vršil vsak drug dan zvečer ob 8. uri, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure dopoldne. Udeležba je za vse telovade-če članstvo strogo obvezna, neobvezna pa za ostalo članstvo, vendar zaželjena. Za vse član- Generala Ludendorffa od francoskega udarca še vedno glava boli. Šegov spis o vojni leta 1932 pa priča, da je jub melanholiji še vseeno (ali baš radi tega?) — pri bistri pameti. »tvo, brez ozira na starost, pa bodo obvezna predavanja o splošnih temah, kakor zgodovina sokolstva, higijena, ideologija. Ta ee bodo vršila ob sobotnih večerih. Društvo je preskrbelo, da bodo v šoli poučevali tudi nmogi odlični sokolski delavci, kar nam daje jamstvo za siguren uspeh. Maško sokolsko društvo bo pošiljalo v šolo nekaj bratov in sester, da bodo tudi oni do bili sposobne prednjake. Rudarski praznik. V četrtek so praznovali naši rudarji god svoje patrone sv. Barbare. Zjutraj ob 0. uri so ee udeležili cerkvenih slovesnosti, vendar se bo pravo praznovanje rudarske zaščitnice vršilo v nedeljo. Rudniško delo m počivalo. Ribnica Gospodarska kriza v lesni trgovini zavzema vedno večji obseg. Tako stoje ali pa neredno obratujejo Križmanova, Cešarkova, Tschinkel-nova, Zavornikova in dr. žage. Največ je še prometa z lesom v Gotenici in Glažuti. Pokojni Gnidiea kot sokolski mecen. V pone-deljekl. t. m. je umrl v Sodražici, kakor smo poročali, znani trgovec in gostilničar g. Alojzij Gnidiea. Tehtal je nad 210 kg, kar ga je tudi ■trlo. Dobil je elaakorno bolezen in vodenico. V oporoki je zapustil Sokolu 100.000 Din. cer-kvi pa 50.000 Din. Malo pred boleznijo j« prodal imetje, hišo, gospodarsko poslopje in veliko množino suhe robe, da v miru preživi starost. Bil je tudi velik dobrotnik revežev, posebno revnim izdelovalcem žlic je mnogokrat robo preplačal Pogreb je bil v sredo, tak, ka-koršnih že dolgo ni bilo v Sodražici. Udeležili eo se ga vsi lovci in Sokol iz Sodražice, Ribr.ice, Loškega potoka in Velikih Lašč. Lahka mu zemlja! Trebnje Velik izvoz prašičev. Zadnji teden se je zapet odprl prašičji trg v Trebnjem. Dnevno so izvozi po en vagon prašičev v inozemstvo v Švico in Grčijo. Naklada se Špeharje za smerno nizko ceno 9 do 11 Din za kg. Kaj bo, se vprašuje upravičeno naš kmet. Božična drevesca. Velikanski izvoz božičnih drevesc v inozemstvo je letos dosegela tukaj-ftnj občina. Dnevno jih nakladajo vagonske množine in je upravičena bojazen, da se seka preveč, veliko preveč in se dela občutna škoda po naših gozdovih. Duhovne vaje. Tri dnevne duhovne vaje se vrše te dni pri farni cerkvi v Trebnjem za žene in dekleta. Stavbeno dovoljenje. Stavbeno dovoljenju >e dobil trgovec Ivan A. Grosek v Trebnjem za avto-garažo in drvarnico. — Znana tova i. > K. in R. Ježek v Mariboru je postavila v Trebnjem svoje skladišče poljedelskih strojev v prostorih g. Huberta Tomšiča. Seja tehn. odbora Sokola v Trebnjem se vrši danes ob pol 8 uri pod vodstvom načelnika br. Huberta Tomšiča. Člani tehn. odbora se strogo pozivajo, da se je udeleže. Razpravljali bomo o akademiji ob priliki proslave 1. decembra in o pripravah za veliko pomladansko akademijo našega društva. Zdravo! Ura v zvoniku. Že dolgo pogrešamo Trebanj-ci uro v zvoniku. Kaj je vzrok, da se kazalci zopet ne namestijo in da se ura v zvoniku ne uredi? Šmartno pri Litiji Zelo slovesno je tukajšnja osnovna šola proslavila po svečani maši praznik ujedinjenja. Krasen govor je imel gosp. upravitelj Makso Kovačič. Pri službi božji eo bali tudi naši Sokoli t br. Tomažinom na čelu v kroju. Občinska seja. Za četrtek 11. decembra je g. župan