Poštnina plačana v gotovim LetO LV. V Ljubljani, V nedeljo, dne 11. septembra 1927 Št. 205. Posamezna številka 3 Din Cene oglasov-1 alolp. pelll-vrala mnll oglasi po I JO In Z O.veCII oolnal nad 45 mm višine po Din »-so, vellld po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din p Pri veClem □ naročilu popust Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meaeCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izide ob 4 rlulrat rožen pondelIKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. «111 Rokopisi ae ne vračalo. netranltlrana pismi ae ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Cehovni n tO.340 *a Inserdte. Sarafevošl.7363, Zagreb U. 39.011, Praga ln nuna] št. 24.797 Uprava fe v Kopltarfevl ul.il. 6 račun: Cfublfana štev. 10.6JO In 10.3-41 ate, Si 7 v ,' l"*,.1 - -- -.—T—T, -V..... •■ ':„ v&tfr,* •• v,«..-.-*«.-*-' '•■*> ^ * V; .-."V 4« ^ V ' : ' s; ' - .v: :--AvM i •• ''V. : _]_ > yUBL]ANČ\NI! S hinavskimi besedami se obrača zdaj na Vas samostojna demokratska stranka, proseč, da ji velikodušno odpustite vse, kar je nad Vami in nad celo Slovenijo grešila, in volite njenega kandidata. Obljublja, da bo v tem slučaju skrbela za Ljubljano, katero je, kadar je bila na vladi, dosledr.o zanemarjala in ji prizadevala samo škodo. Vi pa ste .ji dolžni danes odgovoriti, da je in ostane zastopnik Ljubljane pred državo in celim svetom dir. Anton Korošec ki uživa zaupanje, spoštovanje in ljubezen celega slovenskega naroda in predvsem Ljubljane. Samostojnim demokratom pa danes povejte, da Ljubljančani nikoli ne pozabijo, kako je njihova stranka, ko je imela moč, vihtela nad Ljubljano bič, namesto da bi ji pomagala do ugleda in blagostanja v državi. Ali more Ljubljana pozabiti, da je eksponent SDS Baltič razpustil svobodni občinski svet ljubljanski, odstavil njenega najboljšega župana, blagopokojnega dr. Periča, in postavil nad njo tri esdeesarske gerente? Da ima vsaka vas svojega župana, Ljubljana pa po krivdi dr. Žerjava že dve leti nima svojega zastopstva? Da jo je SDS tako ponižala pred celo državo in pred celim svetom? Ali morejo Ljubljančani odpustiti, da so teroristične čete SDS z orožjem v roki strahovale prebivalstvo tega mesta, da so vprizarjale poulične bitke in ogrožale življenje meščanov ter delale nemir in nered, tako da se je Ljubljani prizadevala neprecenljiva škoda na gospodarstvu in njenem moralnem ugledu? Ali morejo Ljubljančani pozabiti, kakšno ogromno škodo so prizadjali zlasti našemu mestu oni, ki so upropastili Slavensko banko, uničili Jadransko banko in s svojimi sekvestracijami in nacionalizacijami ter številnimi nečednimi aferami in korupfnim poslovanjem zapravili slovensko narodno premoženje, povzročili zastoj naše industrije in obrti ter še bolj osiromašili našega malega človeka! In ali bo Ljubljana odpustila, da je SDS Slovenijo razstrgala, prestolico Slovenije degradirala, Slovence oklevetala kot protidržavne elemente, slovensko ime in kulturo tajila in naše kulturne zavode in kulturne delavce preganjala! Uradnike premeščala in upokojevala, delavce pa z obznanami tlačila! Obrtnika in trgovca z neznosnimi davki stiskala! Ali bo odpustila, da je vladalo nad Ljubljano pod demokratskim režimom pravo obsedno stanje, črno n£isilfi bila demokratska stranka izvajala konsekvence, bi bil možen demokratski blok. Sedanja Davidovičeva borba pa pomenja metati bob ob steno, ker nima ta borba nobene praktične vrednosti. Kar se tiče demokratske stranke, se jaz čudim Davidoviču. V prestol-nem pismu ste mogli brati, da priporoča kabinet nacionalnega bloka, kateremu na čelu bi bil Marinkovič. < Danes je Val dopisnik imel priliko razgo-varjati se z g. Davidovičem o bodoči vladi. Med razgovorom mu je Vaš dopisnik stavil vprašanje: >Pa kako to, da ste vi dali svojim prijate- ljem naročilo, da naj v Sloveniji volijo samostojne demokrate: dr. Žerjava in dr. Pivka?< Davidovič: »Pa ima u Slovenačkoj ovako nairedjenje?« Vaš dopisnik mu je pokazal »Jutro«, nakar se je Davidovič skrajno začudil. Davidovičeva izjava ter Pribičevičeva agitacija s srbskimi gesli v Srbiji, obenem njihovi napadi na vodjo demokratske stranke jasno kažejo, da o kakšnem demokratskem bloku, o kakšni zvezi med Davidovičem in Pribiče-vičem v Belgradu, sploh v Srbiji, ni bilo in ne bo niti govora. Vse te kombinacije so se skovale v pomanjkanju drugih parol v tajništvu SDS, ki nima svojih parol niti toliko, da bi se upala nastopiti samostojno pred volitvami kot SDS. V LJublJan ■ i je kandidatna lista SLS za volitve dne 11. septembra ^ prva. Nosilec liste je dr. Anton Korošec Kako SDS ljubi in spoštuje delavce. Pretepanje in klofutanje delavcev in invalidov na SDSarskem shodu v Kazini. SDS JE SAMA V KAZINI POKAZALA, DA N0< E GLASOV DELAVCEV IN INVALIDOV! * Delavci! Ako bi ne bfl dr. GOSAR rešil 7 milijonov dinarjev slovenskega delavskega denarja za podporo brezposelnim in »Borze dela«, ki je po zaslugi SDS ležal dosedaj v Hipotekami banki, in če ne bi bil rešil 1,500.000 Din slov. »Delavske zbornice«, bi se danes palača »Delavske zbornice« v Ljubljani ne gradila. — Stavba »Delavske zbornice« je tudi glasna priča velikega dela »Slovenske ljudske stranke« za delavstvo. Zato volimo vsi delavci SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO! Vsa Ljubljana se zgražal Na shodu SDS v petek zvečer v Ljubljanski kazini so se po govoru g. Vargazona dogodili tile mučni prizori: Zborovalci, ki jih je bilo vseh skupaj komaj osemsto, so se že razhajali. Na 3hodu je bila cela tretjina pristašev drugih strank, največ SLS. Vsi pa so bih popolnoma mirni, le od časa do časa so se slišali nekateri ugovori in med-ikl.ci. 2e pri koncu shoda so zborovalci opazili, kako neki velik in močan SDSar surovo pretepa, klofuta in suje nekega revno oblečenega delavca. Delavec slabotne postave, se ni mogel braniti in SDSar ga je prisuval do izhoda. Tam so ga prijeli še drugi suroveži SDS, navalili nanj vsi s pestmi in palicami in ga vrgli na stopnice. 2e med tem pa se je prvi surovež začel prepirati z nekim invalidom. Nahrulil ga je z vprašanjem: »Kaj pa si ti delal na unionskem shodu dr. Korošca?« Invalid je mirno odgovoril: »Kaj ste pa delali vi?« Ker se je bilo bati, da bo SDSar začel pretepati tudi tega invalida, je pristopil nek mlad gospod, najbrže akademik, in je vprašal O sramotnem dogodku, ki se je zgodil na esdeesarskem shodu v Kazini, smo dobili zdaj sledeče podrobno poročilo od prič, Id so ves dogodek videle: Gosp. Juvan se je udeležil shoda iz radovednosti, kako bodo govorili nekdanji tlači tel ji slovenskega delavstva sedaj, ko so v opoziciji. Gosp. Juvan je na shodu napravil tudi proti koncu shoda nekaj krepkih med-klicev, nakar so ga pristaši SDS pahnili na brutalen način iz dvorane. Na hodniku so se ga hoteli dejansko lotiti, vendar pa je bil g. Juvan dovolj spreten in si je zavaroval hrbet, odločno pripravljen, da se brani pred nasiljem esdeesarjev za vsako ceno. Slučajno pa i) bili esdeesarji tedaj zaposleni s pretepa-vanjem drugega delavca, tako, da je stalo nasproti .Tuvanu le kakih pet bivših Orjunašor, Delavci in Invalidi berite I SDSarja: »Zakaj pretepate te ljudi, ki Vam iuso ničesar storili?« Takoj pri teh besedah je SDSar začel pretepati tudi tega človeka in r.a stal je velik splošen pretep, med katerim so SDSarji pretepali vse okoli stoječe delavce in invalide. Vsi zborovalci so se zgražali in ostro obsojali ta žalosten dogodek. Pretop in surovost SDSarskih olikancev je bil edini vtis, ki so ga zborovaki odnesli 8 shoda SDS. Tu je v najlepši luči pokazala SDS svojo ljubezen do delavca in invalida. In veste, kdo je bil tisti delavec, ki so ga esdeesarski >prijatelji< delavstva, ki lovijo za danes delavske glasove v Ljubljani, pretepali? BIL JE, KAKOR SO DOGNALI OČIVIDCI, TISTI NESREČNI JUVAN, KI SO MU LFTA 1925 ZA ČASA 0RJUNASKEGA DIVJANJA MEČKALI PRSTE IN GA NEUSMILJENO MUČILI! Delavstvo bo na to danes soglasno odgovorilo s tem, da bo oddalo svoje glasove dr. Korošcu, da maščuje ta najnovejši čin esdeesarjev! od katerih pa je eden Juvana spoznal in povedal to svojim tovarišem. Vsi mladeniči so se obrnili od Juvana kot od svoje slabe vesti in Juvan je srečno ušel pred svojimi stalnimi preganjalci, ki so ga leta 1925. na znani zverinski način mučili. Ta slučaj jasno dokazuje, da se nasilniki v SDS niso ničesar naučili in da bi svojo nasilniške metode v isti meri izvajali takoj, ko bi zopet prišli do oblasti, kar pa se ne bo nikdar več zgodilo! Delavstvo, nasilni SDS niti one kroglice! Za vsak glas. Skrbite, somišljeniki, da ne bo nikogar, ki bi ostajal doma. Kdor ne voli, je naš škodljivec. Ne mirujte, dokler I ne spravite vseh na volišče. Narodnim Naša stranka je bila ustanovljena za boj naprednjakov proti kliki SDS. Naše geslo je: Boj proti centralizmu, za združono avtonomno Slovenijo, m poštenje in red v državi! Za socialno zaščito vseh revnih 9lojev našega naroda! Pakt, s katerim je pet naših »voditeljev« likvidiralo NSS in se zvezali z Žerjavom, nas Ljubljanski kandidat SDS hodi od hiše do hiše, od uradnika do uradnika in prosi povsod za častno besedo, da bo dotični volil SDS. Po deželi je SDS vrgla laž, da dr. Niko Županič hoče, da vsi radikali, ki so njegovi prijatelji, volijo SDS. Kdo je priboril Ljubljani popolno borzo? Ali ni to storila po najvztrajnejšem prizadevanju SLS! SDS je bila lota in leta na vladi, pa ni mignila s prstom za to najvažnejšo gospodarsko ustanovo. S slovensko borzo so prihranjeni letno milijoni slovenskemu gospodarstvu! Dne 1. oktobra prevzame oblastni odbor zopet v svojo upravo vse nekdanje deželne dobrodelne zavode, kakor: deželno bolnišnico, blaznico na Studencu, deželno vzgojevališče (prisilno delavnico) itd. Te zavode je stranka dr. Kramerja v zakonu o oblasteh prepustila državi. SLS je te zavode z ostalim deželnim premoženjem s finančnim zakonom od 1. apri- fsSa esdeesarski pogreb-sčim. V petek, ki pravijo, da pomeni slab začetek, je govoril kandidat SDS g. dr. Kramar manifestacijski govor, ki pa je izzvenel koncem koncev pri ogromni večini poslušalcev v pravcato pogrebno pesem esdcesarske klike. Mesto s shodom tisočev v veliki dvorani na Taboru, zadovoljiti so se morali žerjavovski kolovodje z nekaj stotinami poslušalcev raznih strank v mali dvorani Kazine. Nobenega i pravega navdušenja. »Jutro« samo poroča: »Ljudje so prihajali in odhajali...» — ITri M. slovenskega de" nopjo je bilo izgubljenega z znano zamenjavo kron v dinarje. Tedanji minister in sedanji kandidat ljubljanski dr. Albert Kramer je s svojim podpisom odobril zamenjavo 1 : 4 ter s tem odobril vso izgubo slovenskega premoženja. Komur je to še premajhna izguba, naj danes le voli SDS in dr. A. Kramerja ! socialistom! članov NSS ne veže! Vsi stari in pravi narodni socialisti vztrajamo pri svojem programu in dokler nimamo zopet svojih kandidatov, volimo najboljše kandidate na drugih listah. Danes gremo vsi narodni socialisti v boj proti SDS in volimo vsi dr. Korošca! Voč ustanoviteljev NSS. Da si mora SDS pomagati s takimle pritiskanjem kljuk in pačenjem resnice, je najboljše znamenje, da je že propadla. Nasedel itak nihče ne bo. Radikali gredo TOi z SLS! V vaših rokah je vaša usoda. Vaši glasovi bodo danes odločili, če se bo spremenil uradniški zakon v vašo korist. Spomnite se besed dr. Korošca na Unionskem shodu ! la 1927 rešila zopet Sloveniji. S 1. oktobrom ti zavodi preidejo zopet v upravo oblastnega odbora. Ko bi obveljala volja SDS, bi vsi ti zavodi bili za slovensko ljudstvo izgubljeni! SLS je stranka pozitivnih dejanj, SDS pa se je izkazala le v podiranju tega, kar so zgradili drugi! Zato SDS nobenega res slovenskega glasu! Trgovce in obrtnike v zapore! To je bila parola in praksa 1. 1921., Ko je sedel na predsedniškem meslu v Ljubljani dr. Gregor Žerjav, voditelj SDS, katera v Ljubljani sedaj trgovcem in obrtnikom ponuja za poslanca svojega dr. Kramerja. -Kdor misli, da je še premalo sedel, bo volil SDS ! 