Celje - skladišče D-Per MAREC 1975 70/1975 lil GLASILO PODJETJA »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXIX. - CENA 3 DIN - ŠTEVILKA 3 COBISS e OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV Spoznanje o potrebi po dobro organiziranih in aktivnih osnovnih organizacijah in sam proces njihovega usposabljanja nista nov pojav v našem partijskem življenju. Tisto, kar je novo, so razmere, v katerih postaja ta proces bolj organiziran in živahnejši, drugačne pa so tudi potrebe in obveznosti, ki jih ima danes zveza komunistov. Za razmere, v katerih se danes oživlja dejavnost in krepi avtoriteta osnovnih organizacij zveze komunistov, je bistveno to, da »prostor«, na katerem delujejo — se pravi družbena baza — postaja osrednje prizorišče delovanja in soočanja družbenih sil pri uveljavljanju, definiranju, diferenciaciji, usklajevanju in končnem uresničevanju družbenih interesov. Danes se v družbeni bazi, v organizacijah združenega dela, v krajevnih in interesnih skupnostih porajajo in rešujejo tudi konkretni problemi delovnih ljudi kot posameznikov in njihovi splošni in skupni interesi, ki so bili prej v pristojnosti različnih družbenopolitičnih struktur, ki so o tem odločale bolj ali manj osamosvojeno od tistih, v katerih i-menu so to delale. Ta okoliščina povzroča, da postaja vidnejša in neizogibna potreba po uveljavljanju osnovnih organizacij komunistov. Prizadevanja v tej smeri postajajo objektivna družbena potreba. V praksi že močno občutimo u-smeritev, da mora vsak komunist posredovati osnovni organizaciji vse dileme, na katere naleti v podjetniški, družbeni in politični dejavnosti. Kolikor bolj to dela, toliko bolj postaja živahno idejno delo, akcijski programi pa so bolj zasnovani na poznavanju dejanskih tokov življenja. Ko pride komunist pred osnovno organizacijo z vprašanji, dilemami, predlogi o tem, za kaj in kako naj se angažira, se Zveza komunistov Na pobudo družbenopolitičnih organizacij HMEZADA je bil tudi to leto organiziran in izveden sa- sooči z dejansko podobo družbenih interesov in zavestjo o teh interesih. Takrat se začenja tisto, kar imenujemo idejno delo, ki praviloma skoraj nikoli ni samo izmenjava in usklajevanje gledišč ali razčiščevanje pojmov, marveč tudi idejni boj, čeprav tudi v najbolj nedolžni obliki (če se sploh lahko tako izrazimo). Ko se komunisti o vsem tem med seboj sporazumejo in dogovorijo, postanejo šele v pravem smislu idejnopolitično sposobni, da Se na svojih delovnih mestih in v svojih samoupravnih organizacijah bojujejo za oblikovanje in uresničevanje ustrezne politike. mostojni oddelek politične šole I. stopnje. Program šole je izdelala Delavska univerza iz Celja. Predavanja so bila v hmeljarskem domu v Šempetru v dneh od 3. do 8. februarja 1975. Predavatelji so predavali 43 ur. Predavali so znani družbenopolitični delavci iz Žalca in Celja, ki so opravili svojo nalogo vestno in skrbno. V politično šolo I .stopnje je bilo prijavljenih 30 slušateljev. Test je pisalo 27 slušateljev. Tako lahko zaključimo, da je končalo politično šolo I, stopnje 27 slušateljev. Obisk je bil zelo zadovoljiv in so slušatelji pokazali veliko mero zanimanja. V politični šoli so slušatelji dobili, znanje iz novih družbenih odnosov, kako so ti nastajali ter smer v katero se bodo razvijali. Iz odgovorov v testih, ki so jih slušatelji samostojno pisali, lahko. povzamemo, da so osnovo, ki je bila podana, dobro dojeli. V zaključnem razgovoru, ki je bil. organiziran zadnji dan politične, šole 8. 2. so slušatelji izjavili, da pogrešajo praktična samoupravna znanja iž odnosov OZD, želijo pa si tudi več znanja iž dela družbenopolitičnih organizacij. Na zaključku so bila slušateljem 'podeljena potrdila o opravljeni politični šoli I. stopnje. Vsi slušatelji so izjavili, da so bili s predavanji zadovoljni in si tovrstnih oblik izobraževanja še želijo; ZAKLJUČENA JE POLITIČNA ŠOLA I. STOPNJE F. Špeglič OSREDNJP KNJ SOZD kot odtujeni centri moči IZ POSVETOVANJA O USTANAVLJANJU CENTRA ZA KMETIJSTVO IN PREHRAMBENO INDUSTRIJO ZA DEŽELE V RAZVOJU V ZAGREBU Analize povezovanja različnih delovnih organizacij v sestavljene organizacije združenega dela in druge oblike proizvodnih in poslovnih povezav pričajo, da združevanje dela v velikih gospodarskih sistemih ne poteka v skladu SOZD bolje izrabljali neizkoriščene zmogljivosti in vpeljali novo tehnologijo v večfazne proizvodne procese, hkrati pa jo med seboj načrtno uskladili na podlagi skupnih interesov in rizika. V takšni povezavi bi tudi kaj hitro KAJ SE DOGAJA V DRUGIH REPUBLIKAH Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu pod zapoznelo, tanko in kratkotrajno snežno odejo. Sodelovanje naše dežele z neuvrščenimi deželami in deželami v razvoju se razvija uspešno skoraj na vseh področjih; V zadnjem času je zlasti prisotno sodelovanje v proizvodnji hrane. Ta aktualnost ne obstaja le zaradi svetovne krize in hitrega skoka cen prehrambenih proizvodov, temveč tudi zaradi dejstva, da v deželah v razvoju obstajajo ogromne neizkoriščene možnosti proizvodnje hrane. z ustavo. Primeri sedanjega konstituiranja sestavljenih OZD vodijo praktično v.< ustvarjanje centrov, v administrativno odločanje in centralizem. V integracijskih procesih je čutiti pritiske, da bi nastale ogromne delovne organizacije, ki naj bi z raznimi združitvami po vsej državi združevale celotno dejavnost določenega področja. Veletrgovska podjetja ponujajo razne oblike poslovnega združevanja, v katerem bi bile tudi proizvodne organizacije TOZD. Toda dohodek ustvarja proizvajalec, trgovina pa nudi storitve in zato jo le-ta lahko le faza v procesu družbene reprodukcije. Ne moremo dovoliti, da bi postala trgovina s takimi integracijami nekakšna direkcija, ki bi imela oblast nad proizvodnjo. Marsikje so skupne službe razglasili za TOZD, neproizvodni delavci pa so dobili s tem status proizvajalcev in pravico, da krojijo dohodek in ekonomsko usodo zaposlenih v neposredni proizvodnji. Še največja ekonomska škoda pa nastaja s tem, da mnoga u-pravna vodstva takšnih, na hitro roko sestavljenih organizacij združenega dela, ne znajo organizirati proizvodnje. Če bi proizvajalci vedeli, da morajo težko delati tudi zaradi slabe organizacije dela in da je visoka ter nepotrebna lastna režija poslovanja marsikje eden od glavnih vzrokov, da ne ustvarjajo visokega dohodka, bi nedvomno veliko bolj odločno terjali samoupravno povezovanje in združevanje dela, ki naj bi te vzroke odpravilo. Pri uresničevanju nove ustave torej nikakor ne gre za fizične integracije, pač pa za nujno potrebno združevanje dela in sredstev, za smotrno družbeno delitev dela. Takšna povezanost naj bi omogočala, da bi v našla svojo pravo vlogo in mesto trgovina, hkrati pa bi končali polemike o tem, koliko je trgovina tudi proizvodnja, ali povečuje vrednost blaga za trg, koliko prispeva k skupnim rezultatom, gospodarjenja itd., Samo tako bo možno preprečiti vsiljevanje vsejugoslovanskih in republiških ali celo lokalističnih tehno-sistemov v smislu novih centrov odtujene gospodarske moči. V. B. AGROS Kombinat Hmezad je na predlog TOZD Strojna Žalec podpisal dne 16. 8. 1974 samoupravni sporazum o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela — Združena industrija kmetijskih strojev in o-preme. Podpis je bil pogojen in je bil dokončno potrjen in veljaven šele ko so vse TOZD v sestavi podjetja na zborih delovnih skupnosti potrdile predlog- DS podjetja je 28. 12. 1974 verificiral potrjena glasovanja posameznih TOZD in sklenil, da je izključna nosilka obveznosti in pravic iz tega sporazuma TOZD Strojna Žalec. V SOZD so združene: 1. Alpe-Tour TOZD Creina Kranj — proizvodnja kmetijske mehanizacije in servis, 2. TOZD Metalna Maribor — proizvodnja kmetijske mehaniža-cije, Nasproti temu imamo pri nas dovolj izkušenj in znanja v kmetijstvu in predelovalni tehnologiji, kakor tudi v organizacijsko-ekonomskih dosežkih. To potencira dejstvo, da se take izkušnje izkoristijo v mednarodni ali bilateralni pomoči deželam v razvoju. Razen ugodne politične situacije, je tudi interes naših delovnih organizacij za tako sodelovanje. Današnje nastope z improviziranimi rešitvami, ki so mnogokrat nezdravi, moramo zamenjati z dobro organizirano dejavnostjo. Naša neorganiziranost postaja zavo-i ra zadovoljevanju vedno večjih zahtev celotnih projektov razvoja kmetijstva in predelovalne industrije v deželah v razvoju. Ustanovitev mednarodnega centra bi omogočila izobraževanje kadrov, ki bi .uspešno opravljali, naloge, postavljene s posameznimi programi.. Center bi združeval aktivnost strokovnjakov pri izdelavi in izvajanju kompleksnih projektov. Delovanje "centra bi zajemalo tudi pospeševanje vaških ustanov, posvetovalnih služb, kmetijsko izobraževalnih in znanstvenih ustanov v deželah v razvoju. 3. SIP — Strojna industrija-Šempeter v Savinjski dolini, 4. Tehnostroj Ljutomer, , : 5. Krasmetal Sežana, 6. Hmezad Žalec — TOZD Strojna Žalec. Poseben problem bo imel center pri združevanju udeležencev v delitvi dela iz mednarodnih po-i godb v okviru združenih narodov. Zato ‘je predvidena 'registracija centra pri * agencijah Združenih narodov in mednarodni banki za obnovo in razvoj. ’* Financiranje tega centra naj bi potekalo prek članic, pričakujejo pa tudi pomoč zveznega in republiškega izvršnega sveta, ustanove za mednarodno tehnično pomoč, Zveznega komiteja za sodelovanje z -deželami v-razvoju, sekre-. tariata za zunanjo trgovino in drugih. V | Upajmo,: da napori pripravi jal-nega odbora pod vodstvom prof. dr. Branka Štancla na zagrebški kmetijski fakulteti ne bodo ostali neostvarjeni, in da bo ta ideja, ki je bila na posvetovanju liaderjev hrvatskega kmetijstva široko podprta, postala močan člen v verigi vedno močnejšega povezovanja združenega dela jugoslovanskega kmetijstva in predelovalne industrije ter izobraževalnih u-stanov z deželami v razvoju. D. M. Glavni cilj združevanja je bil: — zagotoviti kmetijstvu potrebne in zadostne količine kmetijskih strojev in opreme, (Nadaljevanje na 3. strani) iimiiiiiiMiiiiiiiMiiMiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiimiimiiir I Program izobraževanja kooperantov J 5 V zimskem času so bile ali še bodo naslednje izobraževalne j§ § akcije: ■ = = — predavanje o pridelovanju krme in krmljenju goveje 1 | živine; H | —tehnologija m zaščita v hmeljarstvu; S | —umetno osemenjevanje svinj; = 5 — tehnologija v reji piščancev; = = — trije kuharski tečaji (2 sta končana); = | — tečaj za traktoriste (še traja); , | | | — tečaj za varjenje (bo v marcu). S iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini novo ime SOZD -Združena industrija kmetijskih strojev in opreme S m & ifr Za 8. marec- l||| danžena Infi $Mwmmli vsem bralkam ¡ jjf iskrene čestitke gg 'Sodelavci (Nadaljevanje z 2. strani) — doseči specializacijo proizvodnje, .delitev proizvodnje in dopolnitve proizvodnih programov, * — skupen in enoten nastop na trgu in sejmih, — z medsebojnimi; kooperacijskimi odnosi zagotoviti polno zasedenost proizvodnih kapacitet, — medsebojno posredovanje organizacijskih, tehničnih in strokovnih spoznanj ter izkušenj.; Samoupravni- sporazum še ■nadalje precizira ¡cilje in način ¡sodelovanja v SOZD. Na zadnji seji poslovodnega od-■bora in začasnega delavskega sveta SOZD so bili sprejeti pomembni sklepi. a) Sprejet je bil statutarni sklep, ki določa: — volitve delegacij v DS, ki bodo v mesecu marcu (članice volijo 3—5-člansko delegacijo), — določa profesionalna delovna mesta za nekatere-člane poslovodnega odbora (ti bodo vodili posamezne strokovne ekipe), i b) Na tej seji sta bili tudi o-bravnavani nalogi »-Racionalizacija proizvodnega programa« in »Organizacija prodaje SOZD«. Izvajalci nalog so Strokovnjaki članic in Zavod za napredek gospodarstva Celje. c) izbrano je bilo tudi ime SOZD, in sicer: »A G R O S« — SOZD Združena industrija kmetijskih strojev . in opreme. TOZD-Strojna Žalec je organizirana v dve proizvodni enoti .