sklical občinsko javno sejo. Misijonske govore farani zelo obiskujejo, cerkev je vedno polna. Cerknica Gostovanje dramske družine »Soča«. V nedeljo ob pol 8. zvečer bo gostovala v tukajšnjem Sokolkem domu gledališka družina »Soča« iz Ljubljane, ki je dosedaj priredila že nad deset uspešnih gostovanj po deželskih odrih. Stara pesem. V P od Slivnici si je neka ženska močno raniil* desno nogo. Da si so bile bolečine zelo hude, vendaT na odšla k zdravniku; temveč ee je zdravila z domačimi zdravili. Čez čas »o pa le postale bolečine tako hude, da je morala iti k zdravniku in le malo je manjkalo, da ni prišla ob nogo. ©Lus mleka V »Poljedelskem letnik« Svlce za leto 1930< priobčuje dr. Kostler, član zveznega mlekarskega in bakterijološkega zavoda v Liebefeld-Bern, uspehe svojega raziskovanja o napakah okusa pri svežem mleku. V teku raziskovanj se je pokazala potrebna razvrstitev okusa v temelj, okusni aroma, priokus in pookus. O idealnem okusu mleka piše dr. K8stler: Okusni občutek posameznih glavnih sestavin mleka mora biti izenačen in poln, to se pravi, da ne prednjači nikak del v tem smislu, da bi neugodno vplival na harmonijo. Pri poskušanju moramo dobiti občutek, da se razne okusne smeri stekajo v skupno celoto. Mleko ne kaže, tudi pri ponovnih skrbnih poskusih, nikakih tujih priokusov hiti neprijetnih pookusov. Na-daljna važna zahtevka mleka je, da vsebuje skupni okus gotovo stopinjo določenosti, to se pravi, mleko ne sme biti niti pusto niti vodeno. Okus mleka, ki vsebuje naravne količine vode, mora skupni okusni občutek toliko prevladati, da je separiran občutek vodenosti povsem izključen. V ostalem pa mora tudi po degustaciji vladati v ustih samo čist in prijeten pookus. Mleko mora biti samo po sebi pri visoki temperaturi popolnoma brez vsakega duha. Dr. KOstler v nadaljnjem loči primarni in sekundarni okus z namenom, da določi ločitev med normalnim okusom, ki ni v nikakem slučaju obtežen z izločki, in okusom, ki se anor-malno temu pridružuje. O sumljivih konservah Pred nakupom in pred uporabo konserv si Jih moramo dobro ogledati, da se ne bomo prepričali o njihovi nevporabnosti Sele tedaj, ko bomo zasmradili vso kuhinjo. Vsaka škatlja, ki je tako poškodovana, da izteka njena vsebina, ali uhajajo smrdeči plini, je za nič Sumljive so take škatlje, katerih pokrova ali dna ne moremo s prsti trajno upogniti navznoter, temveč le dokler pritiskamo, če skoči pokrov ali dno zopet nazaj, odpri škatljo v trgovini. — Vsaka škatlja, ki je napihnjena, to je ima nazven (konveksno) upognjen pokrov ali dno, ja nevporabna in se ne srne prodajati. Vsaka škatlja, ki ima zalotano (dvakrat za-lotano) odprtino, je sumljiva, izvzemši, če jo spravlja v promet dobro znana in vsega zaupanja vredna firma. Ponekod so namreč brezvestni trgovci z navrtanjem napihnjenih škatel odstranili iž njih smrdljive pline, te luknje zopet zalotali in jih prodajali kot na videz dobre konserve. Škatlje iz katerih uhajajo fini plinasti mehurčki, če jih vtaknemo v vročo vodo, niso dovolj gosto zalotane in so zato sumljive; konser-virano meso je namreč v tem slučaju izpostavljeno kvarnemu vplivu zraka. — Če stresamo nesegrete škatlje in slišimo pri tem ropot (šumenje), je to večinoma precej dobro, a ne vedno zanesljivo znamenje, da se konserva že razkraja. Kadar jemlješ konservirano meso iz škatlje, pazi na eventuelne metalne delce, ki pridejo često vanj pri hitrem in neprevidnem za’ota-nju škatel, ki so ali sami po sebi že strupeni, ali pa lahko zelo nevarno ranijo naše prebav-ljalne organe. Konzerve, o katerih se sumi, da so pokvarjene, se ne smejo prodajati, temveč se treba o njihovi kvaliteti prepričati po večtedenskem opazovanju. Pokvarjene konserve je treba pokopati v zemljo vsaj en meter globoko. Gospodarske vesti X Zakon o finančni likvidaciji za begluška zemljišča. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za poljedelstvo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o finančni likvidaciji odškodnine za begluško zemljo v Bosni in Hercegovini z dne 3. decembra 1928. X Plantaže zdravilnih rastlin ▼ najjužnejših predelih naše države. V okolioi Gjevgjelije so se v tem letu izvedle poiskmsne plantaže zdravilnih rastlin, ki služijo lekarniški produkciji. Rezultati so bili presenetljivo odlični, zato se namerava prihodnje leto nadaljevati s temi poskusi v mnogo večjem obsegu, ker smatrajo strokovnjaki, da bi ta izredno rentabilna panoga našega gospodarstva doprinesla južnim krajem obilo koristi. X Sejem plemenske živine v Novem Sadu. Delniška družba za razstavo in vzorčni sejem v Novem Sadu je obvestila gospodarske kroge, da bo priredilo skupno s kmetijsko družbo v Novem Sadu o priliki razstave in sejma od 14. do 18. marca 1931 sejem plemenske živine. Sodelovalo bo tudi švicarsko društvo izvoznikov simentalske pasme. X Naš letošnji izvoz jabolk. Na podlagi poročil, ki jih je prejelo ministrstvo za podjedelj-etvo, je bilo v letošnjem letu izvoženih iz srbske Požege 1000, iz čačka 250 in iz Toplice okrog 100 vagonov jabolk. Računa ee, da bo znašal izvoz jabolk v tekočem letu iz naSe dir-žave skoro 1 Ln pol milijarde dinarjev. X Jugoslovanska vina za Nemčijo. Na nemških vinskih tržiščih izgleda, da se je pojavilo večje zanimanje za jugoslovanska vina in to v prvi vrsti vsled slabe vinske letine v Franciji, mnogo zaslug pa ima pri tem tudi vinarski odsek Zavoda za izvoz deželnih pridelkov. V splošnem se naglaša, da so naša vina našla še precej ugoden odmev na nemških tržiščih, vendar so do sedaj izvožene količine zelo malo pomembne. Pričakovati pa je, da si bo naše vino usidralo pot v Nemčijo. X Možnosti plasiranja naše goveje živine v Franciji. Francoska vlada je prepovedala ve« dovoz goveje živine iz Afrike, zato se odpirajo našemu izvozu goveje živine novi vidiki na tramooskih tržiščih. Na ta način se posreči, da se približamo gotovim problemom in poskušamo okus analizirati v njegove prevladajoče sestavine. Kot zelo važen temelj mlečnega okusa je bilo spoznanje razmerja med mlečnim sladkorjem in alkali-kloridi. Dalje se je pokazalo pri odstranjenju odstranljivih glavnih sestavin (soli in mlečnega sladkorja), da so v mleku ostali v glavnem elementi, ki tvorijo bistvo primarnega okusa. S pomočjo posebnih poskusov, katerih predhodniki so bili Amerikanci, je dr. KSstler potrdil dejstvo, da se s krmljenjem srežaste in močne krme doseže pri mleku specifičen okus in tudi duh (duh po krmilih). Ta okus, oziroma duh se pojavlja, če pokladamo kravam tako krmilo pred molžnjo. Nadaljnji poskus je pokazal zelo nazorno, kako velikega pomena so prilike v hlevih, ki v neprimernih in nehigijeničnih slučajih povsem pokvarijo okus sveže pomolžene-ga mleka (okus po hlevu, oziroma duh po nesnagi). Na podlagi tega pridemo tudi do spoznanja, da je vse polno stvari, ki jih mi običajno nazivamo kot poseben mlečni aroma, sekundarnega enačaja. Tako je dr. KOstler našel v neki švicarski sirarni tipičen primer sekundarnega preobraže-nja okusa. Posrečilo se mu je dognati, da je bistvo posebnega okusa, ki ga je imel sir do-tične sirarne, sekundarnega značaja, in Je aromi vzrok