ANNALES/6'95 gradivo UDK 929 Zdešar A. ANDREJ ZDEŠAR (1821-1865), SLOVENSK! DUHOVNIK IN PUBLICIST V ¡STRI Branko MARUŠiČ dr., znanstveni svetnik, Zgodovinski institut Milka Kos», ZRC SAZU, raziskovalna enota v Novi Gorici, 65000 Nova Gorica, Kidričeva 7, SLO consigliere scientifico de i CRS A5SA, sezione di Nova Gorica, 65000 Nova Gorica, Kidričeva 7, SLO IZVLEČEK Zaradi pomanjkanja domačih duhovnikov je tržaško-koprski škofijski ordinarial okoli I. 1840 vabil za upravljanje duhovniške službe v Istri semeniščnike in mlajše duhovnike iz sosednjih škofij. Med duhovniki, ki so prišli v koprsko tržaško-koprsko škofijo, je bil tudi Andrej Zdešar iz Ljubljane. Služboval je v nekaterih istrskih krajih. Leta 1847 se je prvič oglasil v ljubljanskem časniku Novice z dopisi o istrskih razmerah. Daljši članek istrijanski Slovenci med Teržaškim in reškim morjem je izšel teta 1848. Objavljen je v Prilogi. V svoji razpravi o povezavah med primorskimi Slovenci in istrskimi Hrvati v prvih obdobjih narodnega preporoda je dr. Božo Miianovič posebej poudaril zveze na šolskem, cerkvenem in političnem področju.1 Vezi na cerkvenem področju so tkali v prvi vrsti duhovniki predvsem tisti, ki so delovali na ozemlju tržaško-koprske škofije. Mejnik takega sodelovanja in spoznavanja pomeni gotovo ustanovitev ilirske cerkvene province (27. 7. 1830). Provinca je imela svoj sedež v Gorici in vanjo je sodila tudi leta 1828 ustanovljena tržaško-koprska škofija na čelo katere je po smrti Italijana Antonia Leonardisa prišel leta 1830 Slovenec Matevž Ravnikar. Petnajst let je vodil škofijo in kot janzenist je bil strog do sebe in drugih, v prvi vrsti je želel urediti razmere v svojem delokrogu, Zaradi pomanjkanja domačih duhovnikov zlasti v Istri, je za pastirsko delo pridobi! se-meniščnike in duhovnike iz sosednjih škofij. Seme-niščniki so dobili posebno podporo, da so fahko nada- ljevali šolanje na goriškem bogoslovju. Delovanje tržaškega škofa Ravnikarja je vzbudilo odmev v italijanski javnosti in v historiografiji velja za enega utemeljiteljev slovanskega nacionalizma v Avstrijskem Primorju.2 Čeravno je v slovenski znanosti Ravnikarjevo književno delo primerno obdelano, tega seveda ni mogoče trditi za njegovo dušnopastirsko delovanje v Trstu. Že pred letom 1848 je prihajalo službovati v Istro veliko duhovnikov s Kranjske oziroma ljubljanske škofije pa tudi iz sosednjih dežel zlasti Štajerske, Karnije in Furlanije. Med slovenskimi duhovniki, ki so v Istri začeli svojo pastirsko službo, sta bila tudi jakob Volčič, prav znamenita osebnost in seveda nekoliko manj znani Andrej Zdešar, ki smo ga omenili na Pazinskem me-rnorijaki leta 1982.3 V slovenski kulturni zgodovini je Zdešar povsem neznan. Poskus orisa njegove življenjske poti je izšel v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu.4 Po ro- 1 Zveze rned istrskimi in tržaškimi Slovenci ter istrskimi Hrvati v prvi dobi narodnega preporoda. Goriška srečanja 3/1966, štev. 11, str. 26-31. 2 C. Schiffrer. la Venezia Gitilia nell'eta del Sisorgimento. Ud>ne1966, str. 108-tlt; Id., Le origini deit' irredentismo triestino (18131860). Ud i ne 1978, 71-72, 3 3. MarušiC, Primorski Slovenci i litrski Hrvati od 1848-13SG. Pazinski rnemorija! 17, 1988, 19-25. V članku se Zdešar napačno omenja kot Zdenšar. 4 17, Gorica 1991, 330. Zdeiarjev članek v Prifogi pozna tudi Narodopisje Slovencev (¡I, Ljubljana 1952, 126). V osebnem kazalu (n.d. 266) se kot ista oseba navajata dva različna Andreja Zdešarja. 149 ANNALES (,/' 95 Branko MARUÎtC: AN'DRèi ZDtSAR i t«2i-iH6Sj, SLOVENSKI DUHOVNIK IN PUBLICIST V l$?R|. H9-TM) du je bil Ljubljančan, rodil se je 22. novembra leta 1821 v družini mizarja Gregorja in Marije Schick iz mestnega naselja Kurja vas.5 Podatki o njegovem šolanju zaenkrat niso poznani. Četrti letnik bogoslovja je obiskoval v Gorici v šolskem letu 1844-1845. V Gorici je bil tudi posvečen 8. septembra 1845. Kot bogoslovec je pripadal tržaško-koprski škofiji, šolal pa se je z denarno pomočjo te škofije. Med Zdešarjevimi sošolci ni bilo kakih izrazitih osebnosti z izjemo Slovenca Jakoba Filipa Kafola (1819-1864), ki je služboval na Sloven-skem in na tujem, objavil nekaj knjig pridig in bil tudi deželni poslanec v Gorici. Zdešar je pričel službovati v Pičnu, kjer je bil skupaj s kranjskim Slovencem Jurijem Jemcem pomočnik župniku Francu Ksaveriju Koverlici. V Pičnu je spoznaval istrsko deželo in ljudi in tu je očitno spoznal, kako pomembno je, če o Istri nekaj napiše za takrat edini slovenski časnik ljubljanske Novice. Ta časnik, ki je izhaja! od leta 1843, je imel tudi v Istri nekaj naročnikov, največ med duhovniki. Že v prvem letu so bili med naročniki Novic med drugimi tudi znani buditelj Petar Stu-denac, župnik v Žminju, Matija Braucher, kaplan v Jel-šanah, Ignac Eržen, župnik v kraju Golac, kaplan v Žmmju lanez Ferjan, Jožef lelovšek, župnik v Pazu in Matija Zimerman, kaplan na Kastvu.b V naslednjih letih so med naročniki Novic tudi Karel Globočnik, kaplan v Sušnjevici, Matija Kambič iz Grdo-sela, Jožef Koderman, župnik v Movražu, Franc Vidmar, kurat v Krašici pri Bujah, lanez Železnikar, dekan v Ospu in drugi. Nekateri izmed teh naročnikov postanejo tudi dopisniki lista. Med prvimi je bil zagotovo Franc Vidmar iz Krašice, ki je poročal o gospodarskih razmerah 7 Dopisnik je bi! tudi dekan Železnikar iz Ospa, ki je bil sicer pohvaljen zaradi dela na šolskem področju.- Leta 1647 pa se je med dopisnike Novic uvrstil tudi Andrej Zdešar. V "dopisu iz Pičrie v Istri i" je poročal o poljskih pridelkih ter o trgovini z vinom. Dopis je začel s takrat zelo uveljavljeno formulo: "Da ne bom, kakor marsikter svojih domorodcev, vedno le pri gosposki obljubi ostai, vam hočem, dragi prijatel! danes za Novice, iz naše dežele kaj maliga pisati, ktera je Kranjcem skoraj tako malo znana, kakor ptujcem naša Kranjska dežela. Le poslušajte me!".11 Naslednji dopis je iz decembra leta 1847. Tudi ta dopis začenja: "Obeta! sim Vam že večkrat, od naše ljube Istrije kaj taciga pisati, kar bi bilo Slovencam, kteri pridejo v Istrijo, vediti koristno."10 Iz praktičnih razlogov se je Zdešar odločil, da bo bralce Novic seznanil z imeni nekaterih krajev v Istri "po laško in po ilirsko". Objavljeni seznam prinaša sledeče kraje: Albona-Labin, Capo d'istria-Koper, Cisterna-Sterna, Citta nuova-Novigrad, Corgnale-Lokva, Corridico-Kringa. Ga-Iligniano-Gradišče ali Gračišče, Lonke-Loka, Mons-Šmarje, Montona-Motovun, Muggia-Miie, Parenzo-Pa-reč, Phianona-Plamin, P i e mon te-Z.3 ve rš je, Pinguente-Buzet, Pisino (Mitterburg)-Pazen. Pedana-Pičan ali Pič-na, Pola-Pul, Port.ulae-Operto, Rovigno-Rovin., Sancta Domenic.a-Sveta Nedelja, Servota-Skedenj, Turške-Ce-rušnje, Veprinaz-Leprinc, Verteneglio-Černiverh, Villa Decani-Pasja vas. Villa nuova-Nova vas. Ob koncu dopisa je Zdešar obljubil, da "bodem nekaj od naših Istrijanov, od njih navad, od ženitve, od kerstenja, od bolesti, od zakopanja i.t.d. pisal, kakor je popisat letos časopis: 'Istrija' v laškem jeziku". Napoved Zdešarjevega članka je uredništvo lista z odobravanjem sprejelo. Zdešarjev članek Istrijanski Slovenci med Teržaškim in reškim morjem (Priloga) je prvič izšel 12. februarja 1848, sledilo je petnajst nadaljevanj.11 Članek ni nek povsem izviren prispevek pač pa je Zdešar že v njegovi najavi omenil, da se bo posluževal gradiva iz Kand-lerjevega časnika L'lstria. Ta tržaška publikacija je objavila daljši prispevek duhovnika Facchinettija Degii Slavi lstriani.u Giovanni Antonio Facchinetti (18051867) je bil rojak iz Vižinade, dolga leta je služboval v Savičenti. Njegov članek je kmalu vzbudil pozornost ter je že istega leta izšel v zagrebški Danici Horvatski, Slavinski i Dalmatiski. Sicer pa je o članku obveljala sodba, da je "verjetno rjjedak a on je ujedno i vjeran opis običaja i stremljenja hrvatskog seljačkog žiteljstva u Istri na prelomu 19. stolječa."13 Seveda pa naslovitev na Facchinettijevo gradivo v ničemer ne zmanjša pomena Zdešarjeve objave zlasti zato rie, ker je vanjo vnašal veliko lastnega poznavanja. Zanimiva je Še temeljna ugotovitev, da je vse istrske Slovane (ali njih večji del) 5 Podatke o rojstvu je v pismu (14. 4. 1992} posredoval arhiv nadškofijskega ordinariata v Ljubljani. 6 imena Doleshnikov kmetijskih iii rokodelskih noviz v ieto 1343 (priloga k Novicam december 1843, januar 3 844). O odnosu Novic do Istre pije tudi t. 8euc, Istarske študije. Zagreb 1975, 6-7 7 Dopis iz Krasice v Istrii. Novice 16.12.1846, 5tev. 50, sir. 200 8 Dopis ¡2 Istrije Novice 7, 4. 1047, «ev. 14, str. 55; Dopis iz istrije. Novice 12.5.1847. Hev. 19, str. 75-76. 9 Novice. 4 8- 1847. štev. 3t, str. 123-124. 10 Novice, 1. 12. 1844, štev. 48, str. 191-192. 11 Novice 1848. str, 11, 19, 23, 17, 31-32, 35. 39-40, 48, 62, 123-124. 132, 136, 140-141, 149-149, 153 12 (.'¡strin 2/1847, štev. 21, 22-23, 25, 26-27. ti Istrski zgodovinski zbornik. 1. Koper 1953. 102, Na tem mestu je Članek v celoti ponatisnjen -(101-145). Naslednja objava je v L'lstria d i Pietro Kandler 1846-1852 [2, Trieste 1975, 5-38). O Facchinetti ju pije M Bertosa v Istsrsko vrijeme proSlo (Pula 1978, 44, 241) in v ttos i etncs zavicajs (Pula-Rijeka 1985, 111.118). 150 ANNALES i»/' 95 Branko MARUŠJČ: ANOREI ZDEŠAR (1s.!1 -T6Mi. SI.OVENSKi DUHOVNIK IN PUBIICBT V [STRI, IJïMlVa označil kot Slovence: "Oni so ravno tistega roda, in po njih žilah teče tista kri, kakoršna po žilah drugih slovenskih junakov,"1'4 Tisti, ki žive blizu Trsta ("Teržaškiga morja") so pod vplivom Italijanov zato "večidel po laško govorijo, razumejo pa tudi horvaško". Med istrskimi Slovenci je nekaj razlik, a vendar so si v mnogih stvareh in navadah enaki. Le žal, da so ubogi in da imajo premalo šol. Od drugega nadaljevanja dalje sledi Zdešar Facchinettiju in tako piše naprej o vernosti istrskih Slovencev, o vražjevernosti in v šestem nadaljevanju preide na opis gospodarskih razmer. Istrsko kmetijstvo je razdeljeno na vinogradništvo in poljedelstvo, sledi opis obeh panog. Nato se v osmem nadaljevanju ponovno povrne k običajem in po Facchinettiju povzame ženitne navade, piše o rojstvu in krstu ter seveda o smrti; seveda pa dodaja veliko lastnih opažanj in spoznanj. V zaključku svojega članka je Zdešar s primeri pokazal raz ¡¡ko med jezikom, ki ga govorijo "Istrijani pod Učko" (Čičarija), med "hrovaškim narečji", ki ga govore v okolici Pazina ter seveda slovenščino.'3 Zdešarjev prispevek je prva obširnejša predstavitev ¡stre v slovenskem jeziku in za slovenskega bralca. Pri opredeljevanju istrskih Slovanov je povsem nejasen, imenuje jih - kot smo že spoznali - za Slovence, kar pa očitno ni storil zaradi nepoznavanja istrskih razmer pač pa zato, da bi bila slovanska skupnost v takratnem Primorju številno močnejša od Italijanov. Istrski Slovani ali kakor Zdešar opredeljuje "istrijanski Slovenci" so vendar neka posebnost ko zapiše: "Dragi Slovenci! vi radi berete od Amerike [...] ne boste !e tudi radi brali navad tistega ljudstva, ktero je po svoji kervi rodbina vaša?"16 Zdešarjev članek o istrskih Slovanih je izšel v času, ko je po Evropi vel val idej leta 1848. Dogodki tistega leta so seveda začrtali tudi narodnostne opredelitve v avstrijskem Primorju. Če je bil Zdešar prvi, ki je Slovencem obširneje razlagal predvsem narodopisne poteze Istre pa je šel v tistem času pravnik Peter Kozler dije. Ne le, da je posegel v razprave o reorganizaciji avstrijske monarhije, zbiral je statistične podatke o Slo- vencih in pripravljal je zemljevid ozemlja, kjer so Slovenci živeli. Zato si je zlasti po obmejnih slovenskih krajih pridobil sodelavce. Na podlagi izkušenj, ki jih je pridobil v Istri (v letih 1849-1852 je služboval v Rovinju, Labinu, Vodnjanu in Pazinu), je napisal pomemben članek v nemščini o istrskih Slovencih,17 postavil je meje slovenske naselitve v Istri. V letih 1848-1850 se je v slovenskem tisku razmeroma mnogo pisalo o Istranih, član-karji so poudarjali istrske posebnosti in pozivali k tesnejšemu sodelovanju istrskih Hrvatov in primorskih Sbvencev. Zdešar se v te razprave ni več vključeval. Tudi ni bil udeležen pri Kozlerjevi akciji (zbiranje gradiva o narodnostnih razmerah na Slovenskem), v kateri pa je sodeloval okoli leta 1850 Jakob Volčič. Zdešarja je službena pot vodila iz Pičana v Lanišče, od tod na Kastav in Brezovico. Med feft 1859-1862 je bil za kaplana v Kringi, nato je šei v Čepic, v kršanskem dekanatu. Nazadnje je pristal v Grdosetu, kjer je 26. maja 1865 umrl v starosti 44 let. V vseh krajih, kjer je služboval, si je veliko prizadeval za šolski pouk.ia Bolezen mu je preprečila intenzivnejše delo. Ko je umrl se ga je z nekrologom spomnil slovenski verski list Zgodnja danica19 Andrej Zdešar (njegov priimek so pisali tudi kot Sdeshar, Sdešar ali Sdeschar) je bil seveda le eden v skupini preko 120 slovenskih Kranjcev, ki so okoli leta 1848 opravljali duhovniško službo v tržaško-koprski škofiji: številka predstavlja dobro tretjino vseh duhovnikov škofije. Bilo je v resnici veliko število, ki je kasneje še nekoliko raslo, da je začelo potem po letu 1878 upadati. Tudi iz kasnejših rodov slovenskih istrskih duhovnikov so prihajale narodnobuditeijske osebnosti kot Franjo Ravnik, josip Grašič, Anton Požar in tudi mnogo kasneje kol Jakob Ukmar, jakob Soklič in Leopold iurca, s katerimi pa posežemo že krepko v 20. stoletje Jakob Volčič, Andrej Zdešar, Ivan Obalo, janež Ferjan in drugi so tej znameniti vrsti riačelovali. Prav ta vrsta istrskih duhovnikov ("Cranzi") naj bi bila prvi nosilec narodnopreporodnih teženj v Istri. 14 Novice 12.5. 1848, štev. 2, str. 7-8. 15 Članek je podpisa! kot "Andrej ZdeSar, kaplan v Pičnr v Istri i" 16 Novice 19.1.1848, štev. 3, str. 11. 17 Die Slaven Istrtens. Illyrisrhes Blatt 27.11. 1349, štev. 95, str. 377-399. 18 Nekaj podatkov o Zdešarjevem delu na področju Šolstva je v pismu ivana Graha (30. 9. 1991!, V Kringi je bil ZdeSar nastavljen s posebno nalogo, da uči na leta 7858 ustanovljeni Soli (B. Milauovič, Hrvatski narodni preporod u Istri 1, Pazin 1967, str 99). 19 20. 7. 1865, štev 21, str. 167. V nekrologu je ined drugim zapisano, da je bil Zdešar vpisan v družino sv. Križa. 20 G. Quarantotti, Le orgini stori«: he della latta nazionale a Tneste e nell' I stri a. ArcbivrO Veneto 58-59/1956, 180. 151 ANNALES f>/'95 Brinko MARUSlČ. ANDRE! ZDEŠAR(IH2l-iai»5l. SLOVENSKI DUHOVNIK |N PUBLICIST V ISTRI, 14ÏI-160 PRILOGA Andrej Zdešar: Is(i'ijaii$ki ¡Slovenci med Teržaskim in Reškim morjem. Čudno se mora vsakimu človeku zdéti, de, kér je od druzih Slovencov zmiraj kaj govorjenja, se ravno od naših, to je, od Slovencov v Istri tako malo govori. Oni so ravno istega roda, in po žilah teče tista kri, kakoršna po žilah drugih slovenskih junakov. Od kod de so oni prišli v te kraje, se za prav razsoditi ne more, če ravno so se modri in prebrisani možje že večkrat v tém prepirali. Toliko pa je resnica, de niso vsi od eniga kraja prišli; to se vidi iz njih obleke, iz njih jezika in iz njih navad. Kolikor jih je pri morji, posebno poleg Ter-žaškega morja, so si, kér vedno po kupčijah po morji semtertje hodijo, govorjenje in navade od drugih, oso-bito od Lahov polastili, zato tudi večidel po laško govorijo, razumejo pa tudi horvaško. Drugi, kteri so v sredi dežele, se tudi, kakor bom bolj pozno govoril, v obleki in govorjenji razločijo, in sicer tako, de kolikor se gré bolj blizo proti Terstu in Krajni [Kranjski}, toliko več se čuje laških in kranjskih besedi. Naj več čudno pa je ravno pod Učko (Monte-maggiore), kjer so nektere plevanije Vlahov, to je, od takih, kteri se nosijo obléCeni, kakor naši drugi kmetje, in tudi z nami govorijo po horvaško, med sabo pa imajo drug jezik, kteriga imenujemo "rimljanski" ali "vlaški jezik", in kte-riga drugi Istrijani ne razumejo in ne govorijo. Nektere verstice tega jezika drugi pot. Akoravno pa so Istrijanski Slovenci med sabo v eni ali drugi stvari razločeni, se vunder vsi med sabo ljubijo, in so si v več stvareh in navadah enaki. Večidel so serč-ni, krepki in za učenost jako pripravni junaki; škoda samo, da je premalo šol, in da so preveč ubogi, pošiljati svoje mlajši v Terst ali pa clo v Gorico v šolo; ravno zat6 jih le malo hodi v šole, in so večidel kmetje; pa brez učenja so razumni, in spoznajo vsako korist. Že stari Rimljani so poštovali Istrijane, ki so na več mestih, posebno ob morji, imeli svoje hiše, v kterih so več mesecov v létu stanovali, kakor pokažejo stari kamni z napisi na hišah in na grobih.- Nar pervo vam hočem enmato popisati vére, prave in napčne, in tudi nektere vraže našiga ljudstva. Dragi Slovenci! vi radi radi berete od Amerike, od Jeruzalema, in celo od daljne Kine kaj noviga, od navad teh divjakov i. t. d.; ne boste le tudi radi brali navad tistiga ljudstva, ktero je. po svoji kervi rodbina vaša? Vsi Slovenci Istrije so pravoverni kristjani; samo malo jih je Cerkov. Oni so prava bramba resnice, in brez od več jih pohvaliti, vém, da večidel bi radi dali svoje življenje za véro svojih starejih Oni se vadijo molitve in stvari stalne (dogmata) naše sv. vére od svojih redovnikov (duhovnikov), ktere jako častijo in spoštujejo. Sveti Oče Papež in prečastljivi škofi so jim, kakor svetniki z nebes. Za veliko čast in za posebno povikšanje si imajo, ako kak redovnik doide v njih hišo, in da se, kadar mu po navadi jesti in piti ponudijo, posluži. Res je, da so tudi nekteri med njimi, kteri ne spoštujejo ne. cerkve, ne redovnikov; pa - kaj črno - med vsako pšenico se ljulika najde,- Oni se stalno derži/o vsiga, kar nam naša s. katoljška cerkev zapoveduje, in če bi kdo ka| protivniga govoril, ali pa se rugal (norca delal) z Božjimi stvarmi, mu bo valje odgovoril; "Naša svita majka cirkva ovo vadi i zapovida" (Naša sveta mati cerkev to uči in zapoveduje). Nar veči spoštovanje pa imajo do presvetiga rešnjiga Telesa, ktero imenujejo "prisveto Tilo". - Za tem pa imajo posebno spoštovanje do Marije; kadar pride kak Njeni preznik, se pred ta dan postijo, naj bo post zapovedan, ali ne. - ime Jezusovo in Marije, kakor tudi imena svetnikov in svetnic Božjih ne bodo nikdar izrekli, brez da bi valje tudi ne izgovorili: "Slava tno čast njima budi", - Ne možkiga ne ženske ne boš najdel, da bi ne nosil zmiraj kronice (paternoštra) v žepu Ravno pri ti priliki vam pa hočem tudi neko prazno vero od njih povedati. Oni mislijo, de molitva samo za tistiga velja, kteriga je kronica, ne pa za tistega, kteri moli na-njo; zato ne bo nikdar nobeden na kronico kakiga druziga molil, in če kdo najde kakošno kronico, jo da valje nazaj, misleči, da mu ne more biti koristna.- Kar pobožnost naših Slovencev zadene, se razodeva pri vsakim delu, pri vsaki priložnosti, posebno pa pri kerševanji, pri ženitvah in pri pogrebih, česar se bode vsak kmalo prepričal,- Nar bolj pa jih moram pohvaliti zavoljo njih po-strežnosti in prijaznosti do popotnikov, ktera se večidel tudi med drugimi Slovenci najde. Nej je Slovenec ali Lah, Nemec ali kdor hoče, samo de pride v hišo našiga kmeta, se mu, če ne druziga, precej kruha in vina ponudi; pa zlo bi se tudi popotnik zameril, ako bi ne hotel piti, kadar se mu, ponudi; mislijo si, de nima zaupanje va-nje, in zavoljo tega tudi oni njemu ne virvajo, ker imajo ta pregovor: "Čovik braz vtre, vire nije dostojan:" - Kadar pa kdo ž njimi prijazno govori, posebno če jim ponudi duhana (tabaka), so berž ž njim prijatli, in radi mu postrežejeo, kolikor jim je mogoče. Zmiraj se domišljujejo besed našiga Izveličarja, de "kdor sprejme ubogiga brata, njega sprejme." Lepo je viditi, kako radi, čeravno sami ubogi, podelijo siromaku, in kadar se jim v cerkvi napove, de je oginj ali kakošna druga nesreča uboge zadela, jim po svoji moči pripomorejo.- Naši Slovenci radi spoštujejo tiste, kteri so gospo-skiga ali plemenitega rodu, če se le dobro ponašajo. \ 52 ANNALES f>/'95 Branko MARiJŠIČ: ANDRO ZDEŠAR (1 »21-18051, SLOVENSKI DUHOVNIK IN PUBLICIST V ISTRI, 14ÇM60 Prevzetnežev in bahačev (oholih) pa ne morejo terpeti, in se radi iz njih rugajo. En izgled tega nam pové časopis "Istria" v 26. in 27. listu pretečenega iéta.* Prišli so namreč neki kmetje v mesto, ter so šli kavo pit. Bil je pa v kavarnict eden tistih bahačev, kteri nimajo drugiga dela, kakor samo Bogu vreme (čas) krasti in rugati se iz iskèrniga (bližnjiga) svojiga. Bahač z veliko brado - in to se vé - z ojstrogami na nogah, se je počet z njimi rugati, rekoč: "Sada, kad i kmet počel jest kavu piti, budemo mogli mi drugi na duplo bolj drago ga platiti." - Pa lepo je štorklež po nosu dobi, - ravno praviga je staknil; vstal je namreč eden izmed kmetov, kteri ni imel ravno toliko prazne slame v glavi, kakor je uni bradač mislil, se mu odkrije, in pohlevno reče: "Prav imaste, gospodine! jer i turkinja (turšica) se plati jur drago, kada gospoda počeli su jesti potentu." - Molčal je bahač, in se je z dolgim nosom proč pobral, misleč si, de, kdor išče, ta najde.- Zdej vam pa bodem kaj maliga od opravil in od hišnih navad naših Slovencov povedal. Naši Slovenci ljubijo samo pastirstvo in kmetijstvo; rokodelci oni niso radi, zatô kér ljubijo bistri, zdravi zrak svoje domovine, in se raji v toplim in v mrazu, v dežji in v vsakim vremenu, po polji in po boškah (goj-zdih) trudijo, kakor de bi v hiši kakoršniga rokodelstva se vadili;**) zatô te stvari prepustijo izvanjskim (ptuj-cam). Posebno je veliko Kamijelov tukaj rokodelcov. Nar pervo delo mladiga Slovenca Istrije, toliko de poCnè dobro hoditi, je pastirstvo. De ima otročč le 5 alt 6 !ét, že mora se terditi, in za blagam (živino) hoditi. Naj bo pozimi ali polétt, dež ali blato, gredavečidel bosi ali pa v opankahm v boške z-njtm; in tako se mladi navadijo mraza, dežja, truda, glada, žeje in mnogih drugih težav tega sveta. Če je tedej kdo od njih slabe natore, večidel v mladosti umerje; če pa je toliko krepâk, de vse to v mladosti jako prenese, postane terd, de mu nobena stvar ne škodva. - Malo se jih med njimi dobi slepih ali kruljevih, gobastih ali kako drugači pokvarjenih,- Osobito (posebno) skerb imajo oni za ovcé, ktere jim, malo manj, vse oblačilo preskerbijo; zatô pa tudi vsaki kmet, če mu je le mogoče, ovcé ima. Ravno zato, kér imajo toliko koristi od svojih ovac, jih pa tudi jako ljubijo in jim imena dajejo. - Kér je pa na zimo v Čičarii in okoli Učke (Monte maggiore) rano mraz in sneg, vsi kmetje, kteri so v Jelšanski tehantii in okoli Učke, svoje stade (Cède) na jesén ženejo na pašo v spodnjo Istrijo, kjer je malo kdaj in le malo časa sneg; na sproiečje (spomlad) pa zopet grédo po-nje, in nam, kér jih nar več skoz Pičanščino gré, že tudi mladih jancov za pečenje dopeljejo. - Koz pa iméti, je od gospoščine zabranjeno, zatô, kér so boške večidel mlade; v takih pa, kakor vsak sam ve, koze veliko škode učinijo.