— PE Servis ih PE Kovinarstvo — proizvodnja kmetijske mehanizacije, Obe enoti se bosta lahko u-spešno vključili in sodelovali v tej SOZD. PE Kovinarstvo bo še v bodoče" proizvajala vse stroje ža hmeljar-.sko proizvodnjo, „vzporedno pa že, izdeluje - stroje krompirjeve linije. Dve leti; že uspešno izdeluje trosilec umetnega gnoja za individualne proizvajalce. Da pa bi delavci Strojne‘Žalec bolje izkoristili 2.100 m2 novih pokritih proizvodnih površin, se- ta enota pripravlja na proizvodnjo varnostnih traktorskih sedežev, obračalnih dvobrazdnih plugov in malih molznih strojev — vse v kooperaciji z zunanjimi partnerji* | V programu proizvodnje pa so tudi zelo pomembne" storitve," ki jih izvajamo za matično podjetje, v bodoče pa jih želimo izvajati za SOZD — Združene delovne organizacije kmetijstva, industrije, tr-; govirie in gostinstva Celje. V tej' SOZD si obeta več storitev predvsem PE Servis, ki združuje obračunske enote; mehanično delavnico, storitve z buldožerji in prodajo rezervnih‘delov ter osebnih av- ' tomobilov Volkswagen. Kolektiv TOZD Strojne Žalec je izkoristil zakonske . možnosti vključevanja v obe sestavljeni or-. gahizaciji združenega dela, z željo, da 'čim širše sodeluje v slovenskem oziroma jugoslovanskem prostoru s proizvodnjo kmetijskih strojev - -in:..servisnimi* storitvami, na področju kmetijstva. ■■ „ Žužej Franc V ZNANJE JE MOC 22. 2. 1975 /e bilo tekmovanje »Kaj veš o kmetijstvu«.-Udeležilo se ga je 9 -ekip. Tekmovanje je bilo v osnovni šoli v Podčetrtku. Zmagala je ekipa mladih zadružnikov iz Slovenj Gradca. Ekipa Šmarja je bila druga. Mladi zadružniki iz Žalca, so imeli štiri ekipe, ki so se uvrstile na naslednja mesta: tretje, četrto, peto in osmo. Tekmovanje si je ogledalo nad 100 kooperantov s šmarskega področja. Za lene delavce denarne kazni? Delamo ali lenarimo, pri tem pa marsikdo sploh opazil ni,, da 'smo iz časnikov in tudi iz sestan-karskega jezika izbrisali dve besedi. Zlepa ne slišimo več besede lenoba, len, temveč povemo isto z drugimi besedami. Zdaj govorimo in pišemo le še o nedelu, nedelovnem človeku ali celo ne-delavcu. Pa vendar vsi vemo, da imamo opravka s pridnimi in lenimi delavci. Dokaz za to so tudi zadnje razprave, ki so se začele v republiki Srbiji. Pred enim letom so spre jeli ¡zakon o pravicah delavca v združenem delu, ki v 92. členu pravi, da po kršitvi delovne discipline sledi opomin, javni opomin,- premestitev na drugo delovno mesto, ' ali pa celo izključitev iz delovne organizacije. V tem členu pa tudi piše, da "še lahko delavci s Samoupravnim sporazumom odločijo o uvedbi denarnih' kazni: Za hujše kršitve delovne discipline lahko kaznujejo delavca z denarno kaznijo, ki pa ne sme biti večja od desetih odstotkov njegovega mesečnega osebnega f dohodka, za lažje kršitve pa je predvidena kazen tri odstotke od osebnega dohodka. Denarne kazni: da ali ne? če gmotno spodbujamo delavca za dobro delo; zakaj ga potem ne bi smeli tudi kaznovati, pravijo nekateri. Ustava daje delovnim organizacijam velika pooblastila in če z internimi akti- uvedejo denarne kazni, je to njihova pravica. Drugi, ki se prav tako navdušujejo za denarne kazni, .pravijo, da je slabe delavce treba kaznovati, kajti ta.kazen je zadoščenje za dobrega delavca. Delavca je treba udariti po žepu, kajti tam je najbolj Občutljiv. Da smo si na jasnem: ne gre le za delavca v proizvodnji, temveč tUdi v administraciji. Tudi tam naj bi pele kazni za slabo delo ali lenobo. Nasprotna stran pa ima v rokah drugačne argumente: če delavec ne ' izpolni normé, dobi manjši osebni dohodek, torej je s tem že kaznovan. Zdaj naj -bi še posebej plačal denarno kazen? Nihče ne more biti kaznovan za eno in isto stvar dvakrat. Seveda je- nekaj drugega, če nekdo namerno< lenari. Nekateri pa spet: storiti moramo vsej. da bi izboljšali rezultate dela. Torej so možne tudi denarne kazni. Velike -delovne organizacije se zavzemajo, da je nujno treba u-vesti-denarne kazni, kajti te marljivim: delavcem gotovo- ne bodo škodovale, proti lenim, ki ne izpolnjujejo delovnih obveznosti, pa nihče rte more ukrepati drugače. Pri lem pa pravijo, da so najbolj učinkovite nizke denarne kazni. • kva Zaradi denarnih kazni gotovo nihče ne bo postal čez noč dober delavec, nekaj pa bo s tem véndale'narejenega. Za lene delavce za zdaj plačujejo le marljivi. ZOPET SREČA V NESREČI Zaradi malomarnega in nevestnega odnosa do dela je nekdo od kurjačev parnega kotla v neki naši TOZD pred nedavnim povzročil ogromno materialno škodo. Med obratovanjem je v parnem kotlu pošla voda. Manj-' kajočb vodo bi moral kurjač pravočasno nadomestiti z dolitjem nove vode. Ker to iz neugotovljenih razlogov ni bilo storjeno, se je-stena 16 mm debele jeklene plamenice deformirala. Deformacija je nastala nad plamenom v dolžini 100 cm s premerom^ 38 cm in s povjsom do 19 cm. Zaradi _te okvare bo glavni kotel neuporaben skoraj 3 mesece, Stroški za popravilo bodo precejšnji, da o vrednosti redukcije v proizvodnji ne-govorimo. Kljub vsemu pa je v- nesreči; botrovala sreča. Zaradi te deformacije bi lahko prišlo, do eksplozije, ki bi povzročila ogromno1 škode, da o možnih žrtvah ne govorimo. Končno je našla svoj zaslužen mir pod snežno odejo tudi hmeljska bilka. © steak — k—------------hmeljar («)- —^---r------ ' MAREC 1975 Pregled stanja in gibanja števila redno zaposlenih delavcev pri HMEZADU v letu 1974 TOZD Opis Skupaj - Sp ol S t r 0 k o v n o znanje - A 1 število. ¡n moški ženski NK PK IKV KV' VK ’ SSI VISI VSI . Kmet. Žalec zač. stanje 456 218 238 27 132 195 40 17 19 11 15 prišli 62 39 23 20 20 9 1 2 2 2 6 odšli 55 33 22 15 18 8 4 2 1 7 kon. stanje 463 22* 1 224 239 32 134 196 37 19 19 12 14 Kmet. Šmarje zač. stanje prišci 142 17 106 15 36 2 9 4 42 1 25 23 4 12 4 22 1 7 2 2 ’ ' 1 odšli 13 10 3 2 1 3 2 4 1 kon.stanje 146 7,0 111 35. 11 42 25 ' 24 14 19 8 3 Kmet. Radlje zač. stanje prišli 49 4 27 2 22 2 2 2 26 8 7 1 4 1 1 1 odšli 3 1 „ 2 1 1 1 kon. stanje 50 2,4 28 22 3 25 7 8 4 1 1 1 Sad.Mirosan zač. stanje prišli odšli - 24 ¡¡¡P 5 15 4 3 9 2 2 1 5 3 3 13 3 1 2 2 1 1 kon. stanje 25 1,2 16 9 1 5 13 2 3 1 Vrtnarstvo zač. stanje prišli odšli 90 5 7 22 2 68 3 7 1 36 1 3 6 1 1 36 2 3 6 3 2 1 kon.stanje 88 4, 2 24 64 1 34 6 35 6 3 2 1 Kooperacija zač. stanje prišli 140 13 87 9 53 4 5 . 2 10 1 25 36 4 2 43 4 9 10 2 odšli 15 11 4 1 1 5 2 2 4 kon.stanje 138 6,6 ' 85 53 6 11 24 3 2 45 7 8 Mesnine zač.stanje prišli 453 102 269 78 184 24 71 47 118 3 48 5 130 42 59 4 14 8 5 1 odšli 105 79 26 39 21 2 30 6 4 2 1 kon. stanje 450 21,5 248 182 79 100 51 142 57 10 6 5 Mlekarna zač. stanje prišli 115 26 66 17 49 9 7 55 8 13 2 36 6 4 1 4 1 2 1 1 odšli 12 8 4 1 9 2 kon.stanje 129 6, 2 75 54 . 6 ‘ 54 15 40 5 5 2 2 Hmezad export-import zač.stanje prišli odšli 60 20 7 34 9 3 26 11 4 4 25 2 10 2 2 17 5 3 6 3 5 1 2 kon. stanje 73 3, 5 40 33 4 23 10 19 6 8 3 Vital zač. stanje 151 89 62 • 50 18 24 31 . 17 1 4 6 prišli 22 11 11 . 4 3 2 6 2 i 1 3 odšli kon,stanje 173 100 73 53 21 26 37 19 2 5 9 Mešalnica zač, stanje prišli odšli 26 5 4 21 4 4 5 1 S 2 2 10 1 1 4 1 1 2 1 - 2 kon.stanje 27 1,3 m 6 8 10“ 4 3 . 2 Strojna zač. stanje prišli 109 35 ' 105 34 4 1 3 5 7 2 20 3 59 23 Tl 1 7 1 1 1 odšli 22 22 . 1 1 2 16 1 1 kon.stanje 122 5, 8 117 5 7 8 21 66 11 6 2 1 Gradbeništvo zač. stanje prišli 87 63 79 61 8 2 10 32 35 15 16 7 15 7 5 V 2 1 odšli 49 49 26 12 6 5 kon. stanje 101 4,8 91 10 16 38- 17 17 5 7 1 Gostinstvo zač. stanje prišli odšli 93 11 '8 te 12 1 ' 2 81 10 6 8 4 40 2 2 12 29 5 6 1 3; kon.stanje 96 4,6 11 85 . 12 40, 112 28 1 3 Združena Hladilnica zač.stanje- prišli odšli 7 ^6 1 2 2 2 " 1 kon. stanje 7 o,3 ,6 1 2 2 2 1 Skupne službe (SS, KOC, HS) zač. stanje prišli . 'odšli 179 31 31 82 22 23 9.7 9 8 24 1 2 26 2 1 35.1 11 13 1 - 7 1 53 '4 5 14 i 1 ' 20 4 7' .kon. stanje 179 8, 5 81 98 23 -25 33 . 13 1 52 15 17 zač.stanje 2181 1238 943 T85 560 468 ■ 496 162 1 180 63 67 Žalec prišli 422 308 114 129 62 32' 116 26 24 13 ' 20 odšli 509 348 161 140 96 . 52 129 32 20 12 28 kon. stanje 2094 loo . 1198 896 174 i 526 448 483 156 ' 184. 64 59 struktura v % zač,stanje loo 56, 8 43,2 8, 5 25, 7 21,4 j 22, 7 7, 4 . 8, 3 2,9 3,1 kon. stanje loo 57,2 42, 8 8, 3 25, 1 . 2l, 4 23, 1 7,4 8, 8 3,1 2, 8 , V podjetju je bilo še 134 učencev v gospodarstvu in 2438 sezonskih delavcev oz. delavcev' za določen čas. KAKO UPORABLJAMO HERBICIDE Zanimanje za herbicide je vedno večje tudi pri privatnih proizvajalcih. Vsako leto .jih uporablja več kmetovalcev in vsako leto več posevkov plevemo s herbicidi. Razumljivo je, da pride pri relativno hitrem širjenju herbicidov v praksi do mnogih napak, med katerimi imajo nekatere zelo- neljube in včasih zelo drage- posledice. Kolikokrat se proizvajalci pritožujejo, da sredstvo ni delovalo. Še veliko huje pa je, če s herbicidi uničijo pridelek ali celo nasad; pri sebi ali sosedu. Ker vedno več sprašujejo'kako in katere herbicide naj uporabljajo, bomo napisali nekaj splošnih navodil o uporabi herbicidov. Najprej razčistimo nekaj pojmov o plevelih v zvezi z navodili za uporabo herbicidov. Pleveli so nezaželeni spremljevalci gojenih rastlin, ki jim jemljejo vodo, hrano, prostor in svetlobo. Poznamo jih nekaj sto vrst, le nekaj deset pa jih je -pri nas razširjenih. Nevami pa so tisti, ki se hitro razvijajo in tvorijo veliko Če pšenico v jeseni nismo gnojili z mineralnimi gnojili, bomo škodo delno popravili, če bomo sedaj gnojili š 300—400 kg NPK 13:10:12 ali 12:12:12. Ce smo gnojili jeseni z manjšimi količinami NPK (300—-500 kg na hektar), bomo sedaj dognojili z 200—250 kg NPK 17:8:9. Če pa smo v jeseni obilno gnojili z NPK kompleksnimi gnojili, zelene mase. Velika večina plevelov, s katerimi se v praksi srečujemo, spada med cvetnice, in sicer kritosemenke, katere delimo v eno in dvo kaličnice, z mnogimi družinami; Plevele lahko zaradi lažjega pregleda delimo tudi po načinu razmnoževanja, času ka-lenja, vrsti tleh na katerih uspevajo in združbah z gojenimi rastlinami. V priporočilih, kako uporabljati herbicide pa se največkrat srečujemo z naslednjimi pojmi. — semenski (enoletni pleveli), — koreninski (trajnice) pleveli, — širokolistni pleveli, — ozkolistni (predvsem travnati) pleveli. Pod semenskimi pleveli razumemo enoletne in nekatere dvoletne rastline,, širokolistne ali travnate, ki se razmnožujejo samo s semenom. Kalijo bodisi jeseni ali spomladi (smolenec, mak), spomladi (repica, orgščica) ali poleti (rogovilček, metlika, muhic). pa uporabimo sedaj 100—150 kg KAN ali 50—70 kg UREE. Važno opravilo za kmetovalca je gnojenje travnikov. -Travnike gnojimo po številu košenj, ki jih želimo imeti. Za tri in več kosno rabo se priporoča: pred košnjo 400—600 kg NPK 11:11:16 ali 12:12:12 ali 13:10:12, po vsaki košnjile 200 kg NPK 17:8:9. Za pašno — kosno rabo gnoji- Semenske plevele lahko uničimo z vsemi vrstami- herbicidov: talnimi, kontaktnimi in hormonskimi. Vedeti pa moramo, da praviloma lahko uničimo semenske plevele s talnimi in navadno tudi s kontaktnimi herbicidi le v prvih razvojnih stadijih, ko je plevel- razvil'največ štiri prave liste. Uspeh pri . kasneje uporabljenem herbicidu je veliko slabši, ali pa ga sploh ni. S hormonskimi pripravki lahko tretiramo plevele tudi kasneje, ko že cveto. Koreninski ali pereni pleveli (trajnice) so tisti, katerih razvoj traja več let in ki se lahko razmnožujejo tudi na vegetativen način s pomočjo podzemnih stebel (korenike, izrastki, čebulice, gomolji). Širokolistne trajnice navadno najučinkoviteje uničujemo s hormonskimi, pripravki, ali pa z drugimi sistemionimi talnimi in listnimi herbicidi. S talnimi herbicidi uničujemo tudi travnate trajnice. Z dotikalnimi herbicidi pri večletnih rastlinah ne bomo dosti opravili. Uničimo lahko mo: Zgodaj spomladi: 300—400 kg NPK 12:12:12 ali 13:10:12, po vsaki paši ali košnji pa še 200 kg NPK 17:8:9. Redno in pravilno gnojenje je garancija visokih, stalnih in kvalitetnih pridelkov. Geslo sodobnega kmeta je: sita zemlja, site rastline,, site živali .in velik dohodek. / F. B. nadzemne zelene dele, plevel pa bo iz korenike na novo odgnal. Širokolistni pleveli so dvokalič-ni-ce (dva klicna lista) katerih glavna karakteristika je, da imajo širokomrežasto žilnate liste. Večina širokolistnic je zelo občutljiva za večje odmerke rastnih snovi in jih zato uspešno uničujemo s hormonskimi pripravki. Ozkolistnice, ki spadajo med e-nokaličnice (en klicni list) in med katere štejemo predvsem trave, i-majo ozko vzporedno žilnate liste in so za normalne odmerke hormonskih pripravkov v nekaterih razvojnih s stadijih neobčutljive. Zato semenske travnate plevele uničujemo predvsem s talnimi herbicidi v prvih razvojnih stadijih, ali pa z nekaterimi kontaktnimi pripravki. Večletni travnati pleveli z močnimi podzemnimi stebli spadajo med najnevarnejše plevele in so tudi za herbicide najbolj odporni (divji sirek, pesjak). Res je, da posamezne skupine plevelov včasih podobno reagirajo na določen herbicid, vendar se na to pri izbiiri sredstva ne moremo zanesti, ampak moramo vedeti za vsak pripravek, če deluje na'tiste plevele, ki jih prvenstveno želimo zatreti. Tako npr. spada* mrtva kopriva, smolenec med šifokolist-ne plevele, vendar ju z navadnimi deherbani (na osnovi 2,4 D in MCPA) ne