krava, ki je posedovala posebno izobličene mlečne žleze, ki so dajale siru poseben okus. Ko so mleko dotične krave odstranili, Je izginil tudi aroma. X Mednarodna Hipotekarna banka. V Amsterdamu je bil v sporazumu s francoskimi finančnimi krogi ustanovljen zavod za zemljiške kredite, ki bo imel značaj mednarodne hipotekarne banke. Banka nosi naslov Algemeeno Maatschappy svoor Grondcredit (Compagnie Central de Prets Fonciers) in razpolaga z delniško glavnico 10 milijonov nizozemskih goldinarjev. Pri zavodu so udeleženi francoski, nizozemski, angleški, češkoslovaški in nemški denarni zavodi. Čehe zastopa Zivnostenska banka. Za glavnega ravnatelja je imenovan Francoz de Tarde. Namen novega zavoda je, da daje hipotekarna posojila predvsem komunalnim telesom, zato izdaja banka obveznice, ki smejo doseči največ petkratno višino delniške glavnice. Delokrog banke se razteza na vso Evropo, v glavnem pa na Srednjo Evropo, posebno pa Nemčijo. Prodaja. Dne 13. decembra t. 1. se bo vršila pri Upravi I. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu licitacija glede prodaje starih odej odpadkov od usnja, starih čevljev, vreč, vrvi itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni upravi.) J Dobave Dne 18. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave etemita. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI y Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 11. decembra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licilacija glede dobave živil (meso, mleko, kruh, zdrob, suhe slive, sladkor, čaj, kakao itd.) (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni bolnici). Dne 16. decembra t. 1. se bo vršila pri ra-čunsko-ekon omskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave pohištva za opremo prog. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. decembra t. 1. ponudbe glede dobave drogov za premikače, lesenih ročajev za armature, toporišč za sekire, kladiva in lopate ter glede dobave delov za premogovno dvigalno napravo. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave plinskih cevi in stenja. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 18. decembra t. 1. ponudbe glede dobave klosetnih delov iz fajanese. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 18. decembra t. 1. ponudbe glede dobave konopenih vrvi. Borzna poročila dne 5. dec. 1930 Devizna tržišča Ljubljana, 5. dec. Amsterdam 22'765, Berlin 13*4775—13’5075, Bruselj 7'8959, Budimpešta 9*8915, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 7*9467 do 7 9767, London 274 26—275’06, Newyork 56*355 do 56'555, Pariš 222*25, Praga 167'28—168'08, Trst 296'27—296’44. Zagreb, 5. dec. Amsterdam 22'765 bi, Dunaj 794 67—797 67, Berlin 13*4775—13*5075, Bruselj 789*59 bi, Budimpešta 987*65—990*65, London 274 26—275 06, Milan 295 34—297*34, Newyork ček 56*355—56*555,- Pariš 221*25—223*25, Praga 167*28 do 168 08, Ziirich 1094 40—1097*40, Kopenhagen 15*11 bi. Dunaj, 5. dec. Amsterdam 285*94, Beograd 12*56, Berlin 169*45, Bruselj 99*42, Kopenhagen 189*95, London 34*49, Madrid 79*55, Milan 37*225, New- york 710*40, Pariš 27*915, Praga 21*07, Sofija 5*1475, Stockholm 190*50, Varšava 79*6275, Ziirich 137*70. Beograd, 5. dec. Amsterdam 22*7350—22*7950, Berlin 13*4775—13*5075, Bruselj 7*8809—7*9109, Budimpešta 9*8765—9*9065, Dunaj 7*9467—7*9767, London 274*26—275*06, Milan 295*44—297*44, New-york 56*3550—56*5550, Pariš 221*25—223*25, Praga 167*28—168*08. Curih, 5. dec. Beograd 9*1280, Pariš 20*27875, London 25*06125, Ncwyork 516*10, Bruselj 71*99, Milan 27*045, Madrid 57*40, Amsterdam 207*70, Berlin 123*075, Dunaj 72*625. Sofiia 3*7375. Praga 15*305, Varšava 57*80, Budimpešta 90*26, Atene 6*675, Carigrad 2*445, Bukarešta 3*065, Helsingfors 13*00. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 5. dec. Drž. p a p.: 7% inv. pos. 85 do 87*50, vojna škoda 429—430 ( 430), vojna škoda kasa 429—430, vojna škoda dec. 429—431 (429), vojna škoda febr. 419*50—420 ( 419*50—119*75), 4% agr. obv. 52*50 bi, 1% Bler pos. 81*125 do 81*50 (81*50), 8% Bler pos. 90*50—90*75, 7% pos. hipot. 80*75—81*50. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 930—935, Udružcna 190—190*50, Ljub. kred. 122 d, Medjunarodna 67 d. — In d.: Še-čerana Osijek 298—304, Trboveljska 374—377, Slavonija 200 d, Vevče 124 d. Beograd, 5. dec. 1% inv. pos. 86*50—87*50 (87), 4% agr. obv., denar 52*50, 1% pos. dri. hip. b. 81, 7% Bler 81*25, 8% Bler 91*25, 6% begluške obv., denar 70*50, vojna Ikoda 430—431 (431, 430*50, 430, 429*50, 428*50, 425*50, uit. dec. 431 do 432 (432, 431*50). Dunaj, 5. dec. Bankverehi 16*90, Kreditni zavod 47, Dunav-Sava-Adria 13*05, Prioritete 86*95, Trbovlje 46*90, Leykam 3*50. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu London, 5. dec. 7% Bler 80—80*75. Netuyork, 5. dec. &% Bler 90*25—91, 7% Bler 80*50—il, 7% pos. dri. hip. banke 79*75—80. Žitna triišia Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet 2 vag. koruze. Novi Sad, 5. dec. Pienica: 79-80 kg baška 130 do 135, baška potiska 140—142*5, gornjebaška 137*5—140, ban. Tisa »lep 141—143, ban. Bega šlep 135—137*5, gornjeban. 135—137*5, južnoban. 132*5—135, sremska 78 kg 127*5—132*5, slav. 77-78 kg 125—127*5. — Ječmen: baški, sremski 63-64 kg 105—110. — Koruza: baška, sremska stara 95 do 97*5, baška, sremska nova 82—85, baška, sremska nova 82—85, baška, sremska nova marc, april, maj 95—97*5, sremska posušena nova 90—93, sremska posušena nova ladja 92—94. — Moka: baška št. 8 80—85, ostala neizprenmjena. — Otrobi: pšen. baški 67*5—72*5. Promet: pšenica 38 vag., koruza 37 vagonov, ječmen 1 vag., otrobi 2 vag. Tendenca: neizpremenjena. Sombor, 5. dec. Pšenica: baška okolica Som-bor 78 kg 125—130, gornjebaška 79-80 kg 132*5 do 137*5. — Koruza: baška, nova posušena 87*5 do 92*5, baška, nova garant. 75—80, baška, nova dec., jan. 77*5—82*5. — Moka: baška Og, Ogg 235—240, 2. 205—215, 5. 175—185, ostala neizpremenjena. — Otrobi: pšen. baški 72 5—77 5. Tendenca mirna, promet 171 vagonov. Budimpešta, 5. dec. Tendenca pšenice slabo učvrščena, ostalo prijazno, promet srednji. — Pšenica: marc 15 47—15 60 (15 47—15 48), maj 15*36—15*48 (15*36—15*37). — Rž: marc 9*82—9[90 (9*88—9*89). — Koruza: maj 12*85—12 95 (12 94 do 12*95), transit maj 10*70—10*85 (10 85—10 88). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjena, promet dva vagona oglja. Spofff REDNI OBČNI ZBOR SK ILIRIJE Odbor SK Ilirije sklicuje v smislu § 13. klu-bovih pravil letni redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek 18. decembra ob 20. uri. Lokal bo objavljen naknadno. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega in revizijskega odbora ter podelitev absolutorija odstopajočemu odboru. 2. Volitev upravnega odbora, revizijskega odbora in razsodišča. 