- ¡2 mlčka ovac delajo naši Slovenci prav dober sir, v majhnih in večih hlepcih, ki je v Moščenicah in na otoku Kerso, v Reškim morji, kteri se tudi z več drugimi otoki k Istrii šteje, posebno dober. - Volno sami doma predejo, in jo rabijo za mnoge domače oblačila. Tako dobivajo dobro povračilo za ves trud, kteriga imajo z ovcam i.- Manjši skerb imajo naši Slovenci za govejo živino. Voli in krave so pa od Štajerskih, Koroških in Kranjskih veliko slabši. Morde si bo kdo mislil, de sim si sam to v glavo postavil, istrijanske Slovence verh vsih drugih hvaliti, in le samo to, kar dobriga učinijo, od njih pripovedovati. Ne, dragi bravcil to niso moje misli; ampak samo to sim vam pokazati želel, de so si navade - dobre in slabe -med vsimi Slovenci v več stvareh enake. Tako tudi, kakor so se med drugimi Slovenci našle, in se še dan današnji najdejo, vraže in prazne vere, so bile in so še tudi med Istrianskimi Slovenci. V pretečenim stoletji so oni večidel vsi varovali v "štrige" in prikazni ponočne; zavoljo tega so vsako leto zvonili na predvečerje sv. janeža Kerstnika, de bi oslabela in obnemogla moč njihna, in tako so bili zavarovani v to šego, de, ko je hotel neki poglavar Sv. Vin-cenca (mesta v Istrii) [Savičenta] zabraniti to zvonenje, je bil v nevarnosti, svoje življenje zgubiti. Ves ljud je kričal po mestu: "Tužni mi, i naše polje i blago (živina) naše! štrige čeju nas zatreti!"- Dan današnji so se take prazne vere zgubile, in le malo jih je še, kteri take kvante od copernic i. t. d. še verovajo in poslušajo. Na predvečerje sv. Janeza Kersnika tudi naši Slovenci užigajo ogenj po gorah, kakor sim vidil v svoji Kranjski domovini; če jih pa kdo vpraša za vzrok, ravno ono odgovorijo, kakor moji domorodni kmetje, to je, de je stara navada. Tudi v bolestih se najde semtertje kaj napačniga med njimi. Res je, de se oni ne strašijo smerti, kakor so dosta pokazati v zadnji Francoski vojski, ko so, pod vladanjem čast. gospoda Lfazovič Josip; 1785-1859] radi zapustili svoj dom in se branili zoper občinskiga sovražnika. Lepo je slišati eniga ali druziga bolniga red: "Ako volja Božja jest, da umrem, neka ispuni se volja Božja," in: "Grih bilo bi suprotiviti se voljoj Božjoj." -Oni v bolesti valje pošljejo po redovnika, de jih, kakor oni govorijo: "z Božjim orudjam spravi." - To pa nekteri napačno delajo, de lekarjem (zdravnikom) ne zaupajo, ampak de rajši včrovajo prevarljivim mazarjem, kteri imajo že v svoji rodbini, kakor mislijo, to otajstvo, de * Anekdota, ki sledi, je bila objavljena kot opomba v zadnjem nadaljevanju Facchettijevega članka Oegii Slavi Istriani fL'Istria !7. 4. 1874. 5tev. 26-27, str. 102: op B. MarušiC). ** S tčm pa ne rečem, da bi vsi Istrijani zametovali rokodelstvo, k4r so eni iz med njih dobri in umni rokodelci; ampak jaz le na občinsko govorim. Pisatelj ANNALES i»/' 95 tanka MARUŠlC: ANORU ZDCSAR (IBÎMJttB. SLOVENSKI DUHOVNIK IN PUBLICIST V ISTRI. 14/'95 BrankoMAR IjS J Č. ANDREI ZDEŠAR (1H2MW.5). SLOVENSKI OUHOVNäK IM PUBIKTISTV ISTRi. 1/'9S B