moremo zatreti. Razen tega moramo -vedeti za vsak herbicid, v katerem razvojnem stadiju ima najboljše delovanje, na plevel. O herbicidih pa. bi se na kratko pogovorili naslednje. Herbicidi so kemična sredstva* ki uničujejo rastline, ali zavirajo njihov razvoj. Sestavljeni so iz aktivne substance in različnih dodatkov, ki nam omogočajo enakomerno razdelitev aktivne snovi. S herbicidi navadno škropimo, v zadnjem času pa je v prodaji tudi nekaj herbicidov v obliki granul ali mifcrogranul, ki jih trosimo. Granule vsebujejo nizek .odstotek aktivne substance, tako da potrebujemo za hektar od 80 do 150 izjemoma 200 kg/ha. Mikragranule pa imajo večji odstotek aktivne substance in potrebujemo za hektar 6—12 kg. Seveda moramo imeti za trošenje tako malih količin ustrezne stroje. . Herbicidi delujejo na. rastline različno. Nekatere jedke snovi jemljejo celicam vodo in jih osu-še, drugi hormonski pripravki pospešujejo, življenjske funkcije in jih izčrpajo. Nekateri- herbicidi zavirajo, fotosintezo, drugi kale-nje, presnovo, nekateri rast in delitev celice. Herbicidi lahko delujejo hitro, tako da vidimo učinek že po nekaj urah, lahko pa tudi počasi, tako da se rastline posuše šele po nekaj tednih. Ne čisto točna vendar za praktika najprimernejša delitev herbicidov glede na način delovanja je naslednja:-. : '(Nadaljevanje na 6. strani) PRIPRAVIMO SE NA DOGNOJEVANJE PŠENICE IN GNOJENJE TRAVNIKOV Z MINERALNIMI GNOJILI KAKO UPO (Nadaljevanje, s 5-strani) ■ — dotikalni ali kontaktni herbicidi, — -translokacijski, sistemični (hormonski) herbicidi, — talni herbicidi. Dotikalni.ali kontaktni herbicidi so navadno jedke snovi, M uničijo zelene dele rastline. Učinek dotikaJnih herbicidov se navadno, pozna že po nekaj .urah,, rastline, pa se posuše po nekaj-.dneh. Od kontaktnih s herbicido v se pri jnas uporabljajo naslednji:- áretit, be-tanal-, žveplenokisli amonijak, region in gramoxon. Region in gra-moxon pravzaprav nista.; tipična dotikalna. herbicida, ampak je nji-; hovo delovanje do neke--mere tudi sistemično. Vendar pa delujeta, samo ;na zelene dele rastline,. ne na korenino in :se zato. trajnice pozneje obrastejo. Prav zato; in pa ker . ne kažeta nikakega rezi-dualnega delovanja jih .štejemo med kontaktne herbicide. . Dotikalni herbicidi- uničujejo predvsem semenske plevele v prvih razvojnih stadijih. Če hočemo doseči, dober uspeh, moramo-plevele dobro omočiti,.sicer je poškodovana .površina, premajhna in rastline se lahko, obrastejo. Sever da pa imamo tudi tukaj, izjeme. Betanal, s katerim .škropimo proti semenskim, .širokolistmm- pleve-. lom v, krmni, ali sladkorni pesi,, moramo škropdti.z. majhno količino vode, največ 3Q0 l/ha,.če hočemo dobro zatreti plevele.. Predanost ..kontaktnih herbicidov je v tem, da ne .kažejo rezidualoega delovanja in da lahko nekaj .dni, po uporabi že na .tretirano povr-. šno sejemo. Tako npr..; „je aretit posebno primeren za tista žita, v katera nameravamo sejati korenje,'.ali detelje. Uporabljamo ga kasno-v'jeseni ali zgodaj spomladi, ko so pleveli še majhni in jih listje, pšenice , še ne pokriva. . Tudi ■ če škropimo.z reglonom ali gramoxonom, je uspeh boljši, če so. rastline temeljito .omočene. Da to dosežemo ..tudi z- majhno količino vode,-kar je poceni, škropimo v času; ko je plevel moker: od rose ali dežja. ■ Hormonski herbicidi ali bolje herbicidi na bazi ^rastnih snovi delujejo na rastlino predvsem preko listja in zelo malo preko korenin. Te snovi pospešujejo rast' in razvoj rastlin v toliki meri,, da se izrabijo 7 rezervne- snovi, kar rastlino izčrpa in uniči., Na po-; škropljeni f rastlini, se pokažejo razne deformacije.kmalu po treti-ranju, po nekaj dneh pa se posu- Zaradi skrajno neugodne jeseni se je setev žit zavlekla skoraj v zimo, ki je s toplimi nočmi in dnevi omogočila žitom lepo razrast STALNA ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA JE OD 15. DO 7. URE ZJUTRAJ NA VETERINARSKI POSTAJI ŽALEC, TELEFON 710-953. CE SE NIHČE NE OGLASI, KLIČITE V NUJNIH PRIMERIH TEL. 710-933 (POSTAJA MILICE ŽALEC). VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC ABLJAMO še. Hormonski herbicidi, so si prvi .utrli pok v: široko uporabo. Uporabljamo jih-predvsem v žitih, na travnikih, livadah, pašnikih pa tudi v nasadih7 največkrat kombinirano z ostalimi herbicidi. Pri nas so najbolj - razširjeni pripravki na osnovi 2,4 D (deherban A, monosan, korovicij), MCPA (de-herban M, krasan) ali mešanica obeh (deherban forte, neosan) ali pa herbicidi na osnovi mecopropa MCPP (deherban fluid, U Í6 fluid, ali kombinirani dikofhiid -MP):7 ' Pri tretiranju s - ho-rmOnskimi' pripravki- moramo paziti, da pride dovolj aktivne substance na pie--vele, ni pa važno-s kolikšno količino vode. Zelo moramo paziti, da ne pršimo s predrobnimi kapljicami, ker jih'lahko tudi rahle: sapice odneso z delovišča na sosedne-ali celo oddaljene nasade,- oziroma posevke in tako naredimo sosedu škodo. Hormonske pripravke - uporabi jamo le v popolnoma mirnem vremenu. Za dobro delovanje pa potrebujemo;-tudi toplo- (nad 15° Celzija) in suho vreme, ker potrebujejo sredstva nekaj' ur, -da preidejo skozi list'v korenino. Hormonski, pripravki- uničujejo-večino širokolistnih plevelov pa tudi nekaj-ozkolistnic (šaš, jesenski-podlesek). So najcenejši-in navadno najučinkovitejši; herbicidi za uničevanje širokolistnih- plevelov; z globokimi --koreninami-:- psat»-slak, ščavje, lapuh, volovski jezik itd .j. - Pri nobeni drugi vrsti herbicidov ni tako važno, da škropilnico po uporabi temeljito operemo-in to ne samo sod, temveč tudi tlačilko in cevi. Prav je, da škropilnice, ki jih uporabljamo za škropljenje proti boleznim in škodljivcev v nasadih in posevkih, nikoli ne uporabljamo za škropljenje s herbicidi. , Č.e pa se-temu ne moremo ; izognit}* ; moramo/škropilndco. takoj po uporabi herbicidov .opra-, ti s.sddo.ih če se le da, tudi _z"ak-, livnim ogljem: Pri: pripravljanju škropiva. moramo" skrbeti/ tudi za to, da z-njim ne. mečimo tal v bli-' ,žini drevja in, gojenih-• rastlin, 'ker ■ -: kot smo -že omenili, hormonski . pripravki delujejo lahkotudi .sko- -zi korenine. - Pri . talnih herbicidih rkk večina talnih herbicidovjpa ne delu j e-ssimo . skozi, korenine,;:-temveč ;tudi listje — moramo -paziti- .predvsem na to, da jih v predpisan dozi porazdelimo enakomerno- po ■ vsej površihi^ Zemlja, kjer; bomo škro»--piii s talnimi herbicid^ mpra biti Strukturna in primerno poravnana, če hočemo, da .bo delovanje herbicidov učinkovito im enako- . merna. S talnimi .herbicidi.; -pop--škropljeno zemljišče ne smenjs^Or = rati,;ali -rastline obsipati- toliko časa, dokler herbicid deluje ker ga -sicer spravimo v plasti, -kjer ni /semenskih. ; plevelov ali celo v -plasti, kjer lahko poškodujemo gojeno drevje ali grmovje. Kobcna vode pri.škropljenju s talnimi herbicidi navadno rti 6-d- j ločilnega pomena. Važno v j e le,. da smo- sredstvo enakomerno porazdelili. Pri-mnogih -talnih' herbicidih je važna vlažnost ¡tal, ven- herbicide mora imeti brezhiben žapiralec za hitro i-n brezhibno zapiranje tekočine, če, hočemo;-da bo škropivo enakomerno porazdeljeno, moramo škropiti .z enakomerno hitrostjo,(paziti-na to-, da • se škropilni ohlaki med seboj ne prekrivajo ampak-le dotikajo in če se ustavimo, takoj zaprimo brozgo. Paziti moramo tudi, da hkrati z njivo ne škropimo tudi ozar. . V velikih nasadih ih njivah u-porabljamo traktorske priključke za škropljenje ■ s herbicidi. Za manjše-njive'in nasade pa so ze-lo uporabne nahrblne škropilnice za herbicide', čeprav /se nam zdi1 na prvi pogled, da je škropilnica Zimsko izobraževanje kooperantov se bliža koncu. Na sliki: hmeljarji ZE Trnava poslušajo v Gomilskem inž. Milana Dolinarja, ki je govoril o novih sortah hmelja, o njih vzgoji ih obdelovanju dar na vlago v tleh ne moremo vplivali s 1000 ali 2000 1 vode na hektar, kolikor je maksimalno u-porabljamo pri škropljenju s her-bicidi. Zato škropimo, navadno z majhno koUčino-vode, ker je to cenejše 'in lažje.: in Uporabljamo.. posebno razpršilce z metlastim lazom . (teejet in, polyjet "šobe). Škropimo z majhnim pritiskom: .pri -nahrbtnih škropilmcahtod '0,5 .do 1 atm. pri traktorsicih: škrapil-jnicah pa do 3 atm. ' Škropilnice, ::ki jih uporablja--mo za herbicide morajo biti vodotesne, da ne pride na nekaterih mestih do prevelikih odmerkov in.-da ne poškodujemo- rastlinja,: na poti na delovišče. Skropiliiice¡.morajo biti—nadalje opremljene/z mešalnikom, da ' imamo- -=enako- / mémo koncentracijo •i;herhicida»i Razpršilci-.ha škropilniku 'morajo-imet-i enako zmogljivost in ne smejo biti iztrošeni, da je razde-' litev- herbicida enakomerna: .Rame iZ/razpršilci naj bodo/tako vi-soko nad'tlemi, da dosežemo enakomerno enkratno ali dvakratno prekrivanje laza. Škropilnica; -za na ročni pogon skoraj nemogoča za zdajšnje čase, ko si skušamo olajšati delo na vsakem koraku. Če pa pomislimo, da si lahko uredimo tako škropilnico, da porabi-t mo rza hektar le 1001 vode. in da | z- rečico pri ..membranski- črpalki z lahkoto dosežemo pOtpebem -pri-trŠkv(0.,5—1 atan) tin da lahko škropimo. 2,5. ali z aluminijastim na--.stávkom 5 m široko nastavke, | je jasno, da s tako nahrbtncškropil-nico hitro in poceni-poškropimo/ ., tudi večje, površine. : ; Pri :nas imama v /prodaji škro--pilnice .za herbicide angleškega ^izvora CP3, ki so, se- zelo/.izkazale '..po goRdniizdelavi (trpežen,material, vodotesno, dobre ‘tlačilkei)»t,.V zadnjemkčasu. pa so prišle, na tr-gžišee podobne: škropilnice domače proizvodnje,, ki jih izdelujejo -y ' Virovitici- i /(Elektrčradiona Ruff: .Deo-./ViroVitica). Če se bo 'poka-i zalo,'.da je izhelava. tako solidna koti. pri . Vzorniku CP 3,1 potem škropilnico, priporočamo. VečV O ,, škropilnicah, bomo napisali v, naslednji Stevi'lki., ■ (Nadaljevanje na 7. strani) Očistimo hleve na pomlad Kako uporabljamo herbicide? Franc Bučar, je bil uspešen licitalor na prodaji rabljenih strojev v Trnavi gli pa smo ga s .simazinbrtf. Posledica •škropljenga s simazinom. bo, da se bo slak, ki na simazin ne reagira, še. bolj razvil,: ker mu bomo uničili vse konkurente. Zelo Važno je-tudi, da uporabimo Sredstvo v optimalnem času, to je tedaj, ko je posevek najmanj, plevel pa najbolj občutljiv, in razen tega- tudi v ustreznem vremenu; Tako npr,, škropimo z a-retitom v jeseni ali zgodaj spomladi, ko so pleveli najobčutljivejši, „pšenica pa škodo» ki Včasih nastane,1 najlaže prenese-. S herbicidi, 'zlasti's hormonskimi, nikdar ne škropimo V vetru. Prav tako ne škropimo s 'hormonskimi pripravki v nestalnem .’vremenu ali pri nizkih temperaturah,' .: Ing. M. K. V hlevu preživijo krave molznice večino svojega življenja, v njem delajo tudi ljudje, zato mora vsestransko ustrezati higienskim in ostalim pogojem za normalno počutje živali in ljudi, še zlasti pa mora imeti pogoje za higensko pridobivanje mleka. Hlevi, v katerih se pridobiva mleko, morajo biti svetli in zračni. Stene morajo biti ometane in vsaj enkrat na leto prebeljene z apnenim beležem. Jasli morajo biti take, da se lahko čistijo; Tla ih hodniki morajo biti iz nepropustnega materiala. V hlevu morajo biti'zgrajeni betonski odtočni kanali za gnojnico» da ta ne zastaja v hlevu. Te moramo redno čistiti in izpirati z vodo. Prah; pajčevino, muhe in druge žuželke moramo iz hleva redno odstranjevati. .Muhe in druge insekte, ki prenašajo nesnago in drob-noživke uničujemo v hlevu, s kemičnimi sredstvi kot, so: malation, ra-dotion, dipterex (dodajmo v apneni belež), nuvan, dedevap in drugi preparati; Zavedati s,e moramo, da Zaradi preprečevanja širjenja živalskih kužnih bolezni in zaradi zaščite zdravja ljudi, sme v promet le mleko, ki je pridobljeno v takem hlevu ali molzišču, ki v celoti ustreza higienskim pogojem in ki je pridobljeno od zdravih živali. Pred molžo moramo hlev prezračiti, okna pa naj bodo v hlevu po možnosti odprta vse leto. Gnoj odstranjujemo iz hleva redno vsak dan. Pol ure,pred molžo v hlevu ne odstranjujemo gnoja, ne nastiljamo stelje in ne pometamo! Gnojišče mora biti urejeno in če je le mogoče betonsko. Kanali za gnojnico ali gnojevko morajo biti: redno očiščeni z vodo, isto' pa velja tudi za stojišča in kovinske rešetke. Pomlad je kot nalašč, da očistimo in prebelimo hleve živini in sebi v prid. Med zimskimi opravili po naših kmetijskih delovnih enotah je tudi prebiranje fižola» iFone.kod ga prebirajo ročno, v Šempetru pa j.e Franc" Zupanc montiral star vejahuk za žito, ki ga poganja majhen elektromotor. Vejalnik loči pleve od zrnja, žene pa preberejo le slabo zrnje. Tako sse je prebiranje povečalo za več kot trikrat. Majhno novatorsfvo, ki ga Velja nagraditi,- če ne drugače, vsaj s skromnim priznanjem ZVEDELI SMO Vrbenski mladinci čistijo potok Lavo raznih odpadkov. Dej anj e j e vredno pohvale in posnemanj a. Poraba piva v,-svetu raste, zato raste tudi povpraševanje po pivu iz sodčkov. Mnoge pivovarne težijo za čim hitrejšim in uspešnim pranjem, sterilizacijo in polnjenjem sodčkov. Eden izdelovalec takšnih naprav je firma Burnett & Ralfe Ltd iz Rochestra na Angleškem. Na sliki: Sestnajstvrstna inštalacija imenovana »dvakrat hitra«, pere, sterilizira in polni sodčke od spodaj. Inštalirana z importnimi in eks-portnimi transporterji dela sinhrono. (Nadaljevanje -s 6. strani) '* Pri izbiri1 herbicidov 'moramo; med sredstvi, ki so selektivna „za posevek, poiskati taka, ’ ki imajo :dpbro: delovanje • proti na'jv.ažiiej Šim; plevelom.: Ne.lhalokrat sliši-mov kmetrjsfcih ‘apotekah naslcd- ; -nje naročilo: - »Dajte -prosim neko. sredstvo - za koruzo!« Se bolj1 kot naročilo je-čudria reakcija trgovca,- ki, stranki brez ugovora postreže; Res je, da v koruzi ne u-potabljamo drugega kot herbicide, torej lahko sklepamo, da ku-' pec potrebuje rberbicid za koruzo, | ne vemo pa, kateri plevel na- -njegovi njivi -j.e, najnevarnejši» torej je vprašanje, ■ če smo ga- res po-stregli z ustreznim sredstvom. Zgodi se npr. da je na kupčevi njivi glavni problem slak. Postre- © stean ----—-------Hmeljar Še o osemenjevanju svinj Pet mesecev morda res ni dovolj dolga doba, da bi lahko govorili o uspehu ali neuspehu neke dejavnosti v živinoreji. Posebno še, če gre. pri tem za dejavnost, kot je osemenjevanje svinj, katero je prav sedaj naredilo prve korake. Teh pet mesecev je bil čas, ko je marsikateri rejec z nezaupanjem gledal na osemenjevanje, kot na nepotrebno novotarijo, ki ne bo uspela. Tudi delavci Veterinarske postaje Žalec smo s tesnobo pričakovali prve rezultate. In zdaj so tu! Prve svinje, osemenjene v oktobru, so že prašile in njihovi mladiči že veselo teka- Prav temu problemu pa so bila namenjena predavanja, ki jih je organiziral Kombinat »Hmezad« Žalec — Kooperacija v sodelovanju z Veterinarsko postajo Žalec. Na teh predavanjih sta skušala predavatelja na nazoren način rejcem prikazati, kako lahko spoznajo, kdaj je svinja sposobna za osemenitev. Prikazano jim je bilo niz prednosti, ki jih prinaša osemenjevanje. Pri umetnem osemenjevanju odpade tudi prenašanje kužnih in parazitarnih bolezni. Semenimo s semenom res kvalitetnih merjascev. Izgubljen čas, ki je bil potreben za prevažanje Nova tehnika je spremenila oziroma podaljšala čas kolin, ki se je še pred leti sukal okrog Novega leta. Sedaj kmetje krmijo prašiče, dokler je še kaj malovja, potem ga pa razsekajo in shranijo v zmrzovalno skrinjo, ki je že skoraj pri vsaki hiši. jo po svinjakih. Bo konca januarja je bilo osemenjenih okoli 100 svinj. Od tega števila jih je pri prvi osemenitvi ostalo brejih skoraj 60 %, kar je za začetek dober uspeh. Bil bi pa lahko še boljši, če bi rejci prijavili za osemenjevanje le tiste svinje, ki se resnično bukajo in tudi stojijo. To ja je pri osemenjevanju polovica uspeha. Suha zima i Meteorolog pri Institutu za hmeljarstvo v Žalcu je sporočil, da je padlo v zadnjih treh" mesecih do 20. februarja le 50,1 mm padavin, kar je za Več kot 160 milimetrov premalo. Padavine po mesecih: — december 12,6 mm o-krog 80 mm pod normalo, — januar 17,5 mm okrog 50 mm pod normalo, — februar 20 mm, okrog 30 mm pod normalo. Dolgo smo čakali na debelejšo snežno odejo in jo po dokaj sušnem obdobju, po hribih je že zmanjkovalo vode; le dočakali. V noči med 19. in 20. februarjem je zapadlo 8 cm snega. svinj k merjascu, je z osemenjevanjem odpadel. V tem letu namerava Veterinarska postaja Žalec v sporazumu z Veterinarsko inšpekcijo Žalec uvesti osemenjevanje na celotnem nižinskem območju občine Žalec. Zato na to področje ne bodo več nabavljali plemenskih merjascev: Predpogoj za tako obširen program osemenjevanja pa je, da si veterinarska služba nabavi lastnega merjasca, od katerega bi potem jemali seme za o-semenjevanje. Tako se nam ne bi več dogajalo, da bi zmanjkalo semena, če je bilo prijavljeno večje število svinj za osemenitev. Včasih smo imeli na zalogi le o-mejeno število doz semena. Pa tudi uspeh osemenjevanja bi bil neprimerno boljši kot sedaj, ko se seme prevaža: Ugotovljeno je, da prav merjaščevo seme izredno slabo prenaša transport, semenčice se pri tem poškodujejo in rezultati osemenjevanja so slabši. V bližini Žalca bi potrebovali dobrega rejca, ki bi bil voljan proti primerni odškodnini vzreje-vati merjasca, od katerega bi potem jemali seme. V kolikor nam to uspe, je naša služba sposobna in tudi voljna vpeljati osemenjevanje svinj na celotnem žalskem območju, pa tudi preko meja občine. Prvi korak je bil storjen, osemenjevanje je zaživelo in že dalo prve rezultate. Naslednji korak naj bi bil razširitev in uveljavitev osemenjevanja svinj. Franc OCVIRK, dipl. vet. Redki so pridelovalci koruze, ki ne škrope s herbicidi proti plevelom. Kljub, teinu, da v koruzi tudi pri* naš že skoraj dve desetletji uporabljamo herbicide, še vedno delamo pri tretiranju precej napak, zlasti zato, ker ne pazimo na to, da bi med sredstvi, ki so selektivni za koruzo izbrali take, ki dobro delujejo na najnevarnejše plevele na naši njivi in da bi izbrali ustrezen: čas za tretiranje. Mnogi, zlasti začetniki pa ne uspejo zato, ker so slabo izračunali odmerek herbicida, za njivo, ki jo žele škropiti, ali ker sredstvo neenakomerno razdele po površini, ali ker njiva ni ustrezno obdelana. Za uničevanje plevela v koruzi obstaja veliko število herbicidov: predvsem na bazi triazinov, ure-atov in hormonskih aktivnih snovi. Za dodatna tretiranja proti travnim plevelom pa še lasso, ramrod in gramoxon. Od veli- kega števila pripravkov, ki so pri nas v prodaji — našteli bi jih lahko nekaj deset — se v naših pogojih uporabljajo predvsem simazin, radazin in 2,4 D. Na osnovi simazina imamo pri nas v prodaji naslednje pripravke: simazin S 50, radokor, gesa-top; na bazi atrazina pa ge$a-prim 50, atrazin S 50, radazin, kromozin S 50, olegosaprim (vsi imajo 50 % aktivne substance) in gesaprim 80 (80 % aktivne substance). V zadnjem času so se na tržišču pojavili tudi herbicidi na osnovi atrazina samega ali skupaj z 2,4 D v obliki mikrogranul (radazin MG, radazin kombi MG in drugi) ki jih uporabljamo največ 10 kg/ha, brez vode, moramo pa imeti ustrezne stroje za enakomerno trošenje. Simazin in atrazin uporabljamo že skoraj 20 (Nadaljevanje na 9. strani) Kako škropimo koruzo s herbicidi Prav lepa in visoka koruza je zrasla, toda zaradi nepravilno izbranega in doziranega herbicida je z njo zrasel tudi plevel Kako škropimo koruzo s herbicidi (Nadaljevanje z 8. strani) let v koruzi. Ker je koruza proti njima popolnoma odporna brez ozira na razvojni stadij ju lahko uporabljamo pred setvijo, po setvi, in ko je koruza vzklila brez ozira na to kakšno velikost je dosegla. Oziramo se le na plevel, da ga tretiramo v stadiju, ko je najbolj občutljiv. Važno pa je, da je njiva dobro pripravljena in poravnana in da smo sredstvo pravilno porazdelili po vsej površini. Simazin deluje le preko korenin, zato ga uporabljamo, ko njiva še ni prekrita s pleveli, ali ko so pleveli komaj vžldili. Geša-prim pa deluje preko listja in mu dajemo prednost kasneje, ko je plevel že vzklil in ozelenel. V vzhodnih predelih naše države se uporabljata- ta dva triazina predvsem v kombinaciji z ureati, ali s triazini s kratkotrajnim delovanjem (prometrin, ametrin). Vendar pri nas teh mešanic običajno ne uporabljamo. Razlogov za to je več. Mi imamo razen v ekstremnih pogojih dovolj vlažijo zemljo, da lahko razvijejo talni herbicidi svoje delovanje preko korenin. Razen tega pa je zemlja tudi preko poletja dovolj vlažna, da se normalne doze si-mazina in gesaprima biološko razgrade in njihovi ostanki ne poškodujejo pšenice pri jesenski setvi. Pod normalnimi dozami si-mazina in gesaprima smatramo odmerke 4 kg/ha v težjih in 3 kg/ ha v lažjih zemljah. V koruzi pa uporabljamo tudi velike doze simazina in gesaprima (8 kg/ha na lažjih in 10 kg/ha na težjih tleh). Z običajnimi dozami (3—4 kg/ha) uničujemo le semenske plevele, povečane odmerke pa uporabljamo, če želimo uničiti pirnico in druge trdovratne plevele. . Vedeti za moramo, da tudi z velikimi dozami gesaprima in simazina, ki jih uporabljamo na njivah zaplevljenih s pirnico, ne moremo pa uničiti slaka, osata, regrata, ščavje ipd. to se pravi trajnih širokolistnih plevelov z globokimi t koreninami. Zato nam na njivah, kjer že nekaj let zapovrstjo uporabljamo triazinske pripravke razvije slak, ki ga v koruzi lahko uničimo s hormonskimi pripravki in sicer s sredstvi na osnovi 2,4 D, to so deherban A ali monosan, pa tudi kombinirani pripravek deherban for-te. Ta sredstva uporabljamo v koruzi, ko je 10 do največ 15 cm visoka. Deherban lahko mešamo s simazinom in gesaprimom in tako uničimo semenske široko-listne plevele, ki bodo naknadno vzklili in semenske travnate plevele. Deherban uporabljamo v koruzi tudi .če je zaplevljena s ščavjem, osatom ipd. Če škropimo z deherbanom moramo paziti predvsem na to, da koruza ni previsoka, ker bomo sicer utrpeli škodo in da škropimo v toplem in popolnoma mirnem vremenu ko ne pričakujemo dežja, da pride delovanje hormonskega pripravka popolnoma do izraza in da sosedu ne povzročimo škode. Stalna zgodnja uporaba triazi-nov, predvsem gesaprima, je .marsikje močno razširila pozno-kaleče semenske travne plevele kot so kostreba, srakonjo in muhvič. Te 'trave so za trizianske herbicide občutljive le. pri vzniku, dokler ne dosežejo 10 cm višine. Ko pa se obrastejo, so odporne proti talnim herbicidom. Tako se zgodi, da se. nam razvijejo se-, menske trave v koruzi, ki je bila zgodaj škropljena s triazini in sredstvo ni več v sloju, .da bi lahko vplivalo na kaleči plevel. Ko pridejo kasneje koreninice do triazina, pa je plevel že toliko razvit, da ga ne uniči. V naših pogojih uporabljamo proti travnim plevelom (muhvič, kostreba, srakonja) v koruzi oleogesaprim* v času, ko ima plevel razvita 1—2 lista. Zaradi dodatka mineralnega olja ima oleogesaprim precej močno delovanje tudi »skozi list«, torej kaže dobro delovanje tudi če je suša, koruzi pa oleogesaprim ni nevaren. Pazimo le, da ne zamudimo pravega roka. Če je trava že previsoka, ji tudi s povečanimi dozami ne pridemo do živega. Če oleogesapnma ni v prodaji, ga lahko sami pripravimo iz gesaprima in nopona. Nopon | je mineralno olje/, ki poveča, kontaktno delovanje herbicidov ih se uporablja skupaj z gesaprimom, ali z betanalom za peso in sicer v odmerku 41/ha. Z oleogesaprimom lahko kombiniramo tudi deherban A, da hkrati uničimo tudi širokolistne plevele z globokimi koreninami. Kostreba, muhvič, srakonja pozno kale, zato tretiramo z oleo-gesaprimom navadno konec maja,. včasih celo v juniju, če uporabljamo povečane doze oleoge-saprima je bolje, da v jeseni ne sejemo na isto njivo ozimne pšenice. Pri normalnih dozah (2— 4 kg/ha) v povprečnih letih (razen če vlada dolgo časa ekstremna suša) pa v jeseni lahko sejemo ozimno žito. * Oleogesaprim je mešanica mineralnega olja in attazina. OGLAS Prodamo 4 leta staro hmeljsko žičnico 50 X 100 metrov. Material je zložen in pripravljen za odvoz. Cena 8.000 din. ERA Velenje — TOZD obrat kmetijstvo Šoštanj Glavni skladiščnik centralnega skladišča za kmetijstvo v Šempetru- Franc Zupanc skrbi* da so na policah vedno na zalogi najnujnejši rezervni deli Strokovna knjižnica pri Skupnih službah podjetja ima le bore malo novitet in periodike Del lepo založenega in urejenega glavnega skladišča rezervnih delov in druge opreme za TOZD Kmetijstvo Žalec v Šempetru Lep je pogled v čist in poln hlev farme Zalog Varna uporaba ročne motorne ali verižne žage Ker postaja ročna motorna ali verižna žaga vse pogostejše mehanizirano ročno orodje ne 'samo pri gozdnih obratih, ampak tudi pri individualnih gospodarstvih, je prav, če na kratko opišemo nekatera pravila za varnejše delo s tem sicer koristnim, pa tudi nevarnim orodjem. Ročno verižno žago najpogosteje uporabljamo za sečnjo in izdelavo gozdnih sortimentov. Pri teh delih ali opravilih, je efekt dela neposredno ali posredno vezan z zdravju škodljivimi vplivi in raznimi nevarnostmi za fizične tj. telesne poškodbe delavca pri delu. Te nevarnosti lahko .razdelimo v: — — nevarnosti, ki nastajajo zaradi dela na .prostem, (prehlad, ozebline, revma iii poškodbe, ki jih povzročajo padci posebno na strmem terenu); g“j nevarnosti, ki nastajajo pri sečnji in izdelavi gozdnih sortimentov (vse mehanične