Julij Slapšak
               Zgodba o pastirju Pavlu
^                                                  1. Najdenček
Stoji, stoji tam sivi grad. V tem gradu bolna leži — v skriti temni kamrici — pre-lepa mlada vratarica. Dobila je majceno ilete, ljubkega sinka. Nezen obrazek je imel otroček, kakor sinjina majskega neba uiili očesci in usteca smehljajoča se in rdeča kot rahel dih nageljnovega cveta; kdor bi ga bil videl, bi se ga ne bil mogel zlepa na-gledati. A otroče ni bilo zaželeno, zato tudi nc ljubljeno, ker ni smelo poznati oČeta, In je tajila dcte, še preden je zagledalo luČ sveta. In zdaj, ko je bilo rojeno, ga še 8 krajcra levega očesa ni marala videti. »Joj, joj, prejoj! Kaj ti, sinek, meni boš?« je tar-nala. »Ko te ne bom mogla več prikrivati in tajiti in se bo izvedelo: grdo bodo z meDoj ravnali, ob službo me bodo dejali, neusmiljeno iz gradu napodili, v sramoto in rerščino paiinili. ]oj, joj, prejoj! Kaj ti, sinek, meni hoš?...« Črn načrt, ki je bil Žc pred Časom skovan in skrit v njenem srcu, jt; iznova butail na dan in ji razvaloval vso kri in možgane in srce. In je bolj vzdiho-vala, nego tarnala: ^joj, joj, prejojf Kaj ti, siiiek, meni boš? Nisem te doslej priznala, pa tudi poslej nočem vedcti zate: vstala bom, s teboj v temni gozd pohitim in te tam divjim zverem izročim ... Ojoj, joj in prejoj!« Zajokala je, vstala je, težko je vstala, dete v plenice tesno povila in se tiho iz temnc kanirice izgubila. Oprijemajoč se za mrko zidovje je tavala po mrzlih hodnikih in pri skritih zadnjih vratih na strmi strani sivega gradu izginila v okrilju temnega gosčavja v gluho noč...
Dolgo je žc hodila, predalec je že prišla z ubogim črvickom, nežnim deietoin, ki }'i jc spokojno spalo v naročju. Težko je že premikala trudne noge, a še je ubirala pot pod seboj, Še je brodila dalje in daljc. Luna ni sijala, zvezde niso migljale. Temna noČ, saniota in zbujena vest so jo piašiie. Vedno tesneje ji je bilo pri srcu. vedno bolj jo je bilo strah. Tam iz daljavc ji udari na uho čudno lajanje gladnib Iisic, tuljenje požresnib volkov. hlastanjc in momljanje silnih medvedov: približala se je bila širnemu gozdu — svojemu cilju.
Zdrzne se, zona jo prešine, strah jo pretresa, noge ji klecajo v. kolenih, mrzel pot ji moči čelo in lepo mlado lice. Obstane. Naprej si ne upa, nazaj ne sme. »joj, joj, prejoj! Dete nezaželeno in neljubljeno, kaj si siorilo? Zakaj si prislo na svet?< kliče in rzdihuje v tenmo noČ. »Raztrgale bodo Daju divje zveri, tebe in mene; joj, tudi mene, premlado mater, prelepo grajsko vratarico! Joj, joj, prejoj!...* Ne koraka ne more več narediti. Tisti usodni trenutck se ji z nepremagljivo silo vzbudi v srcu naravni materinski Čui in ,jo vso prevzame. V tisfih sfrašnih minutah zavpije v ma-terinski strtosti in v smrtni grozi: ^Ojoj, prejoj! Ali ni tudi ta Črvicek po božji podobi ustvarjen?« In ko vsa obupana z detetom v naročju tam stoji in kleca, se hipoma zaokrene in niČ ne pomišlja in nie ne okleva: odločno hoče nazaj, nazaj  hoce, naj  reče on, prejasni gospod grof, kar hoče!...
Ali kam? Kam nazaj? ... Zdajci zagleda doli na obronku hriba sveilo lučko. Iz ncznane koče je bleŠčala in vabila. »ReŠhev, rešitev!« vzklika ne-srečnica in se požene z detetom proti koči, naglo, kolikor so jo mogle utrujene noge še nositi.
»Morda se ga usmilijo dobri ljudje in meni bo greh prej od-pušČen,« si je šepetala po poti zinedejio in si brisala vročc sol-ze, ki so ji li!e po licih. In ko je priklecala tja, je zaslišala otroški jok iz koče. To je bilo dobro znanienjt*, ki jo je opo-guniilo. sKaj naj drugega sto-rim? Tu ga pustim, pa bo. Kjer iniajo srce za encga, se ne bodo branili vzeli še drugega.« In je na pragu ueznane koče pustila nebogljenčk«, lastnega sinka, in zbežala od tam. Strah in groza sta ji dajala moč, da skoro Čutila ni težkih in trudnih nog.
Petelini še niso odpeli, cerkovnik Še ni odzvonil dneva, ko jc pritavala kakor v saiijah nazaj na grad, v svojo skrito temno kamrico in se vsa izčrpana zagrebla v posteljnino na svojem ležiŠču. Misliti se ji ni dalo, le vzdihovala ,jo temno. obupno:  ^Ojoj, ojoj  in prejoj!...«
Tisto jutro jo je že na vse zgodaj obiskala sama prejasna gospa grofica in jo nagovorila: »Preljuba grajska vratarica. kaj je s tvojim zdravjem? Ali \i naj pošljem po padarja ali boš že vstala?« In bolna vratarica se je potajila, zbi-ala in hitro odgovorila: »Prejasna gospa grofica. po padarja ne posiljajte, nocojšnjo noč mi je odleglo; vstala bom in šla po svojih opravkih.« Prejasna gospa grofica je Se vprašala: 3-Lt'pa moja vratarica, ali si kaj slišala: tri noci, kar polegaš, so mi v nočni tišiiii prinašali vetrovi zdaj pa zdaj na ulio otroške glasove. kakor jok novorojenčka; nocojsnjo noč pa je vse utihuilo. To se mi čudno zdi, zato sem prišla pogledat k tebi.« Mlada otročnica se je prestrašila teh besed, a se je hUro znašla in odgo-vorila: »Prejasna gospa grofica, tudi jaz sem nekaj fakega sliŠala; zato seni vstala in po-gledala skozi okno. pa scm se morala smejati: iiaš mucek je bil, ki je miške Iovil; ko pa j<? pod moje razsvctljeno okence prisel in ni no-bene miške ujel, je pa mijavkati zaČel; in prav tako je mijavkal \a preteti grajski imic, kakor jočc mlado otroČc. To tioč pa mi je že odleglo, zato sem ugasnila luč in macek se ni vec oglasil.« Prejasna gospa grofica, ki je za-upala mladi grajski vratarici, se je zadovoljila s tem odgovorom, se ljubeznivo poslovila in odšla  v svoje  dvorane.
Lepa vratarica se je bolestno nasinehnila: »Joj sreče: še mi zaupa grofica! Vse jc za-brisano. Ne bodo mc zdaj iz gradu grdo za-podili, neusmiljeno v revščino in sramoto pahnili.c
Še tisti dan je zopet opravljala svojo službo kot grajska vratarica: dejala se je ži-valino in židane volje, kakor da bi se ne bilo
6
ntč hudega zgodilo. Le ko je šel prejasni grof mrko mimo njc in je še pogledal ni, je zaječala v svojerfl srcu, na glas ni smela, da bi se ne bila izdala; zafcaj za njim je stopala prejasna gospa grofica...
2. Pri kočarjevih
V revni hišici na obrcmku Uriba je živel usrailjen vaški kocar s svojo verno Ženo in z malim sinkom. komaj sedem dni starim. Tisto temno noč je bila žena-otročuica nekaj bolehna. Skrbni mož jo je čuval in ji zvesto stal ob strani; rahljal ji je ležišče, kuhal čaj iz zdraviluih rož in prilival leščerbi, da ni ugasnila. Takole po polnoči je ženi odleglo: zadremala je in kar trdno zaspala. Tedaj zastre mož lešcerbo, da bi svetloba ne motila žene v spauju, se splazi po prstili k peci, leže na trdo klop in tndi sam polagoma zadreinlje, a le narahlo. V dremavosti in polspanju se mu zdi, da sliši, kako se priklenjeni pes trga z verige, se zaletava v jiekoga in na vso moč laja. Tudi petelin, Če prav sliši, se že oglaša. sLe kaj ga je prebudilo? Saj Še ni danU se vprašuje v sanjah. Pa komaj to izreče, za-sliši eisto jasno, da joka nekje clete. To bo sinek v zibelki. Zato v sanjah pokliče ženo in ji reče: *Ti, pozibaj, pozibaj sinka. da ne bo jokal.c
sSaj ne joka!« ga zavrne žena.
»Daj no, daj. Le pozibaj inalega, le; saj ga vendar slisiš, kako ihti,< prigovarja on.
»Kaj bo iKtel, saj ga imam vendar pri sebi.t pojasnjuje ona.
Za nekaj hipov molk, nato 5e mu sanja. da ga kliče žena: >Pojdi in poglej. kaj je!«
»Kaj da je? Nič!« ji odgovori v sanjah.
»Daj no! Poglej, kaj je ziuiaj,« je silila.
»Kaj je zunaj?« ponovi moŽ. Nič ne sliši, pa vendarle natakne cokle in gre gledat. Ko odpahne vežne duri, zadene z nogo v podolgovato košarico — kakor kakšna kruŠnica se mu je zde\a — in zasliši iz nje oiroško ihtenje.
»Ncroda nerodua!« vpije žena v hiši.
>Luč, lučfc kliče mož ob  vežnih durih.
Žena prihiti z lučjo in posveti na tla prcd duri: oba zagledata otroka v podolgovati košari. Pes, ki se je strgal z verige, ga je lizal in grel.
*Zakaj ga Že nisi nesel v hišo, saj slišiš, da joka, kcr ga zebe,« kara žena.
^Kaj pa hočeva s takim otročičem? Za nadlogo nama bo!« uieni mož.
»Tudi nadloga je od Boga. Ko doraste, bo že za kaj,* reČe Žena, zgrabi kosarico z najdenčkom, jo nese v toplo sobo in se veselo smehlja: >Vidiš, ljubi mož, zdaj imamo pa dva, nasega Petrčka pa še tegale.« In je takoj napojila nebogljeno dete, nato ga pa Še previla. Pod povojem je dobila zganjen listek, na njem je bilo zapisano: *Je krščeu. Pri krstu so mu dali ime Pavel.t Mož se je zasmejah »Lej no, zdaj imamo pa kar dva brata svetnika v hiši. Eden je Peter. drugi je Pavel.«
To vse se je zgodilo le — v sanjah.
Zdajci se žena, ki jo je zdravilni čaj pozdravil in trdno spanje okrepilo. prebudi in res zasliši drobne otroške glaske, sunkovite, ihteče, kakor od otroka, trpečega v hudih sanjah. s-I, saj se še ne more sanjati koniaj tedeu dni staremu detetu, kakor je naŠe? In vendar se mu sanja. da tako ihti, sirotek,< si misli žena, potlej pa pokliče moža. ki je v tem trdao zaspal na trdi klopi, in mu reče: >Ali ne sliši.1, kako ihti najin sinko v zibelki? To trpi ubogo dete v hudih sanjah! Poglej, poglej in ga preloži ali pa zbudi!« — »To se ti le zdi,< je odgovoril mož, ki je Čisto pozabil na čudne
7
sanje, ko ga je poklicala žena; vendar je vstal in stopil k zibelki, odgrnil belo rutico z glave in pogledal; ali drobceno dete ni vzdihovalo, sincek miljenček ni ihtel: spokojno je spal in blažcno se je smehljal, btžkone je videl angelce. In mu je zopet zakril z belo rutico glavico globoko na oči, stopil po prstih k postelji, k svoji ljubljeni ženi, in ji povedal, da sinček sladko spava in se z angelci poigrava. Tocla Ijubljena ženka. se ni dala ugnati. »I, saj še zdaj sliŠim ta mili jok, ta pridušeni jok; kaj ti nič ne slisiš?< Mož posluša in tudi njemu se zazdi, da čuje kakor otroski jok, tam nekje zunaj, iz daljave. In rece: »SliŠim, ljuba ženka! Vendat to ni glas našega sinka. Od mladih lisičk je, ki tavajo po gozdu in vekajo kakor otroci.«
»Ti, meni se pa le zdi. da slišim dete jokati... Ne, m naše; iara zunaj ... Slišiš? Na pragu vcka otroee. Le verjemi mi, io je eloveški glas, otroški glasU je Še rekla skrusena žena. Mož je prikimal: *M-hin, ttidi jaz slišim,« in dodal: »VeŠ, lisička je, mlada iisička; luč jo je.privabila h koči in zdaj z jokom kliče svojo mater, staro lisico. Nc more biti drugačc«
Ihteč in zadušljiv otroški glas je zdaj glasno in razlocno zadel ob okno borne koČe in zadonel v tiho, razsvetljeno izbico in popolnoma vzdramil naša dobra za.konca. Mož se je zravnal in gledal debelo nn okno, žena pa je glasno zavzdihnila: >Pojdi, pojdi in poglej, kaj je.« Možu je šlo po glavi: Kar Bog odloci, temu nihče ne uide% Zgodi se božja volja! In je šel, brez besede je odpahnil vežne duri in v svoje veliko za-čudenje je zagledal precejšno štruco, ki je v plenice zavita ležala na hišnem pragu, in ne podolgovate košare, kakor se mu je sanjalo, a je že pozabii na sanje. »Jejmene, kaj pa bo to?« je šepetaje zamrmral in jierodno zgrabil in nesel tisto, kar je bilo — lisička ni biia, to je dobro vedel — v gorko izbo k ženi otročnici. In ko je stal pred njo s tisto štruco v roki. je začudeno in plaŠno mrmral: »Kaj pa bo to, kaj pa bo to, ljuba žena?« Tuji otroški dih in jok in stok so v hipu sprostili maierinski čut in vedno čuječo materinsko Ijubezen v kočarjevi ženi, da se je dvignila v postelji in sedc vzcla v naročje čudno neznano štruco. Pa komaj jo je vzela v naročje in pogledala, je že vsa srečna vzkUknila: >MoŽ, moj ijubi mož! Božji človek je, majccno dete, oh in tako lepo, pre-lepo!« In je grela neznano dete s svojim dthom in ga pritiskala n^ svoje prsi in mu grulila, dokler ni utihnilo. In ko je utihnilo, mu je dala hrane. Neznano dete je pilo, z možem sta ga pa gledala in se ga nista mogla na-gledati. In ko se je napilo, je zaprlo svoja mila očka, sinja kakor cvet spominčice; iii dražestni obrazek in drobna usteca so se mu smehljala. kakor angelcu v stranskem oltarju pri fari. In kakor da je ta nebogljenček pri-nesel zdravje v borno bajto: žena je vstala in se od te ure Čutila popolnoma zdravo. Nato je skopala dete, ga povila v nove plenice, mu narcdila sveti križ na čelo, usteca in prsi ter ga položila v svojo gorko posteljo. Potlej je še stopila k zibelki, kjer jc minio spal sincek, sladki njeai PetrČek, ki bo to jutro teden dni star. Z vso nežnostjo velike materinske ljubezni ga je poljubila, se obrnila k možu in rekia: »Ali je Bog tako hotel?<
8
»Kaj? Kako?c   ...   ;¦¦   j ...   ;.    .;>*    n   ,¦-.   ;, ,; ...  i ,    j i;. ,.   .,
»Da imava zdaj dva sinčka: Petrčka in Pavelčka. Saj bo najdenček Pavelček, ne?«
»Saj ta ni naš.«
>Čigav pa? Bog ga je nama poslal. Ti sam si ga prinesel v kišo. Rekel si, da je mlada lisička zunaj. No, zdaj pa imaš lisickoU
>Hm, ali mater vendar ima, ali ne? Le Čigavo bo neki to otroČe?<
»Dobre matere gotovo ne! Dobra maii ne izpostavlja lastnega otroka na pragu neznane hiše. Ali Bog v nebesili ve, da ga midva nc bova za-vrgla; saj kar človek z eno roko deli, mu Bog z drugo povračuje.«
>O, tega pa ne, tega! Kdo bi bil tak, da bi mogel podobo božjo zavreči? Dušo ima, redila ga bova, stran ga ne bova meiala.<
»Od ure do ure Bog pomore. Sodim, da bosta imela oba dovolj hrane pri meni, kaj ti meniš?«
»Hm, obema ne boš ti sama kos. AH niČ se ne boj in kar brez skrbi bodi. Kakor sva ubožna, zredila bova vendarle tudi najdenčka poleg našega. Čuha v hlevu ima obilo mleka in ker krava pri gobcu molae, jo bom knnil kar najbolje, da bo še na preostajanje mleka pri hisi. Boš videla, da bo res tako. In otroka naina bosta rastla, da bo veselje.«
jO, ljubi moj mož, srce mi pravi: sam Bog je tako hotel, da imamo zdaj kar dva fantka pri nas, Poglej ju no, ali si nista podobna? Najdenček je kakor iiaš. Samo bolj majhen je še, se mi zdi.<
»Le čigav je? Bog ve, kje bivata njegov oče in mati?<
Poizvedovali so drugi dan po vasi, če kdo ve, čigav da je. Nihce ni vedel, vsakdo se je branil in se izgovarjal: »Moj ni! Naš ni!< — Poizvedo-vali 30 tretji dan, četrti... več tednov in mesecev, nobedcn ni vedel in v najdenčkovem življenju niso tega nikoli izvedeli.
»Kaj bo pa zdaj?< je vprašal raož.
»Redili ga bomo, kaj drugega!« je odvrnila žena. >Ko bo shodil, boŠ še eno žlico kupil, pa bo. In ko bo odrastel, nam bo pasel kiavo in se bosta z našim skupaj igrala. Ali ne?<
>No, če ni drugače, ga pa vzemiva,« je pritrdil raož.
In pri tem je ostalo, najdenček je ostal pri kočarjevih.
Precej dmgi dan so ga lcrstili in pri krsiu je res dobil ime Pavel. Tako so imeli pri kočarjevih dva sinka-dvojčka: Petra in Pavla. Podobna sta si bila tako, da je v detinski dobi moral Pavelček vedao nositi privezan trak okoli zapestja, da ga ni mati zameujala s Petrčkom ali pa narobe; pozneje pa mu je oče kocar prav v živo odrezaval šop las nad levim ušesom, da je mogel lociti dvojčka. »Mar ni to čudno, da sta si tako jnočno podobna, bolj kot rodna brata?« je večkrat omenjala kočarica. Kočar ji je pritrjeval in Še dostavljal: >Bog je tako hotel, kaj bi drugače govorili.«
In ko je najdenček sliodil. sta se z domačim skupaj igrala bi se rada imela kot rodna brat-ca; mislila sta oba, da sta si pra-va brata. Ko pa sta že nekaj časa hlačke nosila, sta skupa.i pasla živino. Na paši sta kurila, krompir pekla, kozolce prevra-Lala, svinjko bila in še druge norcije ugaujala. Kocar in koča-rica sta imela kakor svojega, tako  tudi  najdenčka  rada.   Ko
9
jima je namignil kmet iz vasi, da bi dala enega k njemu služit za pastirja, je vprašai kočar: »Katerega pa?«
»No, Pavleta,« je rekel kmet.
sTega ne, ker je najdencek, čeprav bi ostal Še njegov brat Peter doma,< je menil kočar.
»Pa Petra, no!< je poudaril kmet iz vasi.
»O, tega pa tudi ue, je le sin, čeprav bi ostal se njegov brat Pavel doma,« je odgovorila kočarica.
i>Torej nobenega?« se je razjezil kmet in se zaokrenil. In oba, kocar in kocarica, sta pritrdila.: »Nobenegal Za enkrat nobenega! Sfa vendar Še premajhna, da bi š!a že od hise, da bi Šla že 3lužit.<
Tako sta ostala oba bratca doma, Peter in Pavel, a ne v škodo borni domačiji, nego v srečo: otroci so blagoslov božjil
Kočarjevim je šlo vse po sreči, odkar so sprejeli še najdencika za svo-jega. Čuha jim je trikrat po vrsti vrgla po dvoje telet in vsa so se obnesla. V svinjaku so se pujski dobro redili. Putke so dajale obilo jajc; pod kokljo ni bilo prav nobenega klopotca ali zaprtka: kolikor vgnezdenih jajc, toliko izvaljenih piščancev. Tisto malo polja, kar ga je premogla koča, je rodilo obilno; žito je plenjalo kakor še Dikoli prej. In ko je brez oporoke umrl na vasi stari stric, ki ni imel otrok, je po zapuščinski obravnavi pripadlo njegovo še dokaj obširno posestvo koČarjevim, Česar niso nikdar niti v sanjah pricakovali. Preselili so se tedaj na novo domačijo, v lepo belo hiso sredi vasi. Tako je v nekaj letiK postal kočar ugledeu kmet, ki je še precej cvenka čutil pod palcem.
Neko nedelj o popoldne sta bila srečna zakonca poleg male Kčerke Jerice, ki jo je Ijubi Bogec dal že na novem domu, sama v hiši. Oče je prižigal pipo in vlekel, da je tisti značilni pk — pk — pk glasno donel po sobi. mati pa si je dala dosti opravka z malčko v zibelki, ki to pot ni in ni marala zapreti oči in zaspati. Ko jo je naposled Ie premagal spanec, je mati še nekaj časa zibala, nato pa zaustavila zibelko, pobožno prekrižala dete in pripomnila možu: »Ti, slišis? Veš sosedje in sorodniki nama zavi-dajo, češ da se je sreča zasmejala naši hiši, da smo si vidno opomogli... Kaj praviš na to?«
»Če nas zavidajo, pa naj! Komur Bog da, vsi svetniki mu ne odvzemo,« je odgovoril mož in krepko potegnil nekajkrat iz pipe. »Skoraj bi nganil,< je še porzel, skako da smo se dokopali do sreče. Pravijo, da so otroci blago-slov božji; za svojo osebo ne morem tega zanikati. Še nikoli nam ni pri-manjkovaJo kruha, tudi v koci ne, odkar sta .. -<                                *
a>Odkar sta dva sinčka, dva bratca pri hisi,< mu je Tpadla ona v besedo in še pristavila: »Dva sinčka, dva bratca, to je najina sreca! Le verjemi mi, da je takol«
»Ne bom oporekal, bo že menda res tako,< je pritrdil on; >Bog da ustcca, pa položi tudi polno žlico zraven!<
Mala v ztbelki se je prebujala; jo je moral res veter prepihati, ko so jo nosili zunaj, jo pa Črviči zdaj po trebuščku, da ne more mirno in sladko spati. Pk — pk; pk — pk! je pokal in pulial zadovoljno in možato oče ter pogledaval v najmlajšo srečo v zibelki, v drobno Jerico. Tudi mati je imela oči uprte v hčerkico. Ob pogledu na Ijubko detece v zibelki sta se oba, oče in mati, večkrat ujela z očmi in se ljubeznivo smehljala; sta pač čutila v srcu resnico: otroci so sreča v družini, blagoslov božji za hišo. Tudi naj-denček! Zdi se, kakor da ima nad takimi sirotami ljubi Bogec kar obe roki razprostrti.                                                                                (Dalje.)
10