3uvana napadli bivši orjunaši. Beračenje za glasove. Trgovci! -- industriki! Državni nameščena! Deželni dobrodelni zavodi bodo s 1. oktobrom prevzeti od oblastnega odbora. Danes vsi na volišče, da za vedno pokopljemo reakcionarno SDS s Danes vsi na volišče, da bo strta klika SDS I ČecMm v Lublani a ve Slovčnii. V plitek vyšel v »Jutru« ohlas, by jsrne všichnj volili SDS. Nechceme, by obe-censtvo myslelo, že jsme všichni Češi s tim vyhlasem srozumnčni. Uhotovujeme, že ndm ža«ln^ ohlas ne-mflže vzlti volcbnt svoboda, a* chceme voliti každ^ die svdho presvždčenl. Ještž nedavno byli jsme svždkovč, Jak tepki pratelskd svazky v£žou dra. Ant. Korošce s našimi narodnimi z&stupci v Praze. Nechceme se postaviti proti ohroinno vJ5tšin6 narodu slovinskčho a proti jeho vfidci, protože vime, že by jsme se vyobčili tfmto z nžlrodu, ve knter<5m žijeme. Proto jsme pfesvčdčeui, že velika včtšina našich krajnu vyslyšl naše volani a bude s n&mi dohroma(ly volit v Lublani a v cel6 Slovenii dra. Ant. Korošce. Cešti voličj v Lublani. Mestna občina za brezstanovanjce. Pri mestnem komisarju smo z ozirom na najnovejšo hujskarijo SDS dobili sledeče pojasnilo: Me3tna občina je od prevrata dalje skušala blažiti stanovanjsko mizerijo s tem, da je gradila stanovanjske hiše. Gradila jo s posojili. Letna anuiteta, to je amortizacija in obre-stovanje v?eh gradbenih posojil znaša 1 milij. 600.000 Din na leto. Tega ni mogoče kriti z najemninami, ker v teh hišah stanujejo mestni uslužbenci in drugi revni ljudje. Mestna občina pa ima nalogo in dolžnost, da spravi tudi najrevnejše pod streho. To nalogo je začel izvrševati občinski svet pod dr. Peričem. Letni primanjkljaj za kritje amortizacije investicijskih posojil je znašal 750.000 Din letno. Ta primanjkljaj je občina doslej krila proti vsem načelom narodnega gospodarstva iz rednega proračuna, torej iz občinskih doklad in davščin. Vse to je šlo torej v neposredno breme ljubljanskih davkoplačevalcev. Kako nemodro je zagrabila sitanovanjsko vprašanje SDS, vidimo na Ahacljevi cesti. Proračun za to hišo je znašal 6,500.000 Din. Občina je dobila posojila samo 4,000.000 Din. In vendar so zičeli graditi, ne da bi poskrbeli za ostali denar dveh milijonov in pol. Pa še to posojilo 4 milijonov je občina dobila pod izrecnim pogojem, da se to posojilo amortizira iz hiše same, ozir. njenih dohodkov. Občina namreč ne prenese višjih doklad na neposredne davke. Če bi se pa ta praksa nadaljevala, bi ne preostalo nič drugega kot občinske doklade zvišati. Naše občinske doldade so pa že itak previsoke. Saj je že marsikako podjetje šlo iz Ljubljane radi doklad. Cestna železnica ljubljanska, ko se je nostrificiraJa, si je radi naših doklad izbrala Zagreb za 6voj sedež. Jasno je torej, da po tisti metodi, ki ji je dr. Puc v svojem plitkem programu slavo pel, v Ljubljani sploh nobene stanovanjske hiše ne bi bilo mogoče zidati. K tem metodam se ne smemo povrniti, kakor je svetoval dr. Puc, kajti stanovanjska akcija je veliko hujša kot pa so jo razumeli gerenti SDS. ki so menda mislili, da jo bodo tešili z 80 timi stanovanji. Ta beda je veliko hujša, problem je globlji in težavnejši, zato je treba novih sredstev, ki segajo do korenin tega zla. Sedanja mestna uprava za rešitev stanovanjskega problema v Ljubljani. Da se pospeši gradba stanovanjskih hiš v Ljubljani, je mestna občina z obširno spomenico zahtevala, da se razširi tudi na naše mesto 20 letna davčna prostost za vse nove hiše. Pod Uzunovič-Koroščevo vlado smo to dosegli. Sedanji vladni komisar jo na soglasen predlog sosveta uvedel poleg tega tudi petletno prostost vseh občinskih doklad in davščin na nove hiše, samo rato, da ge pospeši gradba norih hiš v Ljubljani. Ta dva ukrepa sta imela popolen uspeh, Po dosedanji statistiki so privatniki zgradili letos že okrog 300 stanovanj. Nove prošnje za stavbna dovoljenja še vedno prihajajo in v kratkem času se bo to število dvignilo za novo stotino stanovanj. To je ena stran učinkovitega in smotre-nega dela mestne občine pod sedanjo upravo za ublažitev stanovanjske bede. Amortizacija 30 milijonskega posojila za zgradbo stanovan Istočasno je sedanja mestna uprava najela 30 milijonsko investicijsko posojilo za zidavo novih hiš. S tem se te ogromue investicije razdele na dolgo dobo, na več generacij, ki bodo uživale dobrote te ustanove. Da pa se zamore to posojilo amortizirati in obrestovati, ne da bi bila stanovanja v hišah, ki se s tem denarjem zgrade, predraga in bi mogla biti na razpolago tudi nepremožnim in manjpremožnim slojem, je bilo treba skrbeti za to, da se amortizacija in obrestovan je ne plačuje le iz najemnin, da se tudi tozadevni primanjkljaj ne krije iz rednega občinskega proračuna, kar občina ne prenese, ampak se je moralo poiskati drugo sredstvo, ki direktnih davkov ne zvišuje, ker bi to zvišanje bilo v škodo celi Ljubljani. Pravično je, da se to sredstvo dobi tam in na tak način, ki povzroča najmanj bolečin in da to breme nosi čim največ ljudi, da se bre- me razdeli kolikor mogoče v majhne dele, da posameznik bremena skoro no občuti. Vse to pa doseza posebna trošarinska naklada 50 par ua liter vina, ki jih gostilničar plača le predujemno, potem pa dobi ves ta denar od konzumentov. Te trošarine ne plača le Ljubljančan, ampak vsak, ki v Ljubljani za-vžije kako vino. Nihče te trošarine ne občuti, če izvzamemo nekaj velikih pivcev, ki pa itak morajo imeti sredstva, da si privošijo veliko vina in se nanje občina ne more ozirali. To malenkost, ki jo vsak Ljubljančan pri vinu prispeva za veliko gospodarsko in socialno napravo, pa bo vsak plačal z veseljem, saj s tem najlepše v dejanju pokažemo svojo ljubezen do ubogega bližnjega, ki se strehe nima. Poleg to (rošarino se zbira v stanovanjski fond tudi 10% vodarine in gostaščine, ki sc ne poviša, ampak ostane taka, kakor jo je lansko leto sklenil gerentski svet (ne komisar). Veliko gospodarsko podjetje za napredek mestne občine. Ker je obrestovanje 30 milijonskega posojila le 6 odstotno, ne pa 7 odstotno in več kakor so bila prejšnja posojila mestne občine, Jutro« txi že zopet rado speljalo učitelj-stvo v svoje mreže, v katerih bi ga potem mrcvarila SDS kot ga je leta 1925, ko je vladal tak teror, da si niti prijatelji na cestii niso upali občevati, ako niso bili istega mišljenja. V 2, 3 mesecih je bilo prestavljenih brez vsake pravne podlage nad 80 osnovnošolskih učiteljev in učiteljic, česar do tedarj še nikdar ni bilo. Učiteljstvo je bilo za časa esdeesar-skega režima tako ponižano, da je bilo odvisno od najslabših liberalnih agitatorskih kreatur, česar učiteljstvo še ni pozabilo in tudi ne bo. Tista baharija, češ, da je SDS za učitelje v gmotnem oziru kaj storila, je načeva. Po prevratu je bila SLS, ki je zvišala plače učiteljstvu, a za prevedbo med drž. uradništvo pa jo Davidovičeva zasluga — najmanj pa esdeesarska. Za 25% predvojne draginjske doklade ne nosi sedanja SLS nobene odgovornosti — pač pa je v veliki meri takemu postopanju bila kriva liberalna učiteljska politika, ki jo je uganjal gospod Jelene in njegova družba, katere pa se je pametno učiteljstvo znebilo in se osamosvojilo. Zapravili ste nam stalnost, zapravili Ugled, nakopali morje gorja in sedaj naj bi vas še volili? Tudi učitelji bodo v nedeljo v SDS škatljice vtikali le fige, ker vedo, da jo njihova rešitev od liberalne tiranije samo v narodu, t. j. v SLS, o kateri lahko s ponosom trdimo, da je zastopnica vseh stanov tako tudi lepega učiteljskega stanu. Kdor pa kljub vsemu le ne more spregledati — tega pomilujemo. — Vsakega takega pa prosimo, da naj se tudi po volitvah izogiblje naših ljudi in naj ne išče ničesar okrog njih!_ Brezposelni! Ne pozabite, da prejemate od »Borze dela« sedaj podpore po zaslugi dr. Gosarja in SLS. Po zaslugi SDS je ležal iend za vaše podpore štiri leta v Belgradu. — VOLITE ZATO SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO! Tnfkovič sn Davidovič nadomesfujeta kardinala Kardinal Gaspari jc pri zadnjih volitvah prepovedal vsej duhovščini, da bi volila SLS. Nad škofa Jegliča jc poslal tržaškega škofa dr. Fogarja, ki naj bi našega škofa sodil in obsodil. Vse to se je zgodilo na povelje »Jutra« in SDS. SDS je smatral takrat k.irdinal Gaspari za najboljše sredstvo za pospeševanje pravega rimskega klerikalizma. i Sedaj kardinal Gaspari ni več moderen. Kardinalski klobuk je »Jutro« sedaj slovesno podelilo dr. Sagadinu, Marku Trifkoviču, Ljubi Davidoviču in demokratski mladini pod vodstvom Frana Zebala, oblastnega poslanca in družabnika tvrdke »Jadran«. Vsi ti kardinali so sedaj objekt kardinal-nih laži SDS. Vsi ti reveži morajo brez svoje vednosti agitirati za SDS, goniti svoje drage v skrinjico SDS, da ne bo sama pri pogrebu. Vsaj pokopati jo mora kdo! In ker je SDS napredna stranka, ob volitvah pa tudi pobožna stranka, si želi slovesnega pogreba, ki ga vodijo gornji kardinali, »Jutro« pa trobi pogrebni spev. "Dnevne novice •k Opozarjamo, da l>odo telegrafski in telefonski uradi imeli te dni nepretrgano dnevno in nočno službo in sicer od 11. L m. počenši z 8. uro zjutraj do vključno .13. t m. ob 8. uri zjutraj, •k Majorja Zupanca zadela kap. Snoči ob 8 je dobil g. Janko Petrič, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani, brzojavko, da je v Hebu zadela majorja Zupanca, rojenega 28. januarja 1878, možganska kap in da se nahaja v bolnici v Hebu. kr Bivši salezijanski gojenci in cratorijanci se vljudno vabijo na redno letno zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo 18. septembra na Rakovniku. Ob 9 sv. maša, nalo zborovanje in skupen obed. Popoldne prirede bivši gojenci veseloigro ; Zgubljeni nečak«. Pridite vsi in prijavite se čimprej ravnateljstvu zavoda, da se zamore pripraviti zadostno število kosil. Na veselo svidenje! ■k Prosvetna Zveza t Mariboru vsem včlanjenim društvom. Veliki župan v Mariboru je z dne 19. julija 1927 P. br. 465/2-26 aa vse šolske upravitelje in vsa kulturna društva razposlal razpis ministra za prosveto, z dne 23. decembra 1925 P. br. 16.460, s katerim se naroča, da sd društva v svrho oproščenja takse za prošnje in vloge na kr. urade do J5. decembra t 1. nabavijo štampiljko s predpisanim besedilom: Osvobojeno samo od pla-čanja takse iz F. št. 1 z rešenjem g. finančnega ministra od 10. marca 1925, št. 11.570. Radi enotnosti si naj društva štampiljke naročo potom Prosvetne zveze v Mariboru. ■k štirimesečni gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Molju pri Mariboru se prične 15. oktobra. Gojenke se učijo kuhanja, šivanja, pranja in likanja in vseh dragih gospodinjskih del. Mesečno plačujejo za stanovanje, hrano, kurjavo in razsvetljavo 600 Din. Dekleta, ki se žele udeležiti tečaja, naj se pravočasno javijo pri šolskih sestrah v Melju. ~k Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani prične s poukom 15. oktobra in ne, kakor je bilo oglaše-no, 15. septembra, ker popravila na poslopju še niso dovršena. Pojasnila daje kuratorij dr. Krekove šole, Ljubljana, Mestni trg 8, I. nadstropje, ustno tudi vodstvo šole v Zgornji Šiški, ki je poverjeno čč: šolskim sestram iz Maribora. ie Slovensko lovsko društvo v Ljubljani priporoča svojim članom, naj omejijo odstrel fV-anov v svojih loviščih na najnižjo mero, ker se čujejo glasovi, da se je njihovo šte-•vilo v letošnjem letu zelo znižalo. — Odbor SLD. ■k Dunajska vremenska napoved za 11. september: V južnih Alpah večinoma oblačno, včasih dež. V severnih Alpah začasno zboljšanje. Ob vzhodnem robu Alp izpre-menljivo oblačno. Temperatura malo izpre-roenjena. Zahodni vetrovi. ~k Pozor pekovski mojstri kranjskega po-1 i ličnega okraja. Vsled nedeljskega počitka in uporabljanja vajencev pri pekovskem clrtu so sklenili podpisani mojstri, sklicati sestanek za dne 15. t. m. ob 10 dopoldne v Kranju v gostilno k Jahaču (posebna soba) za člane kranjskega sod. okraja, in sestanek za dne 18. t. m. ob devetih v gostilni pri O t e t, za člane škofjeloškega sod. okraja. Pridite na "a razgovor sigurno vsi, ker se gre za skupne težnje in dobrobit celotnega pekovskega obrta. -- Adolf Kern, Ivan Pravst, Alešovec Peter, Fr. Duhanič in načelnik zadruge L. Rebolj, vsi iz Kranja. •k Organizacija pom. bolniških zdravnikov za Slovenijo je izvolila na svojem občnem zboru 1. septembra naslednji odboT: dr. Grum, predsednik; dr. Podkoritaik, podpredsednik; dr. Zoreč, tajnik; dr. Kremžar, blagajnik; od-bc rnika brez funkcije dr. Merčun in dr. Kalan, revizorja dr. Kramarič in dr. Pehani. Kear je naša organizacija edino združenje mlajših j zdravnikov v bolnicah, ki zelo pogosto zastopa interese svojih članov, se obračamo tem potom na vse gg. kolege v bolnicah izven Ljubljane, da javijo svoj pristop. Ne volite princev Slavenske banke! •k Požar. Na Kopiših v Kamniški Bistrici je pogorel vsem turistom znanemu gozdarju J. špJru hlev s klajo in živino vred. Ogenj je zanetila zlobna roka. Turisti, ki so kdaj uživali pod njegovo streho prav pristno slovansko gostoljubje, naj se ga blagohotno spomnijo v nesreči. it Apel na trafikante. Brezbrižnost in neorganiziranost med trafikanti, je v glavnem vzrok, da je prišlo do našega nezavidnega položaja. Število trafik je silno zrastloi. Ako pojde tako dalje, bomo kmalu trafikantje, drug drugemu podajali roke, z lokala v lokal. Zadnji čas je, da se vsi trafikanti zdramijo iz svoje zaspane brezbrižnosti in stopijo v našo stanovsko organzacijo. V slogi je moč! Združenje tobačnih trafikantov namerava radi vprašanj, ki ogrožajo naš obstoj, započeti velikopotezno akcijo v Belgradu, da dosežemo svoje zahteve napram monopolski upravi, žal pa ne razpolagamo s potrebnim kapitalom, da bi to speljali. Zato da dobimo sredstva, apeliramo — na vse trafikante, da vstopijo v našo organizacijo. Tajništvo Združenja ee nahaja Sv. Petra cesta št. 62, Ljubljana, dopisna karta za vstop zadostuje. Trafikantje! to je zadnji apel, s katerim se obračamo do Vas, če ne bo odziva, pa se bo organizacija enostavno razšla in trafikanti bodo morali skrbeti vsak za se. Kam bo to privedlo, si lahko vsak sam mislil ■k Opozarjamo ua pristni malinovec tvrdke Alko. Več glej oglas zadaj! -k Tatvine na deželi. V Gaberniku je neznan moški vlomil v hišo posestnika Antona Debevca in odnesel več obleke, gotovine in perila v vrednosti 3000 Din. — V Žabji vasi je neznan tat odnesel Ivani Ahčin več obleke v vrednosti 661 Din. — V Bršljinu je bilo vlomljeno v trgovino Ivana Pristavca in odneseno več blaga in jestvin. it Pristni želodčni liker »Florian« izdeluje E. Kavčič. Oglej si tudi današnji oglas! -k Vsem naročevalcem novih godal! Godba Dolenji Logatec si je letošnjo sezono naročila godala pri tvrdki Ivan Ilrnič v Zagrebu. Instrumenti se odlikujejo po kvaliteti materi-jaia, posebno pa v tonu in oglasju. Cene so jako solidne. Vsem godbam v Sloveniji kakor tudi godbam, ki se še nameravajo ustanoviti, *r,plo priporočamo to solidno tvrdko. — Godba Dolenji Logatec. -k Korpulontni ljudje morejo s skrbno rabo naravne Franz-Josef« grenčice doseči iz-dalno izpraznenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom ^ Franz-Josef ; vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči trganje ali sladkorna bolezen. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 •k Ali že veste, kje ste solidno poetre-žerii? Z raznim manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom pri Francu Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3. 7046 it Roteče—Gorenja vas. Vsled skupščinskih volitev je žegnanje preloženo na nedeljo 18. septembra. Gostilna pri »Tilhu«. 