poškodbe); — .nevarnosti, ki jih povzroča ročha — verižnažaga (vibracije, ropoty-strupeni plini). fie želimo naštete vplive pravočasno- preprečiti, sc morajo opravljavci z žagami seznaniti z možnostmi poškodb -ter ukrepati tako, da nc pride do-omenjenih posledic. Vzroki, ki povzročajo nezgode zaradi dela na prostem, so v glavnem subjektivnega značaja. To se pravi, da je potrebno spre-* meni ti predvsem delavčev odnos do dela, ter uporabljati preventivne ukrepe, ki vplivajo na boljše počutje delavca pri .takšnem delu (uporaba osebne varnostne opreme, prehrana, prevoz na delo itd.). Pri sečnji in,izdelavi gozdnih: sortimentov se pojavljajo predvsem razne mehanične' oziroma telesno poškodbe. Da do teh fi- zičnih poškodb ne bi prišlo oziroma jnj ih možnost .zmanj samo, moramo uporabljati pravilno tehniko dela, upoštevati normative in. ustrezno varno metodo dela ter uporabljati .sredstva- osebnega varstva. . Pfavilna:-tehnika 'dela nam že; sama po : s'ebi zagotavlja skoraj • popolnoma ü varno delo,.. če si - opravila razvrstimo tako, da si najprej: . :■— uredimo delovni prostor, — določimo smer padca drevesa, ■^a^iztaeremo smeri urnika, ^določimo prostor ža orodje. Prostor moramo očistiti vseh ■ večjih ovir. Na izbiro smeri padca drevesa .vpliva nagnjenost drevesa, nagib terena; spravilne raz-. merp, naravne prepreke, bližina raznih objektov in smer umika. . fiajvarnejše, je, da si izberemo umik nazaj in vstran. Orodje odložimo - na varen in pregleden, prostor. Okolico - opozorimo na padanj e, drevesa rz dogovorjenimi ali znanimi vzkliki, fie podiramo drevesa ob prometnih cestah ali drugih javnih objektih, moramo ogroženo območje -zastražiti . ozi-rorna varovati, če se pri podiranju drevo obesi na sosednje drevo, potem obešeno drevo, sprostimo samo z uporabo obračalnika, cepina, vzvoda, žičnega natega, traktorja ali - vprege. Reševanje na nevaren način ni dovoljeno. Pri sečnji oziroma podiranju dreves morata delati na enem delovišču najmanj dva delavca, ki smeta' biti oddaljena drug’ od drugega največ toliko, da se lahko vidita in slišita. Delavci i ali delovne skupine morajorbiti' oddaljene druga od druge najmanj za dve višini doraslega drevesa. Na strmih pobočjih lahko 'delovne skupine -delajo samo ena po-sleg druge (ena do druge); nikoli pa ena. nad drugo. Šekatiiprične-mo vedno.spodaj, drevesa pa podiramo; na strmino ali kvečjemu prečno,; nikdar»pa navzdol’.. Več skupaj; zraslih dreves' lahko podiramo. samo posamezno. Dreves ne smemo podirati v mraku, gosti megli, med nevihto ' v močnem. Vetru, snežnem metežu i ali če je poledica.: Debla prežagamo — polovimo samo, če je dovolj .■stabilno; ali .sidrano. Pri razžaga-• vanju sloji motorist vedno na zgornji“ strani debla. Najbolj napeta vlakna prerežemo nazaduj e. Pri žaganju z verižno žago je delavec izpostavljen vplivu vibracije. Vibracija (tresljaji), ki nastaja z uporabo ročne motorne verižne žage, povzročajo nekatere zd ravs tvene spremembe ali bolezni, kot so bolezni ožilja na rokah in živčevju ter na kosteh členkov in zapestja. Bolezen imenujemo kar-vibracijska bolezen. To bolezen preprečujejo z- uporabo tako imenovanimi AV (antivibracijski-mi) žagami, ki manj tresejo, s krajšo ekspozicijo na vibracijo (z eno žago menjaje delata dva delavca), s preventivnimi in periodičnimi; zdravniškimi pregledi delavcev ter z uporabo antivihra-cijskih zaščitnih rokavici Poleg' vibracije deluje škodljivo na človeka tudi ropot in strupeni plini. Ropot povzroča okvare sluha. Težko pa je ugotoviti, ali je naglušnošt; ki jo opazimo, samo posledica ropota ročne žage, ah so j o .povzročili tudj drugi ekološki dejavniki. Naglušnošt je med motoristi zelo, razširjena. Od izpušnih plinov je nevaren' predvsem ogljikov oksid, CO, zato je prepovedana uporaba ročne motorne žage v zaprtih prostorih. V naravi pa izpušni plini, ki izhajajo iz izpuha motorja žage, ne»', predstavljajo . večje; nevarnosti. . | Vse. navedene nevarnosti:.nareku jej o organizirano, smotrno in varno metodo dela od transporta ali prenašanja . ročne žage, priprave za žaganje, zagona ali starta motorja, sekanja oziroma podiranj a, razžago vanj a i debel, oskrbe ter vzdrževanja žage kot tudi pravilne uporabe kvalitetnih o-sebnih-zaščitnih. sredstev. Za osebno zaščito pri delu z verižno motorno žago narekujejo razmere ža zaščito glave uporabo varnostne čelade v kombinacij i s ščitnikom 'obraza in antifonom Tako pritrdimo »motorko« k tlom pred vžigom za zaščito sluha. Za zaščito sluha je priporočljiva tudi takoi ame-novana* »švedska vata«. Za zaščito trupa, rok in nog pa uporabljamo zaščitno obleko — farmer kroj, ki ji ža zimo dodamo še krznen brezrokavnik. Roke zaščitimo: s primernimi ro- kavicami, noge pa .s primernimi čevlji oziroma škornji. Za delo v.vlagi oziroma v dežju pa uporabljamo še primerno pelerino ali dežni plašč. Janko Zupanek OGLAS Ugodno prodam črpalko za gnoj, enobrazdni obračalni, plug Herold in traktorsko klinasto brano. Martin Ribič Latkova vas 6 63312 Prebold Zima* nas ni nič ovirala pri postavljanju novih žičnic. Mnogi se sprašujejo:)»Ali ne bomo nič počili?« Križem po naših menzah Prijetno je zadišalo po kurji :;i obari, ko sem vstopil v kuhinjo na Žovneku. Z dolgoletno kuhari-. co Ano Fonda sva znanca, saj ,se v sezoni sušenja hmelja večkrat "srečujeva. Sicer sem si dober še 1 z drugimi kuharicami po naših menzah. Človek pač nikoli ne ve, pred katero menzo bo postal la-; čen. Tudi Ana mi je ponudila malo za pokušino, a sem se v škodo že tako odvečnim kilogramom ponujenemu ljubeznivo odrekel. V sih priskoči na pomoč Ivanka Gosak. Delavci iz kooperacije se tožijo, da so težave s kuhinjo, kuhinja pa se toži čez njih, da nergajo ob plačilu obrokov. Zakaj ? Zato, ker morajo plačati obrok po ceni, ki velja za zunanje. Ali nismo vsi pod okriljem enega podjetja, ali se je kdo v te odnose poglobil? Verjetno bi se dalo tudi to izgladiti?! Večina kuhinj po naših delovnih enotah je že opremljena z elektric-• nimi in plinskimi štedilniki in dragimi praktičnimi pripomočki • mn n V pogovoru z ekonomom, go-pl spodarjem in skladiščnikom Jo-. žem in Ano smo ugotovili, da na ' Žovneku jedo prav to, kar jemo j' vsi po naših menzah in gostilnah tja do našega TOZD Gostinstva. H- Marsikdaj jemo še enako na isti dan. Razlika je le v tem, da nekateri bolj sveže in okusno, drugi (beri skupne službe in morda I še kdo) pa včasih prestano in po-rr greto ter dražje. Tako jedo na ’Žovneku vampe, srčke, golaž, pe-| čenko s solato, meso z makaroni, sarmo, srbski pasulj, kranjsko ir ali hrenovke s krompirjevo omako, včasih pa tudi ocvrte piščan-], ce s krompirjem in solato in še ; kakšno specialiteto kuharic. Po menzah so malice po osem i dinarjev za domače in 11 din za L. zunanje. Za letos pravijo, da bo cena obrokom za sezonce ostala {‘ nespremenjena. Na Žovneku kuha Anica le 41 malic, toda kmalu se bo začelo zares, ker pomlad resno trka na vrata in z njo spo-mladanska dela in sezonci, ki zahtevajo celodnevno prehrano. Kuhinja, na Vranskem izda dnevno okrog 65 malic. Danes je segedinski {golaž -z zabeljenim ■j krompirjem. Dolgoletna kuharica, voditeljica številnih kuharskih tečajev in vzgojiteljica dobrih kmečkih go-!, spodinj Fani Plečko mi je poto-• žila čez zdravje. V kuhinji ne bo : več dolgo zdržala. Vso nabavo I materiala in obračune vodi sama, poleg tega je še velik vrt in park pred menzo, ki tudi terjata svo-jjije. Toži se ji po »starih« časih, ' ko je menza imela še več abonentov in lastne svinje. »To šo bili časi!« je zavzdihnila. V sezoni pripravlja nad 100 obrokov trikrat na dan. Takrat sta v kuhinji dve. Tudi sedaj Faniki vča- »Danes sta pa slabo naleteli, je le kisla juha,« se je hitela med pomivanjem skoraj upravičevati Anica Šertl v Latkovi vasi. »Vsaj enkrat tedensko imamo pečenko s krompirjem in solato. Sedaj kuham 75 malic in 19 kosil. Saj sem kar dobro plačana 13 din na uro. A kaj ko sem . sama in dobesedno garam 10 ur na dan. Mož pravi, da tega ne bo več dolgo . gledal, ker nisem nič doma. Čudežev ne znam delati, zato se bomo morali pogovoriti o drugačni razporeditvi. Kosilo za domače je po 10 za zunanje pa po 13 dinarjev. Vedno so 4 rihte, kot na primer juha, zrezki, rezanci in solata. Sedaj kuham tudi za gradisovce. Ko bi vi' vede-,, li, kako so zadovoljni! Tudi prejšnji pri gradnji mostu čez Savinjo so bili zadovoljni. Domači in .sezonci pa kar naprej nergajo. Poglejte tale štedilnik. Je še na drva in premog. Ogromno de- , la vzame. Vse druge kuhinje se že ponašajo z modernimi plinskimi ali vsaj električnimi štedilniki. Pri nas je veliko delovišč kamor v kantah nosijo obroke. Ogromno je pomivanja,« je končala Anica. V kuhinji v Šempetru sta Anica Brežnik in Marija Lešnik. Danes sta pripravili za malico makaronovo meso z zeleno solato za 81 ljudi. Dnevno kuhata tudi 30 do 40 kosil. Okrog 15 kosil jedo tudi delavci Ingrada in Gradbeništva. Čas je okrog poldneva. Na štedilnikih kuhinje v Vrbju stoje velike skodele in lonci, okrog njih pa se urno vrtita Angela Kadenšek in Katica Skomšek. »Danes sva izdali 70 malic — buranija z govedino — za delav- ce in 20 malic, za otroški vrtec. Na štedilniku imava toliko loncev zaradi otroškega, vrtea. Otrokom ne sme biti ne preslano, ne premastno — kuhava celo ' na olju — in ne popramo. Tako kuhava. ločeno 20 in 32 kosil,,Danes bodo otroci jedli dušeno sveže, zelje, z govedino, pire krompir,; jabolčni; kompot • in seve, pred tem govejo juho; delavci pa poleg juhe. ''Ocvrtega .piščanca s krompirjem ¡n solato. Zaradi dvojnega kuhanja je precej dela. Poleg . . .tega vodim nabavo materiala in pripravljam obračune,« je povedala kar med delom v precejšnji sopari, ker ni ventilacije, kuharica Angela. In kako je v skupnih službah (na upravi)? Pridite, pa boste■ .videli! iVečne enolončnice, nikoli zelene, solate in cena. 9,50 din. Hrano dobivamo iz TOZD Gostinstva Celje, Pravijo, da ne gre drugače. Meni, in še mnogim se pa zdi, da bi šlo. Urednik DOLENJE VASI Dvainštirideset strojnih skup-' nosti za obiranje hmelja je lani uspešno končalo obiranje. Kmalu po sezoni so se člani skupnosti sestajali; da bolj ali manj živahno napravijo . obračun čez strojno obiranje in poravnajo račune. Potek obračunov še hi splošno zndn med kooperanti, zato sem. obiskal predstavnika ene izmed že dokaj številnih skupnosti, hmeljarja Antona Uršiča v Dolenji vasi pri Preboldu. Z upravnikom ZE Ivi jem Stepišnikom sva srečno prišla mimo psa in na vratih domačije naletela na Tona>— tako pravimo tovarišu Uršiču po domače — ter. mu povedala, zakaj sva prišla. »Ja, pa prav mene sta izbrala za žrtev? Jih je ja veliko po dolini! No, če je tako, se pa usedita! Božka, skuhaj čaja, poba zebe!« ' In kako se nam je zdel raz* gledan in pameten,, strojne skupnosti pa nekaj za nas neuresničljivega. Danes smo pa prav na tem ali pa celo še dlje. Svet se razvija z neverjetno naglico. Za nas savinjske hmeljarje pa je rešitev prav v teh skupnostih.« »Vaša skupnost je delovala v redu. Povej, prosim, kako ste obirali?« »Res je, da smo le štirje, kar je za tako skupnost, malo, a so včasih kljub temu, verjetno od prenapetosti prišla med naš. tre-nutna nesoglasja. Mi:smo obiranje hmelja obračunavali po trtah. Vedenik Jože je obral 12.410 trt, Randl Jože fina 12.167, Škorjanc Ivi 15.404 in jaz 10.328 tri. Skupno smo obrali 55.909 trt. Princip našega obiranja: vsi smo začeli obirati naenkrat iti vsi skupno tudi! končali. Obiranje j,e teklo noč in dan s postanki le za čiščenje stroja. Imamo Upravnik ZE Prebold Ivi Stepišnik in kooperant Anton Uršič motita lepega in dobrega čuvaja Malce je pomislil, prinesel šop »zelja« — tako pravi vsej zajetni dokumentaciji strojne skupnosti in šegavo dejal: »Vidva sta tudi bila na izletu hmeljarjev pred leti po Nemčiji. Takrat smo obiskali Tettnahg. Se še spominjata tistega starega vodje strojne skupnosti? Kako je stresal podatke o obračunavanju obiranja v skupnosti, o uslugah, vrstnem redu obiranja in vsem. dva zelo dobra strojnika — upokojena ključavničarja, ki sta se menjavala na 12 ur in svoje delo opravljala zelo vestno in strokovno. Vsak je obiral v lastni režiji s svojimi ljudmi. Stroj Wolf, lesena uta in inštalacije nas je stalo blizu 40 starih milijonov. V uto smo vlagali vsak četrt, zato je do te vrednosti tudi, last vsakega. (Nadaljevanje na 12. strani) STRAN Hmeljar MAREC i97$ SAINTPAULIA (afriška vijolica) RHIPSALIS (cvetoči kaktus), CY-CLAMA, PRIMULA, FICUS, PHILADENDRON, MARAUTHA, AZA-LEA, HIAZINTA, CINERARIA, TULIPAN, NARCISA, NAGELJ še zdaleč niso imena vseh cvetic in okrasnih rastlin, ki jih je vzgojila in pripravila ekipa marljivih vrtnaric in vrtnarjev v TOZD Vrtnarstvo za 8. marec DAN ŽENA. Skrb za zdravje — Čemu pa nosiš v eni roki regrat, v drugi pa travo? — Zdravnik mi je predpisal veliko gibanja med zelenjem. Naglica — Kakšen klobuk pa imaš, Miha? Ti je ja mnogo prevelik! — Glej ga no. V gostilni ni časa za prebiranje. Med kooperanti (Nadaljevanje z 11. strani) . Lani so Mii vsi-stroški obiranjä preračunani na trto 1,75 dinarja. Tako ni težko izračunati dajatve posameznika- k kateri moramo prišteti- še letno odplačilo stroja 1,260:000 S-dih. Stroj ni bil: popolnoma izkoriščen, zato smo obirali tudi zunanjim Ivanu Šaleju, Martinu Verku, Martinu Vedeniku, Alojzu Jagru in Marjanu Kupcu. Tako smo dodatno obirali še 51 ur ali nad 10.000 trt in si šteli v dobro.