3. Predlogi odbora in samostojni predlogi članov Samostojni predlogi članov morajo biti 6 dni pred občnim zborom, torej najkasneje 13. t. m., izročeni odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov. Ako bi bil občni zbor ob določeni uri nesklepčen, se vrši pol ure na to nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu prisotnih. Odbor SK Ilirije. * Športne vesti. Smučarski odsek SPD, pododbor v Zagorju, priredi v slučaju ugodnega zimskega vremena petdnevni smučarski tečaj na Sv. Planini in sicer v dneh od 28. t. m. do vključno 1. januarja 1931. Tečaj bo vodil učitelj JZSS iz Ljubljane. Celodnevna oskrba in prenočišče za vsakega udeleženca bo znašala 35 Din, prijavnina pa 20 Din od osebe. Vse sobe, kjer se bo prenočevalo, bodo toplo zakurjene. Vabljeni vsi ljubitelji smuškega športa, kakor tudi sokolska in druga športna društva, ki naj pošljejo v ta tečaj po nekaj članov. Vsled nizkih cen je upati na veliko udeležbo. Prijave naj se naslovijo na SPD pododbor Zagorje. —- V nedeljo in na praznik 7. in 8. t. m. so vabljeni vsi planinci in planinke na Sv. Planino, kjer bo oskrbnica planinske koče priredila znane planinske koline. Zabave ne bo manjkalo. — Poslovilen večer g. O. Finka, učitelja na zagorski šoli, katerega je priredil SK Zagorje, je bil polnoštevilno obiskan. Z iskrenimi besedami se mu je zahvalil za sodelovanje predsednik kluba trgovec Mrnuh, v imenu nogometn i sekcije pa g. Jordan. — Na istem večeru so bilo razdeljene diplome in kolajne, ki so si jih priborili člani kolesarske sekcije v letošnjem letu. 7 diplom in 7 kolajn je izredno častno za sekcijo, ki še ni dolgo ustanovljena. Gotovo je, da bodo uspehi prihodnjega leta še mnogo lepši. Ljubljana, sobota, 6. decembra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (Klevevž-šmarješke toplice, bližnje gorice). 18.30 Radio orkestei: Klavir in harmonij. 19.30 Ga. Orthaber; Angleščina. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Ljubljana, nedeljta, 7. decembra: 8.00 Ing. Fu-gina: O osuševanju zemlje. 8.45 Dr. Debevec: O tuberkulozi otrok. 9.15 Prof. A. Kordin: Čudo in moč krščanske ljubezni. 9.35 Kaiser: O evropskem gospodarskem življenje. 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.00 Koncert Radio orkestra. 12.00 časovna napoved. 15.00 Gdč. Lebarjeva: Kmetska žena: Solnce v srou. 15.30 Koncert klavioline e petjem. 16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 17.00 »Loterija«, veseloigra (Ljudski oder). 19.00 Prenoe iz narodnega gledališča v Pragi: V. Novak: »Lucerna«. 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved za naslednji dan. Zagreb, sobota, 6. decembra: 12.20 Kuhiuja. 12.30 Vreme in sneg. 12.35 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 19.25 Naše delav. zavarovanje III. 19.40 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere ia Beograda. Zagreb, nedelja, 7. decembra: 11.30 Dopoldanski koncert; 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.35 Dopoldanski koncert (dalje). 12.30 Kuhinja. 17.00 Godalni kvartet. 19.00 Praga. Beograd, sobota, 6. decembra: 11.25 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 15 80 Plošče. 16.00 Otroška ura. 16.90 Plošče. 17 30 Radio orkester. 19.30 Predavanje. 20.00 Preno« opere iz gledališča. Beograd, nedelja, 7. decembra: 9.00 Prenos iz Sabome cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Tamburice. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17.30 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert: Vlad. Popovič, član beograj. opere. 20.30 Celo: g. Aleks. Slatin. 21.10 Srbski pev. zbor iz Zemuna. 22.00 Novice. 22.20 Plošče. 22.50 Po tujih postajah. 'Mali oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Prostovoljna favna dražba hiše iiev. 100 v Zg. SiiLi 8 pripadajočim vrtom se bo vriila v soboto, dne 20. decembra 1.1. ob 12. uri pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba