PivitMI franke v driavl SHS. 24. it#v. V Uubllani, v petek 30. ianuarja 1920. Leto IV. flh&ja rata Hk dneva po prazniku • sak dan opoldan. Dreti ničtvo je v Ljubljani, IftrančiškanEka ulica št. 6/1., Učiteljska tiBkama. Popise frankirati in podpisati, aicer se jih ne priobči. Rokopise se r.e vrača. Oglasi: Enostolpna ▼tatica K 1*50, osmrtnice |t zahvale po K 2'50, razglasi in poslano vrstica po E 2; večkratne objave po dogovoru primeren popust. (SiišsSEo jugoslov. socllalno • demokratične stranice. Posamezna sian« — 35 vinarjev. —* Nsročuliia: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo let' K 96, za pol leta K -it, za četrt leta K 24, za mesec K 8. Za Nemčije celo leto K 114, tu ostale tujino in Ameriko E 120. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravnibtvo je v Ljubljani, Frančifikanska ulica št fl-l* Učiteiiiika tiskarna. Telefonska it. 312. Kaj se zopet pripravlja? Pred tremi meseci le stopila v preljavo pogodba, ki Je bila sklenjena ft*d železniškim ministrom in našim *”*vezom«, kakor le precizirano v IP/anem »Protokolu sporazuma«. Na-juen pogodbe te bil sanirati želez-iJtSke razmere ter tako pospešiti organizacijo našega prometa, ki se Jttora še danes boriti z neštetimi objektivnimi in subjektivnimi težavami, ki bi se pa dale vsaj s sanacijo težav subjektivne nravi, ki Je takoj možna, l»r Je odvisna zgolj od dobre volje poklicanih činlteljev, močno omeiiti Iti tudi celotno odpraviti. * Pi otokol sporazuma« urejuje vprašanje osobja, odreja plače in kombinira skrajšanje delavnega časa, na podlagi katerega bi bilo mogoče. vpoštevaioč objektivne okol-Jčlne, vzpostaviti naš železniški promet. Ta protokol sporazuma je bil, kakor rečeno, uveljavljen pred tremi meseci Med tem pa so se naše objektivne* okolščine precej izpreme-nile. Povzročile so. da naš promet tapldno pada in se slabša. Prpoznavamo vse težkoče, ki so se pojavile pri nabavi materljala. lokomotiv. dobrega premoga, maščob, kar se vse to za časa podpisa sporaz-juna ni moglo prav predvidevati. Ker torej vsega tega primanjkuje, je na-tavno, da ima uprava težkoče, ki naraščalo cd dne do dne. Najmarkant-helši primer za to ie uprava bosan-Iko-hercegovinskih železnic, kjer se le to na najeklatantnejši način pokapalo. Preje jc bil v tej pokrajini promet povsem urejen in normalen, se-daj je pa začelo primanjkovati mazil, goriva, olja. itd iri to ravno v času neugodnih vremenskih razmer in velikega snega. V takih okolnostih je Ves napor bosanskih železničarjev brezuspešen. Vse te na novo nastale težkoče pri vzpostavitvi prometa, moramo sicer uvaževatl, povedati oa moramo Istočasno, da ie bil ravno namen sporazuma vse te težave, če že ne popolnoma odpraviti, vsaj omiliti. Zato smo tudi čakali na poziv železniškega ministrstva, da nam bo mo--l?oče sporazum tolmačiti po novih okoliščinah, ki smo tth lojalno vpo-Itevali. Toda ta poziv Je doslej Izostal. Precej po podpisu protokola sporazuma je odšel gosp. železn. minister v Pariz, podpisani sporazum in njegovo izvršitev pa Je prepustil pod^tenim ravnateljstvom. Protokol sporazuma je naletel že pred svojim uveljavljenjem na soli- darno opozicijo vseh železniških uprav, čeprav je ta sporazum produkt težkega dela zastopnikov ministrstva, zastopnikov »Saveza« In priznano najbojšega strokovnjaka. Železniško ministrstvo le sprejelo te odobrilo »Sporazum« z izrecnim pristavkom, da se takoj izvrši vse, kar se da izvršiti. Prizadeta ravnateljstva pa so že prvi dan po njegovi objavi solidarno izjavila, da je neiz-peijiv ter ga tudi en blok odklonila. Uosp. Draškovič ie odšel v Pariz. Na njegovo mesto je stopil minister za šume in rude, sodr. Kristan, ki se je moral dolgo truditi, predno so ravnateljstva začela z izvršitvami določb sporazuma. Vzlic temu pa, da je bil pr°*oko1 8porazuma uveljavljen od-redbenim potom, in je torej pravno veljaven, so ga ravnateljstva kršila, oziroma ignorirala. Mojster v tem le bil posebno g. Jelič iz sarajevskega ravnateljstva. Sledili so mu nato vsi ostali ravnatelji. Izdelali so take turnuse. ki onemogočujejo vršitev službe in provzročaio nepotrebne zakasnitve. Če torei povrhtega primanjkuje še premoga, mazil in dru> gih potrebščin, potem je povsem jasno, zakaj prometne težkoče naraščajo in. promet pada. Smelo trdimo, da so vsi ti pojavi le posledica sabotaže, ki jo izvajajo upravni organi nad določbami sporazuma. Gosp. Jelič in njegovi tovariši, specijelno člani »Zveze jugoslovanskih železničarjev« so glavni protiv-niki »Protokola sporazuma«. Uničiti ga hočejo s tem ,da onemogočujejo in ovirajo promet na vse mogoče načine. Hočejo namreč g. železn. ministru dokazati, da je padec prometa posledica sporazuma. Tako početje Je nemoralna mahinacija. Naše trditve dokažemo z dejstvi, Id so nepobitna in iz katerih bo ra*-vidno. da eotovi krogi zgolj iz sovraštva do nižjih železniških uslužbencev brezvestno uničujejo ogromna narodna m državna bogastva. Upoštevajoč objektivne težkoče* smo stavili naše zahteve in jih sporazumno uveljavili v protokolu sporazuma, katerega sedaj ravnateljstva negirajo. In ne samo, da ne izplačujejo opravičencem v sporazumu priznanih Izboljšanj. "Ravnateljstva ne izplačujejo niti prejšnjih rednih prejemkov! Železniške uprave izzivajo spopade tam. kjer bi Jih absolutno ne bi smele in za kar m tudi prav nobenega razloga. Tako so vsled neizplačila rednih prejemkov izzvale stavke železničarjev v Konjiči. Brodu, Do-boju, Usori, Derventu in še v neka-teiih drugih krajih Bosne in Herce- govine; dalje v Nišu, Stalacu, Užicu, Skopllu in Zaječaru v Srbiji. Tudi na Hrvatskem, v Slavoniji in Sloveniji smo bili že prav blizu štrajkov. In če se to v naših krajih ni zgodilo, je le zasluga zaupnikov in discipline naših železničarjev. Vse omenjene stavke so bile izzvane od birokratske nemarnosti, oziroma hudobnih mahinacij, s katerimi se le hotelo gosp. železniškega ministra prepričati, da so slabe prometne razmere posledica »neizvedljivega« protokola sporazuma. Ce upoštevamo dejstvo, da ravnateljstva iz povsem nepotrebnih razlogov izzivajo parcijelne štrajke, potem nam mora bit? lasno, da hočejo gospodie na vsak način izzvati generalni štraik vseh železničarjev v Jugoslaviji. To posnemamo tudi iz besede gospoda, ki sedi na enem vodilnih mest v ministrstvu in ki se ie Izrazil: »Brez železniškega prometa smo živeli dolga leta In zato bomo lahko brez njega obstali tudi še en mesec, Straikaite!« Znano nam je, da so vojaške oblasti opozorjene na to, da pripravijo vse za intervencijo v slučaju železničarske stavke. Slišali smo tudi. da se širijo tendencijozne vesti, čel da bo izbruhnila dne 28. Januarja generalna stavka v Drvaru v Bosni z »protidr-žavnimi tendencami« in ki naj bi trajala do 10. februarja. Sedal vprašamo : Komu v korist se širijo take tendencijozne vesti? Ker pazno zasledujemo početje organov železniških uprav, zato konštatiramo, da se take vesti širijo v javnost iz teh krogov, ter da so uprave ravnateljstev glavni provokateril nemirov In nesoglasij na železnicah. In kar je glavno: uprave*ravna-teljstev so s svojo sabotažo dela in neistinltim poročanjem železniškemu ministru sugerirale neizvedljivost protokola sporazuma. In tako sugeriran le gosp. Draškovič Izlavii, da Je protokol sporazuma absurdum in da bi bil še veČH absurdum. če bi ga proizvedel. Kakor uprave železnic, tako se je postavil tudi g. Draškovič na bojev-no stališče napram Železničarjem s tem, da proglaša določbe protokola sporazuma za neobvezne za železniške nastavljence, o katerih je v protokolu največ govora. S tem se provocira stavka. Konštatiramo tore!, da hoče vlada potom svojih organov zaseiatl v vrste železničarjev razdor, da jih provocira In sili v stavko. Mi pa izjavljamo: Nočemo štrajka! Hočemo pa. da »e določbe protokola sporazuma ne teptalo, nego da se proizvedejo Sporazumeti se hočemo! Zato ponovno vprašamo gosp. DraškviČa, zakaj da ne skliče konference, ki je bila že meseca novembra m. 1. predvidena in na kateri naj bi se rešila sporna vprašanja, ki vzbujajo ne-vo!jo med železničarji? Z naše strani hočemo storiti vse, da pride končno do sporazuma. Sočasno pa si borno znali zasigurati tudi naše življenjske predpogoje! Ne eksperimentirajte torej! V obupnem položaju bo obupna tudi obramba. Sicr pa mislimo, da železniško ministrstvo ni za to tu, da vstvarja situacije, kakor smo lih tu opisali. Uprava Železničarske organizacije. Slovenski zadružni kongres. Dalje.) K hranilnih vlog. ki smo Jih imeli ob sklepu poslovnega leta in ki stalno rastejo, in dejstvo, da so naše hiše v Šiški, Tržiču, Store in Črni brez hipotek, prihajamo do zaključka, da se bo dalo tudi razmerje med blagovno zs lege in denarnimi sredstvi, kojemu moramo posvetiti največjo pažnjo, brez vsakih podpor od zunaj, zadovoljivo urediti. Seveda je treba pripomniti da ima naše društvo še poleg tega kot vse člane Nakupovalne zadruge pravico do sorazmernega kredita iz brezobrestnega državnega posojila za nabavo živil ln zalog. Gotovo pa je, da }e treba premagati v tem oziru, kakor tudi pri oi ganizaciji ekspedicije in pisai n« marsikatero težkočo. in da je zata popolnoma nemogoče, da bi bilo naše društvo naenkrat na vseh krajih', kjer to morda politični Interesi zahtevajo. Gospodarstvo Ima svoja pravila, preko katerih ni mogoče iti Oziraje se na ta pravila, bomo za najbllžnjo bodočnost prisiljeni, snovanje prodajalen, kjer Se nimamo Članov, začasno ustaviti. Nato poda sodrug Josip Udovfi (preds Spl. žel. društva v Ljubljani) poročilo nadzorstva, ravnatelj Kristan pa pi ečita predlog za razdelitev čistega dobička. Sodrug Tomc (Ljubljana) želi, da bi se nakazala večja’ podpora za Svobodo. Ta predlog se sprejme v tej oMiki. da se ga odka-že s priporočilom skupni seji načelstva Itt nadzorstva v uvaževanje. V debato o potočllu načelstva in nadzorstva so posegali sodrugl Martinčič (Celje). Tomc (Ljubljana), Ogrlf (Vič) in Tekavc (Ljubljana). Predlagani absolutorlj za načelstvo se je enoglasno sprejel. K predlagani spremembi novih pravil je poročal sodr. Uratnik ln predlagal, da se izpreme-ni po novih pravilih sledeče: 1. Firma društva nal bi se le-premeniU tako, da bi se imenovalo društvo v bodoče Konsumno društvo za Slovenijo. 2. Delež naj bi se povišal od 50 na 100 K. Nato povzame besedo sodrug Melhior Cobal, ki prinaša pozdrave v imenu Občnega konsumnega društva v Zagorju, kolega predsednik je, In povdarja. da so sledile tudi vc-o manjše zadruge s pozornostjo in zanimanjem vzoru ljubljanskega konsumnega društva ni da imajo zlasti tudi popolno umevanje za politično delo. ki so ga njegovi predstavniki izvršili. Pridružuje se v polnem obsegu izvajanjem sodr. Kristana. Na predlog sodr. Martinčiča iz Celja, se Je sklenilo prekiniti debato in Jo nadaljevati, ko bodo podana vsa poročila načelstva in nadzorstva. Razvoi konsumnega društva v zadnjem polletju. Sodrug Filip Uratnik je podal poročilo o računskem zaključku za poslovno leto 1918-19. Ker Je bilo poslovno leto že s 1. julijem 1919 zaključeno, se le oziral v svojem poročilu tudi na razdobje med 1. Julijem 1919 in 1. januarjem 1920, ki nudi posebno lepo sliko o novejšega razvoja društva. Iz njegovih poročil posnemamo sledeče podatke: Društvo le prodalo blaga v zadnjem poslovnem letu za 6,422.374 K 87 v., v zadnjem polletju od 1. }ul. do 31. dec. 1919 pa za več kakor 15 milijonov kron. Članov le bilo koncem poslovnega leta 7362, do novega leta pa le naraslo njih število na 16.000 članov. Deležni kapital Je znašal koncem leta 302.022 K. z Januarjem 1920 pa je narasel na 650.000 K. Vkljub temu je postalo nujno potrebno, da se deležni kapital podvoji. Blagovne zaloge so znašale koncem poslovnega leta nad 2 milijona K. Do novega leta so se več kakor podvojile. Danes se gibljejo blagovne zaloge med zneskom 4 do 6 milijonov kron. Ce bomo zvišali deležni kapital na poldrugi milijon, kot to načelstvo v novih pravilih predlaga se bo povišalo tudi jamstvo naših članov na poldrug milijon kron, tako da bo znašala naša denarna podlaga tri in pol milijona kron. Ako vpoštevmo še 282.674.67 86 LISTEK. G LA D. Spisa! Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht. (D^lie.) »Ootovo — obgve, tako čudno izgledate! In tisto predpoldne, ko ste me zasledovali —■ takrat torej niste bili pijani?« vin ^akrat tudi nisem bil lačen, ravnokar sem bil Jedel...« »Tem huje torej.« »Ali bi vam bilo mar ljubše, da sem bft pijan?« »Da... It.i! Strah me je pred vami! Ampak za božjo voljo, izpustite me že vendar!« Preudarjal sem. Ne, izpustiti ie nisem mogel. Nikakšnih bedastih čenč ob pozni večerni url na zofi, ako smem prositi! Kvišku krilo! He, prihajati s tako neumnimi izgovori v takšnem trenotku! Kot bi ne vedel, da je vse sama sramežljivost. Potem bi moral biti prav pošteno zelen! Tako. le pri miru leži! Nobenih neslanosti! Živijo kralj in domovina!... Branila se ie za čuda krepko, prekrepko, ko da se brani iz same sramežljivosti. Kot po nerodnosti sem prevrnil svečo, da Je ugasnila. Obupno se je branila in enkrat Je celo narahlo zaječala. »Ne, ne tega, ne tega! Ako hočete, me lahko poljubite na prsi. Ljubi moj, dobri ...« Takoj sem obstal. Njene besede so se glasile tako prestrašeno, tako brez moči, da so me zadele globoko v mozeg. Mislila Je, da ml nudi nadomestilo, ako mi je dovolila, da Jo poljubim na prsi’ Kako lepo je bilo to, lepo ln prlprosto! Pal bi ji pred noge. pokleknil bi pred njo. »Toda, ljuba, mala!« sem rekel ves zmeden, »ne razumem... zares ne razumem. • • kakšna igra je to...« Dvignila se je in s trepetajočimi rokami prižgala svečo; jaz pa sem se naslonil na stol in nisem storil ničesar. Kaj se bo zdaj zgodilo? Pravzaprav mi Je bilo sila neprijetno pri srcu. Pogledala Je na steno, na uro in se prestrašila. »Uf! zdaj pride služkinja takoi!« ie rekla. To je bilo prvo, kar je izpregovorila. Ume« sein ta migljaj in vstal. Vzela |e plašč, ko da ga hoče obleči, a se je premislila, ga pustila ležati in šla h kaminu. Bila je bleda in vse boli nemirna. Da bi ne bilo videti vsaj, kot da me hoče vreči skozi duri, sem rekel: »Ali Je bil vaš oče vojak?« in hkrati sem se napravil k odhodu. »Da. bil Je vojak. Kako vem to?« »Saj ne vem. samo domislil sem se tega.« »Kako čudno!« Ah da. Na nekaterih mestih se me pola-ščajo slutnje. Ha, ha, to je vendar spadalo k moji blaznosti, da ... Ozrla se je hlastno kvišku, a ni odgovorila Čutil sem, da jo moja navzočnost muči in sem hotel napraviti kratek proces. Šel sem Proti durim. Aii mi noče dati nobenega poljuba več? Mi dati niti roke? Stal sem in čakal. »Ali hočete zdaj iti?« Je vprašala, a le vedno tiho stala pri kaminu. Ničesar nisem odvrnil. Ponižan in zbegan sem stal tam in gledal nanjo, ne da bi govoril Zakaj me vendar ni pustila pri miru, ako iz vsega n! imelo biti ničesar? Kaj sem bil Jaz v tein hipu ? Zdelo se je. da je prav nič ne briga, da sem pripravlien oditi; bila ie hipoma Izgubljena zame in iskal sem besed, ki bi Jih Ji povedal v slovo; težko, globoko besedo, ki bi Jo zadela m Ji nemara malce imponirala. In čisto nasproti svojemu trdnemu sklepu — ranjen, mesto da bi bil hladen in ponosen, nemiren in užaljen, sem priče! eovoriti o nebistvenih rečeh; uničujoča beseda ni prišla, moje misli so se izkazale kot sila ubožne. Čemu ne pove Jasno in določno, naj vendar že odidem? sem vprašal. Da, da, čemu ne? Saj ni imelo nobenega zmisla, ženirati se. Mesto da me opozarja, da se služkinja skoro vrne domov, bi lahko rekla takole: Zdaj glejte, da izginete, kajti Jaz grem po svojo mater in nočem. da me spremljate na cesti. Na to da še mislila ni? O pač, ravno na to je mislila; to mi je takoj bilo jasno. Sai ni treba bogznačesa, da me privede na pravo sled; že sama kretnja in način, kako fe priiela za plašč in ga nato spet pustila ležati, me jc preveril. Kakor rečeno, jaz imam često slutnje. In pravzaprav: saj niti ni bilo toliko blaznosti v tem ... »Ali bog nebeški, odpustite ml že vendar to besedol Saj mi Je kar tako ušla!« je vzkliknila. A vedno Je še stala pri miru in ni prišla k meni. Bil sem neupogljiv In sem nadaljeval. Blebetal sem kar naprej vzlic mučni zavesti, da jo '* -Igočasim, da nobena mojih besed ne zadene živo in vendarle nisem obmolknil: Pravzaprav — ako se natanko preudari — ima človek lahko dokaj občutljvo dušo. ne da bi moral biti ravno blazen, bi mislil jaz: narave so. ki se hranijo z malenkostmi in lahko umro vsled ene same trde besede. In nato sem li dal umeti. da sera Jaz ena takšnih narav. Stvar Je namreč, da Je moje uboštvo v meni izvestne sposobnosti tako zelo poostrilo, da mi povzročalo naravnost neprilike, da. zagotavljam vas, naravnost neprilike, žalibog. A to le imelo spet svoje prednosti; preko marsikaterih položajev mi je že pomagalo. Inteligentni revež Je mnoao finejši opazovalec nego inteligentni bogataš. Revež se okrene pri slehernem koraku, ki ga napravi, nezaupljivo prisluškuje vsaki besedi, ki Jo čuje od ljudi, katere sreča: vsak korak, ki ga napravi, nalaga zategadelj njegovim mislim ln čustvom, posebno nalogo in opravilo. Njegovo uho sliši in občuti finejše, izkušenejši Človek je, njegova duša je polna opeklin... (Dalie tirih.) Stran 3. 3. Načelstvo naj bi se povišalo od 5 na 9 članov. Pet članov, to so ravnatelj, oodravnatelj. blagajnik, tajnik in kontrolor, nai bi vodilo kot dlrektoin zadruge manjvažne tekoče posle. Ti člani moralo biti pri zadrugi nastavljeni. Ostale Štiri člane načelstva le vzeti iz kroga drugih zadružnikov. 4. Nadzorstvo na! bi se povečalo od J 2 na 18 članov. Polovico Izmed njih n?i bi tvorilo ožje nadzorstvo. ki mora stanovati v l.Jubllanl. druga polovica pa širše nadzorstvo, ki «al bi bilo razdeljeno na posamezna okrožia. 5. Ho treba novih določil o pravici in dolžnosti kraievnih odborov, ki bodo uredila avtonomijo v posameznih prodajalnah. Debate o Izpre-membi pravil so se udeleževali so-drugi lome (Ljubljana). Martinčič, Mar Koren. (Celie) Povše (Javornik). Crnologar (Jesenice). Zugwitz (Sava). Kosič (Kamnik). Škerget (Litija). Kristan (Ljubljana). Snoj (Tržič). Iz stvarnih izvajani v debati smo razvideH. da kažeio naši vodilni raunt-.iki veliko umevanje za položai zadrug«*. Nova pravila in zlasti tudi povišanje deležev Je bilo enoglasno spreleto. S tem so položeni naši zadrugi tudi formalni nov! temelji. Volitve. Nt» predlo« ravnatelja Kristana se je roveril poseben odsek, s pretresom kandidatur v načelstvu in mufzojsivu kakor se lih le predložilo v smislu pravil. V imenu tega odseka le predložil sodrttg Klemenčič (Olince). nal se Izvoli naslednic kandidate k* so tndl bril izvoljeni z 126 glasovi. V načelstvo: Sodrug Anton Krisian. (minister za šume n rude) kot ravnatelj, sodr. Filip Uratnik. kot podravnatell. sodr. Stefan Dražil, (predsednik Svobode) kot blagajnik, sodnica Merica Urbančeva kot tajnica, sodr. Sirne Jurčič, (glavni skladiščnik) kot kontrolor. Sodr. Karl Tekavc in Jakob Kovač, (dosedaj člana načelstva) kot člana načelstva. Nadalje osta-lata v načelstvu Josip Zupan (predsednik organizacije tobačnih delavcev) in Viljem Rudolf (vodja železniške aprovizaclje). V nadzorstvo le bi*o voljenih na novo 12 članov in sicer: Josip Udevč. (predsednik splošne železničarske organizacije) Ljubljana. Pavel Kristan (Ljubljana). Franc Bučan (Olince). Franc Ogris (Vič) Ivan Podlesnik (ravnatelj Nakupovalne zadruge v Ljubljani). Leon Patik. ravnatelj nletarske šoJe v Radovljici. Josip Martinčič, predsednik krajevne politične organizacije J. S. D. S. Celje. Anton Radovič, talnlk bolniške hlacaine v Kamniku. Alojzij Slanovec. tainik Zveze delavskih zadrug v Mariboru. Peter Logar in Anton Cop zastopnika rudarjev v Mežiški dolini. Od starih članov so ostali v nadzorstvu Bitt-ner (Udmat). Celarc (Rožna dolina) Gašperič (Ljubljana). Zugwitz (Sava), Crnologar (Jesenice) ir Hribar (Tržič). Po volitvah zaključi ravnatell Kristan občni zbor. povdarjaioč zgodovinski pomep dneva, ko so se položili Konsiimnemu društvu za Ljubljano In okolico novi temelli In le postale Iz njega — Konsumno društvo za Slovenijo. Nal živJ raste In cvete! (Konec priti.) Dr. Francfi Ooršlč: Prvo leto našega pravosodstva. (Dalje.) Mi pa srno v zagati ostali. Tipični obrat v uvodu vsakega uradnega pfsanla In odrelanla »na podlagi zakona ali naredbe z dne «. ta obrat nam le bil tako v navado prišel da brez nlega nismo znali niti v revoluciji thretl. Kadar smo na zako-nodavnem poHu kat majhnega pre-nareiali ali komentirali smo svoje »revolucijske« naredbe — kako znamenito !a — opirali na — prejšnle av-strifske zakone, in celo — da. tako le bilo — na avstrllske državne osnovne zakone (!) in kal radi — to le višek — na dunalsKe pooblastilne zakone, ki so bili v naiboli črni dobi naše domovine izleženi za Stftrgkha in nieeove entrone. Tam le bil vrelec naše mlade revolucijske sile! Nalbolj značilna posledica te naše nebogljenosti je. da nam le še sedaf treba zaseči imovino volaškega vohuna »na podlagi« nekdanjih cesarskih naredb in pooblastil — stare Avstrile! Poredni zanamci nam bodo natvezali mišllavo. da nam le Stfirgkhovo dunalsko ministrstvo dalinovedno zasidralo In zajamčilo Jasni rod KaragJorgievičev v Slovenili. Ali ni to retroverzna projekcija na mrklo senco klina, ki lim ga le bilo izganjati, na las slična proiekciji. kadar bi državni pravdnik zaradi razžallenla sedanjega kralla obtoži) obdolženca zločina razžaljenia veličanstva no paragrafih Habsburgov-cev? Bil le čas. nevaren čas. da bi se bilo i to kal lahko primerilo. Kolikor vem. se ni Ako bi se bilo pomerilo. bi bila tudi ta reč ustrezala slavnemu načelnemu načrtu, ki le šel do iJic-isniih paragrafih. Ker se pa ni primerilo, ie bil status quo v tel reči deianjsko opuščen: paradiral le le na papirju in le nečuveno na cedilu puščal in Izdajal največje dobrine nove države, njen red in vladarjev rod. Znano le. da vellalo srbske kazenske določbe za te reči faktično stoprav izza poletja 1919. čeprav Je datum novele iz februarja meseca 1919 datiran. Ali je bilo res tako težko (ako uruge poti ni bilo), eks-klamirati stare §§ kazenskega zakona in jih. primerno redigirane, uveljaviti z nared bo? Se danes nc vemo. na še dolgo ne bo zanesljivo doznano, kal zakriva polletna doba brezzakonodavne praznine. Ali ne tiči tukaj vzrok, da so bili nekaznovani, nekaznivi zločini, za katere paragrafov ni bilo ko habsburških, ki se niso mogli uporabiti, ker bi se bil ves svet smejal? Odtod je vdrl razkroj, ki je oblestno otepal okoli sebe zlasti po oddallenih vaseh, kjer se le prevzpel celo na Clee. Težko Je bilo. zajeziti to veliko »svobodo«, ki jc ogrožala obstol države, fino je gotovo, to vem: tu išči vzroka srbski kazenski noveli, s tolikimi ovirami (te smo delali mi!) pripeljani na hreščečih kolcih, katera ie pred zloma silo obvarovala neupoetllvost bratov zmagovalcev, tu le vzrok postavi, ki po naši lastni krivdi kaže dovoli nepogodnih znakov, da ne bodo stoprv naši zanamci sklepali, da le naš — ca«e Oavelkind. zakal ona le razburila duhove no svojem postančnem načinu, še bol) pa tn zlasti po tvoll vsebini in v tel predvsem po neprevidni derogacili prestopka proti lavnim napravam in na-redham S 312 k. z. (sedaj 5 104 srb. k. z.). Stavim, da nas bratle Srbi v takih točkah niso nameravali po-prusiti. Dunaiska nanreua le bila pač obtičala in morala ie priti srbska doprega. da le šlo naprej Tiho bodi če se mani udobno voziš, kadar se pelleš s tulo Pom'«člo. Krivcra ie lasna. Toda’ kriv ie. ki nam ie dal doprego! Tako kriče. Gola resnica ie. da so obtičali kar sami. brez vprašanla. brez posveta. brez ankete, brez strokovnega lista. Ko le bilo že nol leta re divne samostalncsti nrl kralu. ie do. šla sodiščem okrožnica, kaj da ie početi. Sodnikov da nedostaja. pod-rastka da ni. sodišča da so preobremenjena, sodne počitnice da so pred durmi. Kal nal bi iim bil pameten sodnik izporočil ko to. da nai povprašalo pri Narodnem predstavništvu. pri katerem le bila zakonodav-na oblast že izza marca meseca 1919? Poprei. v dobi revolucije, so bili poslali sodiščem eno edino okrožnico in vprašanie. to vprašanie pa le obravnavalo za temelie nove prc-uredbe nevažno stvar, ali naj ostane sirotinski (takozvani P) vpisnik »po novem«, kakor ie bij ob preobratu, ali .nal ga zopet preurede »po starem«. kakršen |e bil pred 1. aprilom 1916. In ker smo ga. kakor ie bilo prav. uredili zopet po starem, le »o edini Izsledek naše pravosodne revolucije. Vse ostalo je staro, negativno. in bilo bi. kakor le bilo pred preobratom, ako ne bi bil status ciuo ante pozabil javnega reda. države in dinastiie in ako bi se ne bilo — o tem bom še govoril — toliko dobrega tz niega izkrušilo. Odkar se je zakonodavna oblast v Beograd preobesila. se naša gora neznansko zvija, ker miška ne more več ven. Le v nekaterih točkah nas Du-nal ni vodil. Tako tvarne miz« rile slovenskih sodnikov v prvem letu našega pravosodstva ni Hlo konec. V koloni mandarinov so bili sodniki vdeljeni čisto na keii. in. mehercule, kakršna je bila večina njih do sedaf, so po vsi pravici zaslužili, da so hodili na koncu. Dne 2. novembra 1919 so se osvestili, *) in, če znaki ‘) Sklepi občnega zbora »Društva slovenskih sodnikov« v Ljubljani z dne 2. novembra 1919, IT A PUB JL ne varajo, lih bo Beograd rešil bede in ponižanja. Ko je bil Hochenburger postal šef pravosodstva. le svolo odvetniško pisarno v Gradcu takoj zatvo-ril. Oovorili so o inkompabilitetl. Tudi pri nas gre ta beseda od ust do ust. Navzlic temu se pri nas z redko žilavostjo od pokraiinske vlade do pokraiinske vlade vzdržuje nepo-godna revolucilonama kontamlnaci-la obeh gori rečenih nezdružnih zvaril. Moj caesterum censeo Je. da nam poverjeništva za pravosodstvo ni več treba, marveč da naj njegove funkcije prevzame predsedmštvo višjega deželneea sodišča v Ljubljani ter da naj se osobje poverjeništva premesti tja. kamor spada. t. 1. k ministrstvu pravde v Beogradu. O tem sem že drugje razpravljal.*) * Glej čianek »Ali nam je še trt-ba poverjeništva za pravosodstvo?« v Napreju št. 230 z dne 9. oktobra 1919. (Dalle prih.) ITALIJANSKI SOCIIALJSTICNI NARODNI SVFT ZA SAMOODLOČBO LJUDSTVA V PRIMORJU. LDU. Trst. 25 V dneh 11. do 13. t. m. se je vršilo v Florenci posvetovanje italijanskega socialističnega raiodnega sveta (Consiglio Nazio-nale Socialista), ki le bilo vsled ne-lasnega notranlega in zunanle-poll-tičnega položaja izredne važnosti Debata je odkrila idejni razkol v italijanski socilalistični stranki, razkol med maksimalisti (Bombače! Serra-ti) in reformisti (Modigliani. Turatl. Treves). Razpravllalo se ie tudi o mednarodni politiki in o ladranskem vprašanju, o katerih predmetih sta zastopala svoje stališče z ene strani Serrati (inaksimalist). z druge strani reformist Modic liani Po dališem poročilu o ruski revoluciji ie prešel Serrati na ladransko vprašanie. S soci lalističnega stališča ie dokazoval potrebo posvetovanja z italijanskimi socilalisti. z onimi Julijske (Benečije Ir. JugoslaviJe. ne z domnevo, da bi rešili ta problem, ampak da znova ooudarlaio princip samoodločbe narodov. Pobiial le nacionalistično Ideio tn dokazal da ni pravično ne domistno da interesi velike manlši-ne pov/ročrlo nemir mlllionom In miliionom liudl. Zavračal ie geslo: »Reko Rečanom«, kakor bi zavračal one. ki hi hoteli dati železnice železničarjem. To velia tudi za Trst. kakor za Ciner. Malto in za vse druge kraie. ki se nahatalo v istem ooloža-iu. Toda teh orobiemov buržoazila ne more in ne ho rešila. Le ootom udeistitve proletarske moči bodo rešena vsa narodnostna vprašanja. — Posvetovanja so se udeležili zastopniki nad M) deželnih zvez. med njuni tudi trentlnske In »akozvane julijske Bemčiie (Passieli Tuntar. Regent. Callini in Benetti) in vodstvo stranke izven Lazzarila. ki le bolan. STAVKA V PULJU KONČANA. LDU. Puli. 26. Splošna stavka, ki le trajala tukal okroglo 15 dni. se Je danes končala. Delavci so nastopili zopet delo, le delavci plinarmce niso glasom »Pkcolo della Sera« še šli na delo. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V ITALIJI. LDU Trst. 26. Stavka italijanskih železničarjev se nadaljule glasom lista »Lavoratore« kompaktno hi disciplinirano. V Trstu stavka preko 3500 železničarjev. Stavko-lornci ne dosegalo števila 600, vštev-ši uradnike in posebno kategorijo železničarjev, o katerih trdi železniška uprava, da hi tudi brez njih lahko vzdržala redno službo dober mesec BELI TEROR NA MADŽAR. SKEM. LDU. Budimpešta. 27. (DunKU.) OKU. iavlia: Poveliništvo budimpe-štar.sktna okoliša ie zopet proglasilo prcki sod. po katerem se bodo kaznovali nastopni zločini: rop. umor. požig, iavno nasilstvo. zločesto, poškodovanje tuie lastnine, pobeg, pri-pomoč pri kršeniu zapriseženih vojaških obveznosti, plenienje. ustaja in upor. Voiaške ali civilne osebe, ki bi se proti tem zločinom pregrešile in ki so še podreiene voiaškemu kazenskemu zakoniku, bodo obešene ali ustreljene. Volitve na Madžarskem. LDU. Budimpešta, 25. (DunKU.) OKU. poroča: Glasom časniških poročil ie doslej znanih 108 volilnih izidov. Dosedaj ie bilo izvoljenih 52 krščanskih soclialcev, 39 pristašev stranke malih kmetovalcev. 4 demokrati in 2 poslanca brez stranke, Pogalenla med sovjetsko Rušilo In Estonsko. LDU. Nauetu 27. (Brezžično.) Kakor se javlja iz Revala. so pogajanja med Estonsko In sovjetsko Rušilo skoro končana. Sporazum se je dosegel skoro v vseh točkah. BolJ-ševiki sc opustili svojo zahtevo, naj se estonske utrdbe na nevtralnem ozemlju porušijo. Brtisllov v službi sovletov. LDU. Praga, 27. (ČTU.) Kakor poroča »Venk^v« iz Londona, prevzame general Brusllov poveljništvo nad rdečo armado, ki ima začeti ofenzivo proti Poliski. General Bru silov se Je ponudil Trockemu na razpolago. ko Je izvedel, da je bil njegov sin na povelje Djenikina ustreljen. Izročitev volnlh krivcev. LDU. Berlin. 27. (DunKU.) Kakor doznava »Achtuhr Abendblatt« Iz Bazla. prinaša »Morningpost« iz Pariza nastopno vest: Na izročilni listi stoje Imena 34 poveljnikov nemških podmornic. Da bi Ludendorf in Hindenburg ne bila na listi, ni v Parizu in Londonu nič znanega. Jugoslovanska vlada le vrhovnemu svetu predlagala, nal se izroči bolgarski kral* Ferdinand ki živi v Nemčiji. Dnevne vesti. Blagoslovljena nadorodukclja. Sinoči se Je nekdo zopet pošteno napel nad »Večerno posodo« in odložil brezobzirno ves plus svoje no-tranie fizične in duševne produkcij''. Niegov napor ie bil za list pravi blagoslov. Napolnil ga le s svojo Jedrnato in duhovito nadprodukcijo prav vsega od prve do zadnie strani. Takega slikovitega obiležia kakor sinoči ni imel »Večerni list« še nikoli. V zgodovini slovenske klerikalne kul ture bo tvorila ta izdaja »Večerne posode« tako po vsebini kakor po obsežnosti posebno poglavie. Najprej prosimo, da si dodobrega zapomnite komentar k zahtevi italijanskih soci-Jalistov, da ima v vsem spornem ladranskem ozemlju odločiti ljudski plebiscit in ne italiianski imperializem Kaj to. ko te vendar v Mariboru Se neka* Nemcev, ki se lih ni 5e moglo. po krivdi slovenskih sociialistov. popolnoma zadaviti! Vrag nai vzame ljudski plebiscit v zasedenem ozem> liu. ko ne moremo zaklati Nemcev v Jugoslaviji 1 1» ploh. kai ie treba soci-lalistov. Ni Jih treha. Ne v Italiii. ne v Jugoslaviji. Na Ogrskem Jih ni. ker so zmagali tam klerikalci. Živeli ogrski k'er‘kalni bratie! Kako so vse izvrstno uredili. Nekal tisočev socija-listov so človekoljubno pobili, nekal sto krščansko izr:>čili Donavi ostale na s katoliško potrpežljivostjo pobesili. Živela krščanska ljubezen do ... bližnlegal Ta zlata doba nedvomljive krščanske zmage oride tudi za slovenski klerikalizem. Za to so dani vsi pogoji. Naiprel liubezen do stare Avstriie In njene dinastiie. potem pa prakša v volni dobi. ko je bil »Slovenec« policiiska ekspozitura in načelstvo SLS c. k. patriiotični bordel. Ki ie delal v soglaslu z vsemi tistimi tiudmi. ki tvorijo še sedat večino v slovenski klerikalni stranki, od n a J-višjih do najnižjih Skoda, da m bilo takrat Še »Večernega lista«. Kakšno hvaležno polje zanj. Mesto b.>ia proti sociiaiistom. bi pomagal »Slovencu« v njegovi bestilalni vsakdanji gonii proti Srbom. »Slov. Na-rol« ie zadnjič pisal, da ie Še sedal veliko ljudi, ki sovražilo Srbe. ni pa hotel povedati, da je to pripisovati volni in p o v o l n l propagandi slovenske klerikalne stranke in pisanju »Slovenca«. »Večerni list« bi to javno priznal. Sai ie tako pogumen 1 Kal vse ne odlaga vsak dan Javno v svojih predalih. Naiprel obrekovati potem denunciratl. nazadnle pobesiti! Tako veleva krščanska morala slovenskih klerikalcev. Zato laž za lažio Jan za dnem in vse na rovaš sociialistov. n|ih stranke in voditeljev. Boi zlasti proti sodr. Kristanu, ki je kriv vsega, ki prodala tuicem naše šume in podletla. ki rešuie krivično valutno vprašanie. ki ie proti ženski volilni pravici, proti demokratizaciji države, proti ureditvi prometa, proti delavcem, proti delavkam, proti narodnemu gospodarstvu, proti novim zgradbam. proti posušeniu liubljanskega barla. itd. itd. itd., z eno besedo, ki Je proti celemu svetu. zato. ker Je — sociialist. Zato boi njemu, boj socialistični stranki z vsemi sredstvi, tudi s pomočjo pokvarienih lokomotiv. Vse pride prav »Večerni posodi«, ki izhaja v znamenju slovenske klerikalne morale, poštenosti, kulture in politike in z edinim praktičnim resul- Bte*. «4 tatom, da se lahko vsakdo nad n|a brezobzirno napne . . . Kal vse zahtevajo »narodni delavcu Včerajšnji »Slov. Narod« piše e protestu narodnih delavcev (brrrr!...) v Mariboru proti burnim »dogodkom«. ki so se baje doigrali na Koroškem kolodvoru v Mariboru. Socialisti so morali ob tel priliki zaklati natmanl polovico vseh slovenskih zvezarjev (kar ni vsekakor veliko) porušiti tri dele Maribora In Poolavitf ves slovenski Staier tja do granice. Saj sj drugače ne moremo raztolmačiti nadvse plemenite In velikodušne zahteve. »Protestirajočih narodnih delavcev. Mi smo se sicer informirali v Mariboru o burnih »dogodkih« k! so se bale tamkaj doigrali tega In tega dne. pa se nam ie odgovorilo, da istega dne v Mariboru, razven kratko tralaloče Plohe, ki se ie vsula nad slovenskim in nemškim delom mesta v popoldanskih urah. Špeciieimh »dogodkov« ni bilo Bodisi kakorkoli, sedaj vemo. glasom poročila v resnem in demokratičnem »Slov Narodu«* da so »narodni delavci« zahtevali na svojem shodu te-le malenkosti: »1. Vlada nal tako! prepove izdajanje socitelno-demokratskega nemško pisanega tednika »Volksstimme« v Mariboru. 2 Oni delavci v Mariboru ki so imeli svoičas namen zapustiti našo državo, nai se takoj odpuste in nošlle-lo preko meje v Avstrijo. 3. Vlada nat zabtanl in prepreči terorizem internacionale. s katerim skuša potlačiti na tla slovenske delavce 4 Koroški kolodvor nai takoj zasede srbsko vo-iaštvo. 5. Nemški ulični napisi v Mariboru nai se nadomeste s slovenskimi in 6. Trgovce in obrtnike se naj orisili. da napišelo na svole table imena v pravilni slovenski obliki. Zborovalci so končno iziavill da bodo za izvedbo svojih zahtev sami skrbeli v -slučaju, ako bi Pokrajinska vlada v tem oziru ne hotela ničesar ukreniti«. Tudi mi orosimo pokraiinsko vlado da tem milim res rodolfcibno demokratičnim zahtevam takoj ugodi, ker dmgače — kainak — bo joj. Zakaj če Je v samem nan*dnem Maiiboru toliko denunciiantov »n norcev, si lahko misli, koliko jih mora bit? v vse! »odrešeni« Sloveniji. Živeta slovenska kultura) »Zveza Jugoslovanskih železničar« lev« in vookoienc! lužne želermoe. Odveč le skoro vsaka besed« o trpljenju vpokolencev lužne železnice. ker pomoči itak od nikoder ni. Pišemo le zato da damo vzlic temu duška svoli nevolli. ko vidimo, kako nagosto pnreiajo bivši naši kolegi zvezarii veselice, med tem ko xa svole nekdanje tovariše, ki umirale gladu, nimajo nobenega srca. Kt>n-štatiramo. da niti vpokoieni nadre-vident Kelžar. ki le član Zveze, ni še zinil besedice za vpokojence. odkar le postal državni poslanec. Se mn ?e dobro godi . . . Morda se bo še rad spomnil ubogih vpokoincev ob orvih volitvah, ker nas ie vpokoiencev v Liubliani precejšnje število Ali takrat bo že prepozno. Spoznali smo namreč, da se gospoda zanima za nas samo takrat, ko potrebuje nai>e glasove Pa ne samo. da se nič ne brigalo za nas, še to. kar dela za nas sociialistična oreanizaciia. oviralo*, ker stoie bale na stališču, da le prepustiti vpokoience svoii usi*li. Mesto da bi podpirali intervencije in korake socilaltstičnih zastopnikov v prid vpokojencev. so še nastopil! proti tem korakom in proti našim zahtevam. Kal naj rečemo revni vpo-koienci k temu? - Vpokoienci južne železnice ne bomo nikoli več pozabili na to sramotno postopanje zvezarske gospode. # Prepoved izvoza tuilh valut. Vi zmislu naredbe ministrstva financ z dne 14. novembra 1919, J. br. 3074. priobčene pod št. 275 Uradnega lista z dne 26. novembra 1919 in dodatne naredbe z dne 20. ianuaria 19i0. J. br. 4034. ki izide te dni v Uradnem listu. je prepovedan izvoz franoskih in švicarskih frankov, dolarjev angleških funtov šterlingov. grških’ drahem in italiianskih lir preko gotovih v naredbah natančneje navedenih vsot. Onozaria se. da delegaciia ministrstva financ ni upravičena, da dale iziemna dovolila za izvoz višiih zneskov. Za takšna dovolila se ie obračati perosredo na pristojno ministrstvo financ (generalni inšpektorat) v Belgradu. V dotični vloei naj prosilec navede ln verodostojno dokaže. v kak namen želi izvoziti tuio valuto. Izvoz vseh ostalih valut ki ne spadaio med gori naštete, le docela prost. — Predsedstvo delegacije ministrstva finance za Slovenijo in Istro v Ljubljani, Nujno obvestilo Interesentom, ki Imaio depozite in tirjatve v Nem* Ški Avstriji. Velike svote jugoslovanskega premoženja Je Nemška Avstrija neopravičeno dala pod zapore. Naša deželna vlada In trgovska in obrtniška zbornica v Ljub liani se že leto dni imeresirata za to zadevo. Sedaj že posluje v Ljubljani enketa za repatriacijo jugoslovanskih depozitov in tirjatev v Avstrilski republiki za teritorij Slovenije. Dogovorno s to anketo snu-jeio naše banke: Kranjska deželna banka. Jadranska banka. Ljubljan ska kreditna banka in Slovenska eskornptna banka posebno družbo ki bo izvršila repatriacijo tega jugoslovanskega premoženja na podlagi oglasov interesentov. Vse podrobnosti se bodo v najkrajšem času interesentom obiavile Za danes se le opozarjajo, da jugoslovanskim upnikom ni priporočati, da spreje majo plačila svojih tirjatev iz Nemške Avstrije v nemški valuti, ker ta vsak dan slabše stoji, in tudi ne v nežisiosanih bankovcih, ker Je njih uvoz v Jugoslavijo strogo prepovedan. Nasprotno se jim priporoča. da se pridružiio zgoraj omenjeni akciji, katera bode njih koristi kolikor mogoče varovala. Transport depozitov bode na podlagi oglasov proti mali odškodnini preskrbela imenovana družba bank Jugoslovanski dolžniki, kateri imajo plačati tiriatve v Nemško Avstrijo, se opozarjajo, da je vsled znane odredbe naše vlade to plačilo za sedaj prepovedano. Tudi niih zadeve bode zaorai imenovana oiicijelna or-sfanizaona v kratkem pojasnila. Vsa podrobna izvestja dale tajnik se-dame oruanizadie odvetnik dr. Josip Hacin v Liubliani Kolodvorska ulica št S Iz gledališke pisarne. P. n. abonente opozarjamo nonovno. da se oglasilo čimpreie v pisarni tajništva v opernem gledališču z vstopnicami za I nolletie in si podallšalo abone-ment za II polletje nai pozneje do l. februarja t. I. S predstavama dne W. t. m. dobiio vsi A, B. C. 0 in E abcMenri po 30 predstav tako. aa se /;u ne z ,^1 feb m ar jam že,drugo polit tie. Ce se kdo n. n. abonentov d.» tornega termina ne oglasi. smo primorani smatrati to za odpoved in se ho sedež breziziemno oddal novemu reflektantu Na reklamacije Do t tebruaiiu se v nobenem slučaiu ne bi^Je moglo ozirati. Cinične iztave verižnika. Da so venžmki cinični tipi človeške druž be. ie znana stvar. Ciničen naravnost couel na te izrek katerega ie nedavno izustil neki veliki verižnik z usmem. Dejal ie- »Kadar bo naj-vttia Plundra, ko bodo vsi popolno ma hosi. taUrat bomo dali usnle ven rn stavili cene. katere bomo mi zahtevali. lakrat bo vlada nas prosila!« To se dnt 2 februarla 1920 ob 8. uri zju-tial v Celiu v hotelu »Union#: 1. Zunanji in notranii politični po-ložai: 2. občinske volitve: 3. materiielni in politični *položai aelavstva: 4 nuina potreba okrožne organizacij: 5. volitev okrožnega odbora: 6. določitev okrožnega tajnika; 7. ek tožni volilni fond: 8 Raznoterosti. Kraievne organizacile okrožja Celie nujno pozivlismo. da se temu pozivu odzovejo in pošlieio na konferenco zaupnike s pooblastili. Odhor Pol. soc. dem. org. v Celiu. Sodruee In sodružlce ooozarlamo na disk u s i i s k i večer, katerega priredi politično društvo Novi Vodmat-Moste v petek, dne 30 t. m. ob 7. uri zvečer v posebni sobi pri «t. Podobniku. Vsled zelo važnega dnevnega reda se želi polnoštevilne in točne udeležbe. Shod v Lembergu nri Poličanah. V nedeljo, dne 1 februarla popoldne ob dveh se bo vršil javni ljudski shod v Lembergu ori Poljčanah v gcstilnj g. Lovrenčak. Poročata ss. Videa! in Cepin iz Rogaške Slatine »Svoboda« priredi dne 2. februarla v veliki dvorani hotela »Union« ples. Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 10 K. za člane »Svobode« kron. Iz Slovenije, Vevče. ■tt P?e. ^: ** m- smo ustanovili v Vevčah krajevno politično orjjaniza* cijo. Obenem se je vršil rnnogo-brojno obisaknl javni ljudski shod. kate-eea le otvoril s. Miklavc in sta govorila ss. Golouh In dr. Lemež iz ljubijane. Poročala sta o pomenu političnih in strokovnih organizacij delavstva. Žela sta mnogo odobravanja in uspeh shoda je ustanovitev kraievne politične organizacije, katere odbor je sestavljen takole: Predsednik Ivan Mislej; podpredsednik Vincenc Turk; blagajnik in zapisnikar Franc Dovjak: odborniki Jožef Mihelič, Jakob Skub, Albin Tolmajner ta Franc Kamnar. St. Vid prt Stični. Gospod Jevnikar ne jenja s tožbami. Prosto mu. Lotil se Je tudi svojega soseda. Pravijo, da so neresnične vesti zelo razširjene. Pridno torej lovite raznašalce. nastavljajte limanice, pasti ir zanjke! Ni vrag. da se kdo ne ujame. Razpišite tudi nagrade, čs drugače ne pomaga. Ljudem je pot v Višnjo goro predolga, zato bodo posla!! v kratkem prošnjo na ministrstvo pra vosodia v P/elgradu. da ustanovi sodnijo kar v St. Vidu. ker ne bo nikoli več take lepe priložnosti za to. Šolska oblast pa naj bi učitelju g. Jevnikarju dala daljši dopust za tožarieme. oziroma, da v pro«ten. času lahko agitira za slavno »Kmeč k.* zvezo«. D? le to potrebno, t* vidi tudi 1 e pisma, ki ga ie pisal s Jevnikar A Jerebu, kier pravi: y,Tu di Vam je splaval Hubi mir. ki t?* tako linbite • O. levnikar torej ne misli mirovati. Mi na hočemo, da ss-vrne v našo vas liubl mlT. Zato n Jevnikar izrine, za kar naj po«?Vrbi šolska oblast l.ludstvo ga !e namreč že do grla silo Kaj da misli o mem je razvidno tudi iz sklepa novega aprovizaciiskega odbora, ki zahteva od g. Jevnikarja. da predlogi v*«r aprovizacilske račune. Tri leta je gospodaril v aprovizaciii Never letno ie skoraj, da mu ie elnvarctvr dalo vso oblast v roke. in da ni imenovalo aprovlzacijskeca odbora, če prav spada r>od to aprovizadio 13 županstev. Novi odbor hoče videt' tudi seznam o svoiečasno zapleni nem blagu. Upamo, da nov! od*>or ostane trdno pri tem svojem sfclenn čeprav bi se prizadeti eventualna opiral Toliko ?a danes. •v JUGOSLAVIJA ODK1 ONI AN-TANTIN U! T1MATUM. LDU. Pariz. 