« »Pri obiranju so ugodnosti?« »So. Prva: sigurni smo, da bomo obrali in nismo več odvisni od muhavosti obiralcev, ki ne obirajo skoraj nič boljše kot stroj. Druga: strojno obiranje je mnogo cenejše, da tudi do 30 % od ročnega.«, »Vaše izkušnje?« ' »Važno je redno vzdrževanje stroja med. obiranjem in temeljito čiščenje po njem. Vse 'člane tistih strojnih skupnosti, ki imajo Wolfe, bi rad opozoril na pokončen elektromotor rezalnika in ventilatorja Za izmet razrezanih trt. Pri teh se zelo rado obrabi vrteče tesnilo tudi semering iz Dolenje vasi Imenovano, Tako pronica vlaga jž - tpt. y motor in id' pregori/V primerjali s previijem motorja je zamenjava teshila 'zelo poceni, pa tudi zastoja ni. ... Delo vodje skupnosti ni prav nič hvaležno in kar precej ga je. Prav bi bilo, da si sladkosti te funkcije okusijo vsi člani ■ skupnosti,« je ža konec pogovora dejal Tona in zložil svoje »zelje« nazaj v mapo. Tovariš Uršič je še s člani skupnosti kupil trosilec mineralnih gnojil Tornado in rezalnik hmelja. Upravnik ZE Ivi Stepišnik je dejal, da bodo letos obirali hmelj na Wolfu 280 še v Kapli vasi in Gornji vasi. Tako ne bodo preboldski hmeljarji kooperanti skp-raj več obirali ročna. V okolišu bo tako za okrog 65 ha hmelja pet obiralnih strojev. Plan za letos imajo precej napet, a ga bodo, če bo vse tako kot v normalnih letih, realizirali-verjetno še s presežki. Polni upanja v izboljšavo tržnih razmer seve v prid kmeta in v ugodno leto smo se razšli. Od vas, drage bralke in bralci, pa se za en mesec poslavlja vaš urednik Drago Kumer: Gospodje, ubil sem ga! V sapi je pritekel kmet Čezles-■nrk na orožniško postajo in veš. zadihan klatil z rokami: »Gospodje,'ubil sem .ga! S sekiro sem ga' pokončal, zlodja nemarnega. Pa bi ga moral z nožem. Taka je prastara navada: rezilo kot 'britev in konica kot pri novi šivanki. Potem ga spodbiješ in sek-sek konico noža v vrat. Pet, mogoče deset minut telo trza,, se upira , premočnim rokam, nato močan sunek, silovit stres in — jeklena smrt je opravila svoje. Jaz pa nisem vzdržal. Mesece mi je šel na živce, čakal sem v zasedi, tam za deblom lipe. Saj boš moj, sem- si govoril. Čez leto si jo vsakokrat popihal, zdaj je mraz, ki tudi tebi reže v kosti. Gospodje, zares sem hotel z nožem, pa se mi je zdela sekira pripravnejša. Spet hop prek plota, hotel je k mojim ljubicam, jaz pa najprej sunek z nogo, nato pa lop s sekiro. O, dobro sem jo nabrusil. Smrt je bila hitra, kri me je vsega oškropila. Gospodje, poglejte temne madeže. To So sledovi njegove krvi j šaj mi je težko, resnično obžalujem, ampak, ko je mera polna ...« | »Dežurni!« je ukazal komandir. »Ti in še dva takoj na kolo in na . licu mesta- napravite zapisnik Vi, Cežlesnik, greste z njimi, potem pa Saveda v zapor. Sodišče bo- izreklo pravično kazen. Hudimana, zdaj se že na vasi'pobijate!• Imate' pri sebi -kako strelno orožje?« -Prestrašeni kmet se upira; »Ko sem bil pri Soldatih,.potem pa nikoli več, res ne..Pa kaj bi tako revše s pištolo, s puško. O, soseda pa zdaj kriči, -da bo mene s kolom dotolkla. Ljubčka da sem .ji ubil. Veste, že leta ih leta se zaradi-teh kokodajsev prepiramo. Leta in leta še tožarimo, pa sem rekel: najbolje da gre na oni svet. Ježeš, še zdaj mi šumi v ušesih: ,Ubijalec! Morilec! Hudič, spet boš tožbo izgubil! Vrag, potem pa se ti na tiste tvoje ljubljenke spravi,' če našemu ne dovoliš.’ Poslušajte me vi, gospodje, vi, ki znate vselej prav razsoditi, recite md odkrito, da bi tudi vi enako storili ; tudi vi bi zlobneža s sekiro pobili,-« : »V zapor z njim, pa lisice na roke !« je ukazoval komandir, kmet pa v ugovor: »Saj, saj. bolje bi bilp, če bi ga lisjak zadavil, Rejen pa je bil, rejen. Župca bo-kar imenitna. Ne, ne, mesek je boljši! Pa vrag š’ tem petelinom. Res je, pobil, sem ga s sekiro, zdaj pa prosim, da mi s pendreki .priskočite na pomoč, sicer me soseda zares s kolom pobije. Ko pa jo je ¿a dve krušni peči!« Ko so se na dvorišču pojavili orožniki,' je v hipu nastala tišina, sosedov pes Sultan pa je tri kosti sosedovega petelina, ki ga je bil sosed- Čezlesnik malo prej s sekiro pobil in to zgolj zaradi nevoščljivosti, ker - je petelin skakal čez plot in je -tu in tam kako sosedovo pritko »pohodil«.’ LJUBIM! Ljubim travico, rožice, ljubim ptičke, drobne pevčice, ljubim sonce, ki greje vse; ljubim luno, ki osvetljuje steze. Ljubim brhke deklice, ki ob njih mi, srečno :j e srce: Anica Poznič NAŠE KMETIJSTVO - Kdo pravi, tovariši, da nam sega voda do grla? PREGOVORI Srečo zelo redko najdemo tam, kjer jo iščemo. Nekateri pred tujim pragom pometajo svoje smeti. Sodelavci, hvala vam! Vsem tovarišicam in tovarišem, članom kolektiva TOZD Mesnine Celje, ki so mi ob odhodu v pokoj or-: . ganizirali in pripravili poslovilno srečanje, -se iskreno zahvaljujem1 za izkazano .pozornost. Še posebej se Želim zahvaliti vsem, ki so na it eni srečanju bili, za prijeten, nepozaben večer’. Celotnemu kolektiva temeljne organizacije združe- ■■ nega dela Mesnine v prihodnje želim še obilo /zadovoljstva ob delu ih mnogo delovnih uspehov. Franc Žlender. VREMENSKI PREGOVORI Če sušeč prah «krog pometa, prav dobro letino obeta. Kadar je šmarna prav-gorko, tudi prihodnje leto bo lepo. Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana. ' ZAPOSLITEV TAKOJ TOZD Mešalni ca krmil Žaleč zaposli takoj več'ddr-lavcev. . Vse.' informacije dobite pri kadrovski službi: omenjene TOZD,- Hmeljar izdaja delavski svet kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton Gubenšek, dipl, kmet. inž. §§§ predsednik, in elani: Jože Roj nik,; kmet, Janj a Košir, dipl. tehnolog, Janez Lu-ževič, dipl. kmet. inženir Bogdan Pugelj, dipl. kmet. inž., Vinko Strašek, pravnik, in Miljeva Kači dipl. kmet. iriž. —urednica strokovne priloge. Glavni in odgovorni urednik inž. Vili Vybihal. — Uredništvo je v kombinatu »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1 Glasilo izhaja enkrat na mesec v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 36/din. — Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. —. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 18. 2. 1974 je Hmeljar prost davka od prometa proizvodov. KDAJ OBREZUJEMO A - SORTE Milan VERONEK, ing. agr. Kljub temu, da naše nove sorte hmelja na videz že prav dobro poznamo, ne moremo z gotovostjo določiti agrotehničnih ukrepov, ob katerih bi sortne lastnosti glede pridelka in kakovosti popolnoma izkoristili. Pri savinjskem goldingu je proces spoznavanja in pri-lagojevanja agrotehnike še danes v izpopolnjevanju. Presenečenja v pozitivnem ali negativnem smislu pa tudi niso redka. Iz tega je sklepati, da bo kljub modernejšim pri- Toča ;je mlade rastline občutno poškodovala jemom proces spoznavanja novih sort zahtevah yeč časa. Spremembe pri' pridelovanju hmelja, ki jih zaznavamo iz leta v leto so delno odraz spremenjene tehnologije. V glavnem pa je pridelek pri določeni,,tehnologiji odraz vremenskih prilik, ki so, si sicer iz leta v. leto navidez podobne, za hmelj pa lahko bistveno različne. Koliko vplivajo vremenske prilike pred in po vegetaciji na pridelek hmelja pri nas nismo zasledovali, skušamo pa povezali vreme v času vegetacije s pridelkom. Tako vpliv negativnih vremenskih in ‘talnih razmer, v kolikor nam to uspe, dopolnjujemo ¿ preizkušenimi in ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Način pridelovanja novih sort se precej zgleduje in opira na tehnologijo savinjskega goldinga,. ki pa še po svojih lastnostih od njih bistveno razlikuje. Lahko pa, da imajo nove sorte drugačne zahteve v načinu pride- lovanja in večje sposobnosti, ki jih s sedanjo tehnologijo nismo izkoristili. S poizkusi in opazovanji ugotavljamo, in beležimp vse spremembe, poskušamo pa tudi potrditi teoretična predvidevanja. Končni rezultat bi naj bil, da bi lahko v povprečnih vremenskih razmerah pri novih sortah dosegali zanesljive pridelke, ob vnaprej določenih agrotehničnih ukrepih. Eden od ukrepov, ki lahko bistveno vpliva na količino in kakovost pridelka, je čas rezi. Pri savinjskem goldingu so pridelki navadno zanesljivejši, če ga pozno obrežemo, A — sorte pa na čas rezi reagirajo^ nekoliko drugače. Kadar govorimo o zgodnji ali pozni rezi,: mislimo pri tem na-čas za rez savinjskega goldinga: Pri sortah Skušamo ugotoviti najprimernejšo rez s poizkusi;-Sočasno pa potrditi zakonitost, da čim poznejša-je sorta, tem prej jo smemo obrezati, seveda v kolikor ;le-ta velja tudi za hmelj. Prvi poizkus -različnega- čaša jrezL v proizvodnem ndsadu sort smo opravili leta 1972. Najprej smo preizkusili ekstremen čas rezi (z ozirom na savinjski golding) pri sorti apolon in aurora. Zgodnjo rez smo opravili .15. marca, pozno pa 25. aprila. V letih 1973 in 1974 smo poizkus ponovili, interval pa skrajšali. V letu 1973 smo obrezovali 4. jin 19.: aprila,-v letu 1974 pa smo opravili zgodnjo rez. pri atlasu 25. 3., pri ahilu 6. 4, pri: apolonu 28. 3, in pri aurori 1. 4,, pozno pa pri vseh: 18. 4. 1974. Rezultati so razvidni iz naslednje razpredelnice. Í <■ gçgfcll % ' * Ir 3ÈJII g JI n H mWm pili ^4^ 1 sl ÎSHSSÿ ¡¡¡¡¡¡il 1 Bpppag IpPOjL Rastline, ki smo jih pozno. UDK 633.819:631.5 Relativna količina pri zgodnji in pozni rezi A-sort v letih 1972—1974. Atlas Ahil Apolon Aurora Leto zgodnja 1 pozna. zgodnja pozna zgodnja pozna zgodnja pozna 1972 124 100 142 100 1973 104 100 150 100 1974 146 100 107 100 129 100 124 100 Iz rezultatov je razvidno, da sta sorti apolon in aurora v treh letih dali večji pridelek, če smo jih prej obrezali. V letu 1973 je bil pridelek pri zgodnji rezi pri apolonu neznatno, večji prav tako pri ahilu V letu 1974'. Pri tem je pomembno, da zgodnja rez ni dala nikoli manjšega pridelka. Izrazito več je pridelka pri zgodnji rez} pri atlasu in aurori. Delno še kaže tudi to-v boljši kvaliteti predvsem v količini humulona. • Z ozirom na dokaj spremenjene vremenske prilike, posebno leta 1973 in 1974 (večja odstopanja od dolgoletnih povprečij) in kratko dobo preizkušanja ni mogoče na osnovi dobljenih rezultatov določiti najprimernejši čas rezi z gotovostjo pa lahko potrdimo naša prejšnja navodila, da .smemo obrezovati nove sorte pred savinjskim goldingom. Vendar moramo takoj pripomniti, da š prezgod-ujolrezjo ne-smemo pretiravati; ker si s tem' \ w ^ t % I J* i|||p k, • - %'' 1 1 ■ iSliiilil# 1P1 ijjlll ggh- '%% * /; V 3 / ,*■ ~ 4k,, '■^ * V, *• ?/ . 1 • 1 ;,-tî i i I ■ v 1 - 8 i ¡■1 m »V jéc 'V 7i Hfl 1 * :*• • 7 ‘ •*».«• *1 WÊÈÊWÈÊÈWÊ • ^ -ÿ I j H H .. laiiiii |S|: 'jfëiji M&m* MM s vif ^ s so ostale šibkejše do konca vegetacije večamo možnosti infekcije štorov s perono-sporo zaradi počasnejše rasti poganjkov. Iz tega sledi, da bi bil vrstni red oziroma čas rezi sort naslednji: najprej bi obrezovali sorti atlas in auroro, nato apolon, ahil pa tik pred savinjskim goldingom ali sočasno z njim. Ponovno poudarjamo, da je treba pri času rezi upoštevati, da je pri zgodnejši rezi večja možnost okužbe štorov s peronosporo. Obenem je več možnosti, da iz štora poženejo oboleli poganjki — kuštravci. Če je vreme v tem času hladno, hmelj vegetira in po- ganjki skoraj ne rastejo. Raste pa z njimi vred micelij in poganjek postane kuštrav. Če pa je vreme ugodno in poganjki hitro rastejo, prerastejo micelij peronospore in so zdravT in krepki. Prav tako je v tem času največ možnosti, da se štor okuži s peronosporo. Štor je odprt in se lahko na prerezanem mestu okuži direktno s strosi. Okužba pa se lahko izvrši tudi skozi poganjek. Micelij ima to sposobnost, da lahko raste ca. 15 cm po poganjku navzdol v štor. Zato v tem času ne kaže zanemarjati prvega škropljenja. To škropljenje lahko izvedemo takoj, ko hmelj obrežemo in ko so poganjki veliki le nekaj centimetrov. S tem škropljenjem predvsem preprečujemo okužbo štora. Ko se odločamo za začetek rezi, moramo poleg sorte upoštevati tudi nahajališče, lego, zemljišče, starost in dosedaj nabrane izkušnje. Z upoštevanjem teh dejstev in omenjenih navodil se odločimo po lastni presoji za čas rezi. Polipropilenska stabilizirana vrvica v hmeljiščih Tone WAGNER, mgr. agr. in Milan VERONEK, kmet. inž. (Referat s posvetovanja Društva plastičara v Zagrebu 13. 2. 1975 na temo Kmetijstvo in plastične mase). Hmelj je rastlina ovijalka. V Jugoslaviji ga pridelujemo v dveh proizvodnih rajonih, od tega ga je v Sloveniji nad 2.500 ha površin. V prirodi se divje rastoče rastline (divji hmelj), ovijajo in iščejo oporo po grmovju in drevju, pri gojenju pa mu moramo zagotoviti oporo vsako leto na novo. Opora mora biti trdna in stabilna. V Sloveniji je bila dolgo časa opora hmelju, po kateri se rastline oziroma trte hmelja ovijajo — hmeljevka. To je 7 m dolga in S—-10 cm debela palica običajno iz smrekovega lesa. To je potrebno vsako leto na novo postaviti v hmeljišče, v jeseni pa pospraviti, kar zahteva veliko moške delovne sile. Hme-ljevke se na manjših hmeljiščih uporabljajo še danes, iz leta v leto pa jih je manj, ker jih nadomestujejo primernejše žične konstrukcije. V letu 1958 je bilo v Sloveniji le 12% hmelja na žičnicah, leta 1969 pa že preko 80%. Danes imamo na hmeljevkah manj kot 10 % hmeljišč. V nasadih hmelja, kjer so žičnice, Se uporabljajo različni materiali za oporo rastlini. V hmeljarskih deželah se poslužujejo različnih žic in vrvic. Dobro desetletje nazaj so uporabljah večinoma vrvice iz prirodnih vlaken (sisal, konoplja), z razvojem in razširitvijo plastičnih mas pa so začele sintetične vrvice izpodrivati vrvice iz prirodnih vlaken, kot tudi žico. O dinamiki tega procesa je v glavnem odločala cena oziroma nižji strošek za oporo, boljša kvaliteta, večja primernost in lažje delo. Tudi preskrba s sintetično vrvico je bolj zanèsljiva od vrvic iz prirodnih vlaken oziroma žice. V Sloveniji smo do leta 1968, ko smo začeli s preizkusom polipropilen vrvice za oporo hmelju na žičnicah izključno uporabljali vlečeno žico 1—1,4 mm. Čeprav je predstavljala in še predstavlja standardno oporo, je v hmeljski proizvodnji vedno bila prisotna želja po zamenjavi žice z vrvico. Žica je težka in manj primerna za delo. Ostanki motijo proces pridelovanja (ne zgori, se navija in nabira na strojih za obdelavo, se pomeša med krmo, povzroča ožige na listih in trtah mlade rastline) in zahteva odstranjevanje ostankov, ki je dodatno delo in strošek. Kljub temu, da je bilo opravljenih več preizkusov vrvic in prirodnih vlaken, katerih večina v naši humidni klimi za oporo hmelju ni bila primerna, ali pa dražja od žice, ni bilo pozitivnih rezultatov. Impregnacija cenenih vrvic iz prirodnih vlaken je te pray tako napravila ekonomsko manj interesantne. Začetek uvedbe polipropilen vrvic v SRS je leto 1968, ko je bil izveden prvi proizvodni poskus na površini 2 ha in en preizkus vrvic različnih trdnosti na površini 1 ha. Tipalni poskus z nekaj rastlinami je bil sicer opravljen leta 1967 in sicer z vrvico Ndirfil francoske firme Saint Feres Paris. Z isto vrvico je bil opravljen tudi proizvodni poskus leta 1968, dočim je bil preizkus tipov vrvice različne trdnosti opravljen s polipropilen vrvico Demafil italijanske firme Emilio de Magistris iz Milana. Le-ta je nudila vrvico po nižji ceni, širši izbor in hitrejšo dobavo, zaradi česar je pozneje tudi. osvojila naše tržišče. Inštitut za hmeljarstvo Žalec, ki je v okvi- ru svojega programa delal na problemu direktne opore hmelju, je s svojim sodelovanjem in rezultati, dobljenimi s poskusi, sestavljal zahteve in potrebe hmeljske proizvodnje in izdelal standarde o kvaliteti opore, katerim je moral zadostiti uporabljen material. Od opore za hmelj se zahteva, da se rastline oprijemljejo in ovijajo po njej, da ne povzroča niti mehaničnih, niti kemičnih poškodb, da ne zgublja na trdnosti in ne popušča s staranjem, da vzdrži breme rastlin, da je primerna za delo in da čim manj moti proces pridelovanja. ■Vrvica polipropilen je izpolnila te pogoje skoraj v celoti in pokazala nekatere pred- Polipropilenska stabilizirana vrvica za hmelj nosti pred žico in sicer: ne povzroča ožigov, zaradi male specifične teže je lahka za transport, skladiščenje in delo, v žičnicah, čez katere tečejo električni vodi, hi potrebna posebna zaščita kot pri žici, režanje ostankov hmeljevine je lažje kot če je le ta na žici, zgori brez trdih ostankov, lahko se direktno fiksira na žično konstrukcijo, ni agresivna, stroški za hektar nasada pa'so nižji za ca. Dragica KRALJ, mg. agr. Z zakonom, ki je bil spremenjen z dne 6. decembra 1974 (Ur. list SRS št. 36-423/74) so nastale spremembe v pogojih za pridelovanje in promet hmeljnih sadik. V zvezi s tem zakonom opozarjamo vse delovne organizacije, da se inaj ponovno registrirajo za pridelovanje sadik pri Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano. Organizacija, ki se odloči za PRIDELOVANJE sadik, mora imeti: — ustrezne agroekološke pogoje za pridelovanje sadik (vsaka organizacija, ki prideluje hmelj, ima ustrezne agroekološke pogoje); UDK 633.819:631.5 ' / v ~ 350 din, kar predstavlja na površini 2.000 ha lep znesek v skladih pridelovalcev hmelja. Slaba stran vrvice je, da je delo v vetrovnem vremenu v kolikor ne gre izključno za ročno napeljavo, onemogočeno, kar pa ne predstavlja resnejše ovire z ozirom na to, ker se poskuša strojna napeljava. Iz navedenega je razumljivo, da se je uporaba vrvice polipr.o-pilen kot opora hmeljne rastline hitro razširila, saj je poleg navedenih prednosti tudi cenejša od žice. V letu 1969 tj. samo eno leto po proizvodnem poskusu je bilo v Sloveniji že 600 ha hmeljišč z vrvico, v letu 1970 pa že 1.200 ha. Za leto 1975 se računa, da bodo stabilizirano vrvico polipropilen uporabili skoraj v vseh hmeljiščih in tako nadomestili ca. 600—700 ton žice. Danes uporabljamo stabilizirano polipropilen vrvico za hmelj iz domače proizvodnje. Skoraj vzporedno s ponudniki iz tujine, je leta 1969 tudi tekstilna tovarna Motvoz in platno Grosuplje dala v preizkus vzorce ne-stabilizirane polipropilen vrvice, ki se ni obnesla, saj se je trdnost le-te do konca vegetacije zmanjšala celo za 70%. Omenjena tovarna je pokazala veliko pripravljenost, upoštevala je sugestije Inštituta za hmeljarstvo ter do leta 1971 pripravila ustrezno kvaliteto vrvice in v letu 1972 dobavila že prve količine. Moramo pripomniti, da sta proces preizkušanja in zagotovitev dobre kvalitete, nujna, ker v nasprotnem primeru lahko nastane v nasadih hmelja velika gospodarska škoda. Odstopanja od kvalitete so pridelovalci hmelja občutili leta 1971, ko je italijanski dobavitelj iz nepojasnjenih razlogov dostavil med ostalim tudi nekaj ne-stabilizirane vrvice, zaradi česar je bilo kljub slabi letini več kot 10 % ‘rastlin ha tleh. S tem so nastali dodatni stroški, zmanjšala še je kvaliteta in pridelek hmelja. Gospodarska škoda ni bila majhna. Danes so odnosi med dobaviteljem in pridelovalci hmelja urejeni pogodbeno. Dobavitelj jamči za kvaliteto, vse pošiljke so atestirane, v, proizvodnji pa spremlja kvaliteto vrvice V polju še Inštitut za hmeljarstvo Žalec. . ;> ■ Pohvalno je tudi, da TT Grosuplje upošteva vse predloge glede izbora vrvice in izboljšav, tako da pridelovalci hmelja danes uporabljajo najcenejšo možno oporo, ki je kvalitetna in sigurna, kar je za njih velikega pomena. — zagotovljen izhodiščni razmnoževalni material (akt o priznanju matičnih nasadov, izdal vam ga bo Inštitut za hmeljarstvo);, — ustrezne prostore in opremo za pridelovanje sadik; — za pridelovanje sadik odgovornega delavca, ki je kmetijski strokovnjak Z visoko ali višjo izobrazbo ali srednjo izobrazbo; — zagotovljeno strokovno kontrolo nad pridelovanjem sadik. Možno je tudi pridelovanje sadik v kooperaciji, pri tem pa mora delovna organizacija še predložiti: PRIZNAVANJE hmeljnih matičnih rastlin v skladu z novim zakonom — imena kooperantov; — izjavo, da ima s kooperanti sklenjeno dolgoročno pogodbo; — izjavo, da jim bo zagotovila strokovno kontrolo; — dokazilo o usposobljenosti kooperantov ,za to pridelovanje (hmeljarska šola, zadostujejo tudi večletne izkušnje v pridelovanju hmelja). Ce je delovna organizacija registrirana za pridelovanje sadik, se lahko odloči tudi za odbiranje novih matičnih nasadov. Če ni registrirana za pridelovanje in želi odbirati v novih matičnih nasadih lahko odbira le kot kooperant neke druge že registrirane organizacije- za pridelovanje sadik. Organizacija, ki želi odbirati mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je registrirana za pridelovanje sadik; — da ima za selekcijsko delo strokovnjaka z visoko ali višjo izobrazbo s 5-letno prakso z ustreznim znanjem varstva rastlin; — da si je zagotovila strokovno kontrolo nad odbiranjem pri pooblaščeni organizaciji združenega dela; ' — če želi odbirati, mora to dejavnost prijaviti pooblaščeni organizaciji do 30. aprila; — da ima hmeljišča stara 2—10 let. . — Delovna organizacija je dolžna prijaviti na občinsko skupščino matična hmeljišča, iz katerih želi nabirati sadike. Občinska skupščina pooblasti zdravstveno službo, da pregleda te nasade na zdravstveno stanje. —- Strokovnjak, ki je odgovoren za pridelovanje sadik, je dolžan voditi EVIDENCO O PRIDELOVANJU IN PRODAJI PRIDELANIH SADIK, ki mora vsebovati naslednje podatke: — naslov pridelovalca, — ime nasada (katastrska številka, označba parcele, kraj), sorta,' —■ izvor sadik (številka deklaracije, če pa so sadike iz lastnega hmeljišča, pa številka potrdila 6 potrditvi matičnega hmeljišča in ime hmeljišča), — število pridelanih sadik, ' — datum prodaje ali odpreme, — številka in datum deklaracije. — Potrjen matični nasad je sposoben za pridelovanj e,sadik do starosti nasada 10 let. Če med teni časom pride do sprememb in nasad ne izpolnjuje predpisanih pogojev, je pridelovalec dolžan to sporočiti pooblaščeni organizaciji, ki ugotovi dejansko, stanje in nasad črta iz registra. Strokovnjak, ki je zadolžen za odbiranje (selekeionist) je dolžan voditi evidenco o odbranih in. potrjenih matičnih rastlinah: v MATIČNI KNJIGI, ki mora biti oštevilčena in potrjena od OZD, ki vodi strokovno kontrolo nad odbiro. Matične knjige vsebujejo: y — ime in sedež pridelovalca, — označbo nasada, površino in število rastlin, — ime sorte;,, . — stopnjo selekcije, — leto in razdalja sajenja, — leto začetka odbiranja, — ocene posameznih matičnih nasadov, — merilo za ocenjevanje, — ime selekcionista v OZD, ki odbira matične rastline, — ime pooblaščene organizacije, ki o-pravlja strokovno kontrolo nad odbiranjem in je potrdila matično hmeljišče. HH Ko pooblaščena organizacija izda potrdilo o potrditvi matičnega nasada prenese selekeionist zaključne ocene v REGISTER MATIČNIH NASADOV. Register vodi odgovorna oseba za pridelovanje sadik. METODA ZA ODBIRANJE IN POTRJEVANJE MATIČNIH HMELJNIH RASTLIN Pri- odbiranju in priznavanju matičnih hmeljnih rastlin oziroma hmeljišč se uporablja negativna množična selekcija. Selekeionist pooblaščene organizacije za opravljanje strokovne kontrole nad odbiranjem in priznavanjem matičnih hmeljnih rastlin in za selekcijsko delo odgovoren strokovnjak organizacije združenega dela, ki želi odbirati matične hmeljne rastline, pregledata hmeljišče dvakrat v Vegetacijski dobi, in sicer prvič v juniju, drugič v juliju. Prvi pregled v juniju, nastopa v času, ko so rastline presegle polovico opore. Pri tem pregledu ugotovita odgovorni osebi izenačenost in zdravstveno stanje hmeljišča ter ugotovita, če je primemo za nadaljnjo odbiro. Izenačenost hmeljišča je ocenjeno s 3, če so rastline krepke in izenačene rasti in je primerno za nadaljnjo odbiro. Če je velika večina rastlin krepke in izenačene rasti, je hmeljišče še primerno in je ocenjeno z 2, pri večji neizenačenosti je hmeljišče neprimerno za nadaljnjo odbiro in je ocenjeno z 1. Zdravstveno stanje hmeljišča je ocenjeno s 3, v primeru če so rastline zdrave, brez znakov obolenj po peronospori (Pseudopero-'nospora humuli) in virozah in je primerno za odbiro. Če je v hmeljišču tu in tam nekaj znakov Obolenj po peronospori in je do 0,3% rastlin z degenerativnimi ali viroznimi pojavi je hmeljišče primerno in ocenjeno z 2, pri močnejšem obolenju je neprimerno za nadaljnjo odbiro in je ocenjeno z 1. Drugi pregled v juliju, nastopa v času, ko so rastline že formirane in oblikujejo storžke. Hmeljišče je lahko v odbiri, če iz- Sortfta čistost je zadovoljiva in je hmeljišče lahko potrjeno kot matično, če v starem nasadu ni več kot 0,1% tujih sort in drugih, primesi, v drugoletniku pa 0,5%. Odstotek pozitivnih rastlin ne sme biti