27 avlla bržola vkr. Iz Beograda, no kateri *e po pristojnih ootitffnfb krofih zarrim> ds bc lueo^laviia antantni nltimatum od kfonila. VSEBINA ANT^VTiNEGA ULTl LDU. Pariz ?5 »Fxeelslor. prlobčme vsebino ultimata, ki so g» zavezniške ve'e«*!e izročile in^odo vanski vlad!. Po tei noti predavalo zavezniki' 1 Da se odnravl neod visna reSka država in se nostavl mesto pod paranriio zveze narodov ? da se prideli Sn5ak Jneoslovp nnm: 3. da «e potegne meta. VI p-otaviia zve/n nr» m »j* Peko in Istro vzdolž obali, vendat tako. da pusti na hiPo*tr>ve”«'<-prr o7emjUi vso železnico, ki vodi 1» Peke v j iubliano: M zavarovanj' Tr^ta potom modiflkaHte t^^n7V!*»,e '\'tlsonove črte v okolic! Senožeč: 4 da se ustvari v Zadru v obMnsktfc meiah neodvisna država pod ea-ran^fio zveze narodov: K. da ftaliii Valona In mandat nad Albanijo in se ustanovi oosebna vlada vina za ti«?ta albanska okrož*a. -V* pride'0 pod inPn^oven^Vo unravo • f, da se pridele it-l:« ntnkl 1 n?lr» Pelagru? In 'rls drnti pa naf dejo pod lugoslovennk0 snverenite- tr.; 7. da *e demilitarizirajo vsi otoki v Jadranskem morttj, 4MFPTKA MSPfOTIJTF ANTANTI v iadranskfm VPRAftANTD LDU. Nev York. 26. Washlng-tonski d('pi>nik »Associated Pres^# brzoiavlia' Uradno se ugotavlja, da ni nastopila v ameriškem stališču naoram Jadranskemu vprašanlu od Wilsonove poslanice nobena izpre-memba in da se namerava strogo držati dolečb dogovora z Jugoslovani za uveljavljenje nliliovlh in italijanskih teritoriialnih zahtev ob Jadranu Ugotavlja se. da so ministrski preJsedniki in Člani konference v Parizu rr! obravnavi tega vpra-šanla popolnoma upoštevali ameri kanske staHšče ta niso zato predlagali k dcgovoru nobenih spreminle-valnih predlrgO'7- ki bi bili napotil! državni urad. da bi zpremenii svo! nai : ;n glede bodočnosti Reke. Zato se mora ' naknadni dogovor kj_ se sklene brr* ameriškega privoljenja, Izvesti brez udeležbe vlade Zedinjenih držav. AMERIŠKO POSOJILO EVROPL LDU. Washlngton, 28. (DunKU.) •Star« poroča: Predsednik Wllson bo prihodnje dni sklical kongres, da izposluje odobrenje posojila v zne sku 150 milijonov dolarjev za nabavo živil za Avstrijo, Poljsko, razne druge evropske države In Armenijo. STAVKA STAVBINSKIH DELAVCEV NA ŠPANSKEM. LDU. Madrid. 26. (DunKU.) Sno-Či so stavbeni delavci v Madridu pri tajnem zborovaniu sklenili, da stopilo v splošno stavko Davi so odposlanci strokovne zveze stavbenih delavcev prisilili delavce, da so ustavili delo. Prišlo le do spopadov, tekom katerih je bilo več oseb aretiranih. HOOVER PREDSFWHK MEDNARODNEGA DEI OVNEOA URADA. LDU. Pariz 27 .(DunKU.) Agcii-ce Havas poroča: Albert Hoover le bil danes dopoldne soglasno izvollen za predsednika medr.ardnega delovnega odbora. POLOŽAJ V IRKUTSKU. LDU. Moskva. 28 (CTU.) Tz Irkutska poročaio da se tamošnje čehoslovaške čete obnašajo Prijazno nevtralno Zajamčili so Um svoieča-sn.t rf-ovir; «’ odhod proti vzhodu. Čehoslovaške čete so razorožile Semenove čeie. ki so iib hotele zadrževati Pri tem sta b'!a vieta generala Petrov in Bičev Z Amuria lavijaio hude brje z Jai > ',cl Skoro v vsem Irkutskem puv nementn so po«tnvib vietske oblasti Prireditve, Dnift^o državnih uslužbencev kroliestva SHS za slovensko ozem-lic obvešča svoie člane in vse strokovne orcanizacile da se za četrtek (29. t. m.) določeni izredni občni zbor vsled nenadoma nastalih za-prtk ne vrši. — Predsedstvo. Drn«tvo železniških uslužbencev za vzaiemno oodolranie ob »mrli v Ljubljani ima svo! redni občm zbor dne 2. februaria točno ob 9. uri d >-poldne v šolski jM»bi glavnega kolodvora z običalnim dnevnim redom. K rdh nro-metnili ln čekovnih uradnikov v Liuhiinnl vabi svole člane k važne-wi4 sestanku kl se vr-spoda Mraka na Rimski cesti. Maribor. Dne 1 februarla se vrSi v vseh prostorih nekdanje »Kazine« v Mariboru veliki Planinski ples. kl ga priredi mariborska podružnica SPD. Začetek točno ob R. uri zvečer. Vstonnice se dobe v predprodali pri g. Franio Maler. trgovec na Glavnem trsru. za člane i>o 12 K za nečlane pri gdč. I enart. trafika v Gosposki ulic! in trgovcu Ellinver na Ma-gdalenskem trgu po & K Pri večerni blagajn! stane vstopnica za člane 15 K. za nečlane 25 K. — Vstop Ima vsakdo. Posebna vabila se ne raz-pošiilslo. Slov. nevsko društvo Krakovo-Trnovo ▼ Ljubljani vabi na zabavni večer, kl se vrši v soboto, dne 31. }a* nuaria 1920 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnina 6 K za osebo. Predprodala vstopnic pr! g. Milko Krapež. Jurčičev trg io g. V. Bratuž. Florijanska ulica. — K obilni udeležbi vabi odbor. Organizacija vojnih invalidov priredi dne 29. t. m. v vseh prostorih i-Narodnega doma« svojo prvo veselico s sledečim sporedom: Srcčolov, šaljiva pošta, ainerikaiiska licitacija, komični nastop g. Povheta in oles. Igra vojaška godba pod vodstvom g Dr. Cetina in sekstet tov. Stariča, Vstopnice se dobe v predprodaj v trafiki v Selenurgovi ulici štev. i in Dri blacaini oh 7. uri zvečer. — Za obilno udeležbo vliudno vabi odbor. Vabilo na VIH. Planinski ples. kl ga priredi »Slovensko planinsko društvo« dne 1. februarla t. 1. v vseh prostorih »Narodnega doma« v Ljubliani. Začetek ob 8. url zvecce. Vstopnina za člane SPD 15 K le proti izkaznic!, za nečlane 20 K. Pi odprodala vstopnic za člane z niih soprogami in otroci pri g. Ivanu Ko* renčanu. trgovcu. Stari trg. od 26. t. m nadalje, za nečlane trgovine L Kerte P. Magdič A .Skof m l. Samec. Gostie nal blagovolito prinest! za vsak slučal kozarce za vino s se-bot Istotako se naorošaln gostie da pridelo čim nalveč v planinskih aH narodnih nošah, sicer pa v promenadni obleki Posebna vabila se n* bodo Irdabia ker te olanjnskl nle* splošno pristopen. Na mnogobrolno n(tptp?t XIV. VOJNA POSOJILA DEŽELE. Deželni odbor podnfsal devet milijonov kron voinib posolil na račun raznih ustanov. Dežela Kranjska se Je udeležila vseh osem vojnih posolil, ki jih je izdala bivša Avstrija. Vsota prevzetih voinih posojil znaša 8.8S7.900 K. od katerih pa spada na račun deželnih sredstev vsota 5,111.800 K in na račun ustanovnih zakladov, ki so v upravi dežele vsota 3.776.100 K. Vsa vo!na posolila le podpisai deželni odbor na račun deželnih sredstev in aa račun ustanov. Nabavni stroški voinih posolil za ustanovne zaklade so bili pokriti v gotovini le glede vsote 143.500 K. glede ostale vsote 3.632.600 K pa se ie uredila stvar sledeče: II. vojno Dobojllo v znesku 3,000.000 K. ki se le skupno nabavilo za razne ustanovne zaklade, se le zastavilo nri c. kr. poštni hranilnici, ki Je izplačala na dotične titre nosoliJo 2.250.000 K, V pnkritle ostanka nahavnlh stroškov se ie pri istem zavodu nalelo šo dalino posolilo 625.791 K 67 vin., proti zastavi 4% nanlrne rente štev. 177.918 nom. glavnice 19b.000 K Oast sirotinskeva u^tanovne^a zaklada) ln 4*1 nanirne rente štev. 177.919 nom glavnice 1.057.900 K (last dila^kega ustanovnega zaklada). Skunn! lombardnl dolg za 11. volno rosoiilo znaša tore! 2.875.791 kron 67 vin. III. volno oo«oH1o ▼ znesku Bfl« fino* kron. kl se le Istotako sknnno nabavilo ta r»zn* wnral navedeno ustanovne zaklade, se le zastavilo pri vrtni poso;ibiici v Ljubljani ki t>; bnte^ala na dotične titre posoiifo 373650 K V pokritie ostanka nabavnih štroškov se le nri istem zavod ! nalelo še daHno nosolilo 95.000 K. nroti zastavi papirne rente štev. 91.688 