nižji od 90%, da je hmeljišče lahko potrjeno. Pozitivne rastline so tiste, ki so dobro razvite in zdrave, imajo močno trto, iz katere je možno pripraviti sadike, ki ustrezajo predpisanim normam. Hmeljišče je potrjeno, če po dveh letih odbire izpolnjuje predpisane pogoje, da je zdravstveno primemo ali še primemo, da odstotek pozitivnih rastlin ni nižji kot 90 % in če tujih sort ter drugih primesi ni več kot 0,1 % v starih nasadih in v drugoletnikih 0,5 %. Pooblaščena organizacija prizna takšno hmeljišče kot matično za dobo do 10 let trajanja nasada, ter izda potrdilo o priznanju matičnega hmeljišča. Drugoletna hmeljišča sme pooblaščena organizacija potrditi v primem intenzivnega razmnoževanja sorte le, če izda republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za to posebno dovoljenje. STROKOVNO KONTROLO NAD PRIDELOVANJEM HMELJNIH SADIK lahko opravlja organizacija združenega dela, ki je registrirana za pridelovanje sadik ali druga organizacija, če izpolnjuje predpisane pogoje: ' — imeti mora strokovnjaka z višjo ali visoko izobrazbo z izkušnjami v pridelovanju hmeljnih sadik, ki ne sme biti istočasno odgovoren za pridelovanje, Odbrana zdrava sadika je . pogoj, za velike pridelke polnjuje predpisane pogoje za prvi pregled in da je odgovoren strokovnjak za selekcijo hmeljišč OZD,, ki se je odločila za odbiranje matičnih rastlin, izvedel negativno selekcijo v času, ko so znaki za determinacijo najbolj tipični. Vsako rastlino, ki ni sortna ali ima znake deformacij, mora uničiti s herbicidom (2, 4, 5-T) V juliju, pred drugim pregledom. Odgovorni osebi ugotovita pri drugem pregledu zdravstveno stanje, sortno čistost in odstotek pozitivnih rastlin. Zdravstveno stanje hmeljišča je,ocenjeno s 3, če so rastline brez znakov obolenja, takšno hmeljišče je primerno za potrditev. Če imajo rastline tu in tam nekaj znakov pefonospore je hmeljišče ocenjeno z 2 in je še primerno za potrditev. V hmeljišču ne sme biti nobena rastlina ovenela od bolezni Verticilium sp. Hmeljišče z močnejšimi znaki obolenj je neprimerno za potrditev in je ocenjeno z 1. — registrirati se mora na Republiškem sekretariatu za kmetijstvo, ki izda odločbo. Strokovna kontrola se opravlja z obveznimi pregledi potrjenih matičnih nasadov za pridelovanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala. Potrjeni matični nasadi morajo biti pregledani v dobi, ko so na njih najbolj vidne lastnosti, zaradi katerih so bile potrjene kot matične. Pregled se opravlja v navzočnosti pridelovalca. Če strokovna služba ugotovi v nasadu tujo sorto ali karantensko bolezen, odredi pridelovalcu, da jih odstrani. Te ugotovitve mora vnesti v zapisnik. Dati mora strokovna navodila, ki jih je proizvajalec dolžan izvršiti. Strokovna kontrola nad pridelovanjem hmeljnih sadik je dolžna ugotoviti: — poreklo izhodiščnega materiala, - — avtentičnost in čistost sorte, — stanje in splošen videz vegetativnega razvoja, -— agrotehnične ukrepe; — zdravstveno stanje. Sočasno mora voditi EVIDENCO PRIJAV ZA KONTROLO nad pridelovanjem sadik, sestaviti ZAPISNIK o strokovni kontroli v dveh izvodih, enega vroči pridelovalcu, drugega obdrži, izdati POTRDILO O SORTNI ČISTOSTI, voditi EVIDENCO O IZDANIH POTRDILIH. En izvod mora poslati za kmetijsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu organu do 31. decembra. STROKOVNO KONTROLO NAD ODBIRANJEM lahko opravlja organizacija združenega dela, če ima: — kmetijskega strokovnjaka z visoko izobrazbo in z večletnimi delovnimi izkušnjami v selekciji, — kmetijskega strokovnjaka z visoko izobrazbo, ki je usmerjen za varstvo rastlin, —laboratorij z ustrezno opremo za ugotavljanje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Organizacija, ki želi opravljati strokovno kontrolo nad odbiranjem, se mora priglasiti Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki, organizacij o pooblasti za to delo. Strokovna kontrola nad odbiranjem matičnih hmeljišč se opravlja z obveznimi pregledi rastlin v matičnih hmeljiščih. Ta kontrola je dolžna ugotoviti: — primernost hmeljišča za odbiro matičnih rastlin, — poreklo uporabljenega izhodiščnega razmnoževalnega materiala, — avtentičnost in čistost sorte, — zdravstveno stanje nasada, — ustrezno rodnost glede na sorto, — pravočasnost in sprotnost -vpisa podatkov v matične knjige. Pooblaščena organizacija pregleda dvakrat letno prijavljena hmeljišča, v prvem obdobju vegetacijskega razvoja, ko so najbolj izraziti znaki sorte in v drugem, ko je izražena enakomernost in- splošen videz, sadiki ' Pregled se opravlja v. navzočnosti pridelo ' valca. ;§ O strokovni kontroli nad.'odbiranjem matičnih hmeljišč se vsako leto vpišejo; v matično knjigo ugotovitve kontrole in priporo-' čila. Matično knjigo mora pooblaščena organizacija, ki opravlja strokovno kontrola nad odbiranjem matičnih- rastlin,, oštevilčiti in potrditi. Po poteku dobe, ki je določena za odbi-. rarije na podlagi opravljenih pregledov, in evfci dence v registru, izda pooblaščena organizacija POTRDILO O POTRDITVI. matičnega, nasada, v dveh izvodih. Enega vroči pridelovalcu, drugega obdrži zase.: Dolžna je voditi EVIDENCO O IZDANIH POTRDILIH. Če proizvajalec sporoči, da že potrjeno -hmeljišče ne ustreza dejanskemu stanju, mo- strokovna- kontrola nad odbiranjem matičnih hmeljišč- prenesti dejansko stanje in nasad črtati iz registra. V zaključku želimo obnoviti bistvene spremembe in predpise:. • . — Matična hmeljišča. odbira selekcionist delovne organizacije, ki j e , registrirana za pridelovanje ' sadik in je priglasila hmeljišče za .odbiro. Priglasi jih pooblaščeni organizaciji za strokovno kontrolo nad odbiro. Organizacija, ki prideluje sadike pa ne more' odbirati, če nima strokovnjaka ž visoko ali višjo izobrazbo, (šelekcionista). — Pooblaščena organizacija za strokovno kontrolo nad odbiro: izda potrdilo o potrditvi matičnega nasada takrat, ko hmeljišče izpolnjuje predpisane pogoje, vendar traja odbira najmanj 2 leti.. Izdano potrdilo velja do 10 let trajanja nasada, če se med tem pogoji, zaradi katerih je bilo hmeljišče priznano, ne spremenijo. — Pooblaščena organizacija sme potrditi drugoletno hmeljišče sorte, ki se intenzivno razmnožuje, le če izda sekretariat posebno dovoljenje. — Pridelovalec sadik je dolžan prijaviti hmeljišča, v katerih želi nabirati sadike strokovni kontroli nad pridelovanjem sadik, istočasno pa za kmetijsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu organu. — Organizacije združenega dela, ki žele pridelovati hmeljne sadike, ki žele opravljati strokovno kontrolo nad pridelovanjem sadik in ki ji . žele opravljati strokovno kontrolo nad odbiro sadik, še morajo priglasiti do 13. marca na Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. —- Vse evidence,: zapisniki, matične knjige in registri morajo biti pripravljeni do 30. junija. — V vlogi za vpis v register pridelovalcev in dodelovalcev kmetijskih sadik mora OZD priglasiti: — ime in sedež svoje organizacije, — imena; individualnih pridelovalcev sadik, ki pridelujejo sadike v kooperaciji z organizacijo združenega dela, —■ vrsto sadik:' sadike ali ukoreninjence, — ime in sedež organizacije združenega dela, ki bo opravljala strokovno kontrolo nad pridelovanjem, sadik, če pa ima OZD lastno strokovno, kontrolo, mora v vlogi posebej navesti. — Ob priglasitvi mora OZD predložiti dokaze, jda izpolnjuje pogoje v smislu 8. oziroma 9-člena pravilnika, zlasti pa: — da ima zagotovljen izhodiščni razmnoževalni material od potrjenih matičnih rast- V decembrski številki Hmeljarjeve Priloge ste se- v sestavkih prof. Dolinarjeve poučili, kako nevarna utegne postati za hmelj bolezen, ki jo povzroča glivica verticilij. Lani smo namreč tudi pri nas našli nekaj 10 rastlin, oziroma hmeljnih trt, ki so zaradi ver-ticilija ovele in. se posušile in nekajkrat toliko' hmeljnih rastlin- z odebeljenimi trtami in nagubano skorjo. Tudi te rastline so obolele za verficiliožo. Niso pa se posušile in so na.1 pogled normalno rodile. Z odebeljeno trto — nadomestile so od verticilija zamašene cevi, po katerih se pretaka voda z novimi —so. se uspešno zoperstavile tej nevarni Bolezni. Verticilij na /hmelju je bil pri nas ugotovljen že v letu 1958: na eni rastlini sorte savinjski- gol d ing v hmeljišču v Strmchu. Vendar tedaj kljub pazljivemu opazovanju nismo mogli ugotoviti širjenja te nevarne bolezni: obolela in posušila še je samo ena rast) lina. Upajmo, da tudi tokrat ne bo hudo in da je sorazmerno velik pojav te nevarne bolezni v letu 1974 posledica za razvoj verticilija zelo ugodnega vremena, ter da bodo naslednja leta verticiliju manj naklonjena. Vendar se moramo pripraviti: skrbno o-pazovati in javljati na Inštitut za hmeljarstvo vse sumljive pojave in predvideti in izvajati potrebne ukrepe, da bomo lahko, če Bo potrebnto hitro ukrepali, da se ta nevarna bolezen ne bo. mogla razširiti po hmeljiščih. Uvelost na hmelju je težak problem v angleškem in nemškem hmeljarstvu. V obeh državah pa tudi vBelgiji so izdali odredbo o obveznem, zatiranju verticilija'na hmelju. Da boste lažje spoznali kako ukrepajo drugod, vas bomo na kratko seznanili z odredbo o uničevanju uvelosti na hemlju, ki jo je izdalo Bavarsko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo. lin. Za to potrebuje akt o priznanju od In-. štituta ,za hmeljarstvo, — da ima za pridelovanje sadik odgovornega delavca, ki izpolnjuje predpisane, pogoje; V vlogi mora navesti ime in priimek, strokovno izobrazbo in prakso za to delo odgovornega strokovnjaka, — če ima zagotovljeno lastno strokovno kontrolo, mora v vlogi' navesti ime in priimek, strokovno izobrazbo in prakso strokovnjaka, ki bo opravljal to kontrolo. Istočasno pa se mora OZD š posebno vlogo priglasiti pri RSKG za pooblastitev OZD za o-pravljanje strokovne kontrole nad. pridelovanjem sadik, —; če ima OZD zagotovljeno kontrolo dru-• ge organizacije, mora v vlogi priložiti, izjavo te OZD ali prepis pogodbe, ki jo ima s to OZD sklenjeno. — V vlogi za pooblastitev OZD ža opravljanje strokovne kontrole nad pridelovanjem - hmeljnih sadik mora OZD navesti: — za katero področje se prijavlja (hmeljarstvo), ir-, ime in priimek 'strokovnjaka, strokovno izobrazbo in delovne izkušnje. Strokovnjak, ki opravlja strokovno kontrolo ne‘ sine biti odgovoren tudi za pridelovanje sadik, — vse vloge je treba kolkovati z 2,00 in in 8,00 din. Literatura: :— Uradni list SRS 36-423/74. — Navodila RSKGP za registracijo pridelovanja sadik (1975). - A- RSKGP — odbiranje matičnih rastlin za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo (1975). — IH — metoda za odbiranje in potrjevanje matičnih hmeljnih rastlin (1975). V Hallertauu so odkrili verticilij na hmelju 1952. in 1953. leta. V prvih desetih letih je uničil pridelek na 160 ha, leta 1973 pa že petkrat toliko. Uredbo o zatiranju verticilija na hmelju je izdalo Deželno ministrstvo JL956. leta v decembru na osnovi zakona o varstvu rastlin in zakona o zaščiti sort in sadilnega materiala, z namenom, da bi preprečili širjenje te nevarne bolezni, kolikor se le da. Z uredbami so skušali zagotoviti, da bodo koristne ukrepe resnično izvajali, vsi pridelovalci in&ase-bodo tako zaščitili interesi' ■ hmeljarstva in hmeljarjev. ■ Uredba obsega i5 paragrafov. Prvi paragraf zavezuje uživalca hmeljišča, da takoj pismeno ali zapisniško obvesti občinski urad, čim opazi na hmelju verticilij ali sumljive simptome na rastlinah. V prijavi je: treba' natančno označiti nasad in navesti število sumljivih rastlin. Prav tako kot uživalec hmeljišča, v katerem so sumljive rastline, pa je dolžan prijaviti pojav’verticilija •tudi. hmeljar; TaferegaiBmeljišče neposredno meji na oboiegega, če. sumi, ‘da sosed nip-praVil svoje dolžnosti. Odredba obvezuje tudi pospeševalce, da pri svojem delu skrbneje opazujejo hmelj in če spoznajo v-nasadu Verticilij ali opazijo sumljive rastline, takoj o tem obveste področno občino. Kjerkoli se pojavi verticilij, morajo osebe,'ki delajo v hmeljiščih postati pozorne na sleherne spremembe, ki se v hmeljiščih dogajajo. Občina je dolžna, takoj sprejeto prijavo opremiti z. natančnimi podatki, javiti o pojavu bolezni na okraj oziroma na Zavod za pospeševanje hmeljarstva v Wolnzachu in dokazljivo obvestiti občinskega pospeševalca. Postaja za . hmeljarstvo v Wolnzachu mora takoj podvzeti vse potrebno, da ugotovi, če gre v prijavljenem primeru res'za verticilij. Drugi paragraf daje uradnim osebam iz hmeljarskega zavoda pravico, da v vsakem času, lahko vstopijo v obolele in sosednje nasade. v (Se nadaljuje) KAKŠNE PREDPISE IMAJO NA BAVARSKEM ZA ZATIRANJE OVEIOSH NA HMELJU