nomht. glavnice 152,?0ft K r-št 177 917 nom. glavnice 72.300 K (obe last Olavarlevega ustanovner ■ zaklada). Skupni lombardnl dolg m III. vojno po§o}ilo nom, 500.000 K znaša torej 408.650 K. 11*. vojno posojilo ▼ znesku 40.600 K, ki se le posebej nabavilo *a JSmil Guttmanovo dijaško ustanovo, se je pokrilo z lombardnim posojilom v znesku 37.210 K 6 vin., najetim pri c. kr. poštni hranilnici proti zastav* titrov vojnega posojila nomlnale 40.600 K in 4% kronske rente štev. 103.257 nom. glavnice 28.200 K (last te ustanove). IV. vojno posojilo v znesku 30 tisoč kron, ki se Je nabavilo za Martin In .losipine Hočevarjeve dijaško ustanovo, se Je pokrilo z lombardnim Posojilom v znesku 28.600 K. -najetim pri vojni posojilnici v Ljubljani proti zastavi vložne Knjižice Kranjske hrauiinice št. 320.593 glavnice 61.448 K 33 vin. (last te ustanove). IV. vojno posojilo v znesku 20 tisoč kron, ki se Je najelo za losipine Hočevarjeve ustanovo za učence na meščanski šoli v Krškem, se je pokrilo z lombardnim posojilom v znesku 19.100 R, najetim pri vojni posojilnici v Ljubljani proti zastavi vložne knjižice Kranjske hranilnice št, 320.994 glavnice 47.571 K 49 vin. (last te ustanove). IV. vojno posojilo v znesku 10 tisoč kron, ki se Je nabavilo za .losipine Hočevarjeve ustanovo za učence na obrtnJ šoli v Ljubljani, se je pokrilo z lombradnim posojilom v znesku 9550 K,- najetim pri vojni posojilnici v Ljubljani proti zastavi vložne knjižice Kranjske hranilnice Štev. 320.995 glavnice 24.950 K 63 vin. (last ie ustanove). IV. vojno posojilo v znesku 31 tisoč kron, ki se ie nabavilo za monsg. Staretovo volilo za zavod za slepe, se je pokrilo z lombardnim posojilom v znesku 29.550 K, najetim pri Kranjski deželni banki v Ljubljani proti zastavi 4.2% srebrne rente št. 80.139 nom. glavnice 56.300 K (last tega volila). V. vojno posojilo v znesku 1000 kron, ki se Je nabavilo za cesarja Franca Jožefa I. Jubiieisko ustanovo mesta Idrije, se je pokrilo z lombard- nim P.^ojllciTi v znesla: 968 K, naie- ea pri Kranjski deželni banki v ubljani proti zastavi titrov vojnega posojila nomlnale 1000 K in obveznice 4.2% papirne rente St. 222.336 glavnice 2200 K (last te ustanove). Vsi lornbardni dolgovi ustanovnih zakladov znašajo skupaj 3,432.209 kron 67 vin., za te dolgove zastavljeni vrednostni efekti pa reprezen-tirajo skupno vrednost 5,240.670 K 45 vin. Nabava vseh vojnih posojil je bila vedno pravilno sklenjena od deželnega odbora, v kolikor pa se Je tikala ustanovnih zakladov, se je izposlovala tudi odobritev c. kr. deželne vlade kot ustanovne oblasti. (Dalje prih.) Ne morete spati? Niti deju Imate nervozne bolečine? ObčttU« zadovoljstva doprinese Vam Pelfer* lev pravi Elza-fluid. 6 dvojnatih aft 2 veliki špecijalni steklenici 24 K. Trpite na počasni Prebav!? /.a. prtju? lo zlo se odstrani s pravimi rellerjevimi Elza - krogljicami. 6 škatljic 21 K. — Želodec okrepču-Joča švedska tinktura 1 steklenica I2_K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stupica donja. Elzatrg št. 252, (Hrvatsko). ____________________ —D— 930 Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubi::;::?. 10111 EDTii itlll LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko ___ banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneje. :: fU IF • kredite in predujme t/nJL • Ba blago, efekte itd. I7IUIA* akreditive na v»« tn iti/njn * |n inozemska mesta. SPREJEMA: na tekoči račun proti neugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE .n PRODAJA: devize, valute, efekte itd. | ESKONTIRA:”,”^". Bnojavi' ESKOMPTNA. prvovrstno angleško blago za žakete, POSPESUJE: trgovino, industrijo ter uvoz in Uvoz. lat telefon it. 146. oilo modne hlafce, obleke itd. Na zalogi velika Izbira doma izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter vsakovrstnega manufakturnega blaga, araje, aamoveznip, športnih Seplc, nogavic itd. Invalidi domu se vračajoči vjetniki primeren popust! - 1 ■ Prva kranfska razpošiljalna: Sehwab & Bizjak Ljubljana, Dvorni trg 8. Pod Narodno kavarno. Lastni modni atelje. 27 ajčje kože oo divjih in domacJi kupim po naj višjih cenah Ivan Smlgovc, Šoštanj, fodelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože. EZ ZNAMKA tTO“. .Sarko d* Novo, po sestavi ln načinu zdravljenja od vseh dosedanjih mazil bistveno razlikujoče se sredstvo proti srbečici in garjem. Vsaka garnitura, zadostujoča za eno odrafičeno osebo, sestoji iz (SARKO' mazila kt 1, ,SARKO* mazila it t, ,IARKO' prah za posipanje, in natančnega navodila uporabe. Cena 16 K, po poiti 18 K. Izdeluje ln razpošilja: Lekarna pri •retorncRi sokolu, Breilce. 46 Prejel sem večjo množino garant, zdravega, dobrega vina teta 1018*1^ katero oddani valed pomanjkanja sodov po na« eatd, s UdDobo ls v sodih kupca ta takojSnema piaGOa. Rumeno K 12*50, belo K 18*50. r7 ijjn izvršuje najhitrejže Jjc fotograf H o g o n H i b S e r, Ljubljana, Valvazorjev trg št 7, nasproti Križanske cerkve. 849 Šivalno vtrnio rabliene> dobro ohra UkiUiiiC iilUjK, njene in stojala kupuje po najvišji ceni (franko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. 105 znamka Vardar I. Mn zlatarska Mm A. Fuchs, Ljablfanfc, Selenburgova ulica t. 6. Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno. Brez posebnega obvestila Naša preljuba mamica 99 v zavitkih po V, in '/* kg Tovarna: len GigoiK - nova Gratti Zaloga za Slovenijo: Podružnica JOVO GogOVlČ Maribor, Glavni trg 21. v Miljani v korist sirot, slepcev, invalidov in hiralcev. 1817 dobitkov v skup. vrednosti 80.0&0 krert. Glavni dobitek v vrednosti 20.000 kron, Stttiu tu naročaja i loterijski pisani Srečku 2 kroni. v Ljdljad, Nlmkl nsip itev. 13. Im 3. Mr. tS20 oč 5. mtii dober delavec za mešano delo, se sprejme takoj pri tvrtki J. ArisSek, Hrastnik. Odda se Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. SM itnf in stroji za pletsoje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne vLineu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučuje brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. Pisalni stroji,Adler*. Kolesa iz prvih tovaren. Dfirkopp, Styria, Wa!fenrad. 4P s posebnim uhodom. Poizve se v Sp. Šiški, Eauškova ulica 256 142 pri Petru Čare. Marija Golia, dvornega svetnika vdova je danes ob treh zjutraj previdena s tolažili sv. vere v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek ob treh popoldne iz Blei-weisove ceste St. 5 k sv. Križu. O tem obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, ter jih prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 28. januarja 1920. Gustav Golia, Gizeia Šuklje, Vladimir, Dragotin, Pavei, Adolf in Cirila Golia. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Poslovc samostojnega delavca s primemo štajgarsko prakso ter rudarsko-šolsko izobrazbo za rudo-kop rjavega premoga sprejme premogokop Rogatec, Jugoslavija. reglstrovena zadruga z omefeno zaves© sprejema hr&ftHfte VlOge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOiila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. 61 SZJ Nonsieur D Dlrecteur Ravnatelj fe la Mi telici Zagreb es! arii S LlublJans !s v Llufeilano avec lili vagon de z vagonom -• h« it MM trami imln iiira mili ■■ d« Irte bonn« fobrkaHon fran