7016 KUŠAKOVICA KALODONT najboljša pasta za zobe •k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu And. Rud. Legata v Mariboru dne 12. septembra 1927. Prospekti, pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovonska ulica št. 7, telefon 100. Efublfana Agitadjske pisarne SLS v Ljubljani. Centralna agitacijska pisarna je v veliki dvorani Uniona. Tu se dobivajo vse informacije. I. in II. volišče: Alojzijovišče, pritličje, levo. III. in IV. volišče: Florijanska ulica 11, v hiši g. Šerjaka. V. volišče: Društveni dom, Karunova nI. VI., VI a, VII. in VIII. volišče: Konzum, Kongresni trg 2. IX. in IXa volišče: Vzajemna zavarovalnica (Medijatova hiša), Dunajska cesta. X. volišče: Akademski ilom, Miklošičeva cesta 5, poleg Vzajemne posojilnice. XI., XII. in XIII. volišče: Rokodelski dom (dvorana), Komenskega ulica 12. XIV. in XIV a volišče: pri g. Kljuna v Bohoričevi ulici 12. XV. volišče: v gostilni pri Ribiču (Majcen), prva hiša na Ižanski cesti. XVI., XVII. in XVIII. volišče: gostilna pri Bevcu, Gasilska testa. O Zaupniki SLS! Vodite pri današnjih volitvah do skrajnosti točno evidenco, kdo voli in kdo ne voli, kdo voli z nami in kdo voh proti nam. O Nova »Narodova« laž. Včerajšnji »Narod« prinaša lažnivo vest, da se bo vršil pouk na tistih razredih III. realne gimnazije, ki so nastanjeni na Vrtači, samo popoldne,' TaV^est je popolnoma neresnična in lažniva. »Nar$d« si jo je izmislil samo radi tega, da sedaj v volivni borbi bega starše. Kakor smo se informirali na merodajnem mestu, se bo vršil pouk kakor doslej v dopoldanskih urah. Zato je prosta laž, da bi bil prosvetni oddelek z magistratom sklenil pogodbo, da bi se vršil popoldanski pouk. Namen »Narodovih« izmišljotin je v sedanji volivni borbi povsem prozoren, O Umrla je včeraj opoldne po daljši, zelo mučni bolezni gospa Marija C e r a r, mati gdčne Angele Cerar, učiteljice v Stranjah, Antonije Cerar, uradnice Slovenčeve uprave, ter Marije Cerar, uradnice Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Pogreb blage rajne gospe bo jutri, v ponedeljek, ob 3 popoldne iz žalnega doma Ilirska ulica 31. Večni pokoj njeni duši, preostalim naše sožalje! O Slava društva rezervnih častnikov se bo v Ljubljani vršila v četrtek, dne 15. septembra, v spomin devetletnice prebitja solunske fronte. Ta dan bo čital č. p. Alijančič v frančiškanski cerkvi ob 7 sv. mašo zadušnioo za padle bojevnike. Udeležba za vse ljubljanske člane obvezna. Sestanek neposredno v 30!etn'*ca škofovskega posvečenja knezoškofa dr. Antona B. Jegliča. Jutri, dne 12. septembra, poteče trideset let, odkar je bil prevzvišeni nadpastir dr. Anton Bona\en'ura Jeglič posvečen za škofa. Le nekaj mesecev potem — dne 24. marca 1898 — ga je sveti oče potrdil za ljubljanskega knezoškofa in dne 22. maja se je vršilo slovesno umeščenje v stolnici sv. Nikolaja. Doba tridesetih let, v katerih izvršuje presvetli nadpastir škofovska opravila med nami, se bo v zgodovini našega naroda imenovala doba katoliškega preporoda koncem 19. in začetkom 20. stoletja. Papež Leon XIII., dr. Krek in škof Jeglič ji dajejo svoj znak: veliki papež, ki je izdal nesmrtno okrožnico Rerum novarum, dr. Krek, ki ga je beseda sv. očeta vzpodbudila, da je dal katoliškemu pokretu v Sloveniji krščansko-socialno smer, in škof Anton B. Jeglič, ki je načela krščanskega socializma s svojo avktori-teto oživotvoril kot nadpastir našega ljudstva. Kar je bil Nemcem škof Ketteler in Belgijcem kardinal Mercier, to je Slovencem škof Jeglič: cerkveni poglavar, ki je prešinil naše zasebno, politično in socialno življenje s krščanski- mi načeli, umevajoč moderno dušo in potrebe našega časa. Pač je bila ljubljanska škofija tako srečna, da se je v njej obhajal leta 1892 prvi slovenski katoliški shod. Tedaj so se postavili temelji krščanske organizacije pri nas. Kraljestvo božje se je jeio širiti. Katoliški shod je odprl Jezusu pot v javno življenje: v politiko, v slovstvo, v umetnost. Pa tudi nasprotniki krščanstva so se jeli vedno bolj družiti in so so kar naravnost vzdignili zoper Jezusa-Boga. Prišlo je tako daleč, da se je leta 1898, nekaj mese-oev potem, ko je nastopil vlado škofije dr. Anton B. Jeglič, večina slovenskih visokošolcev izrekla proti temu, da na krščanski podlagi osnujejo svoje javno delovanje. Kako je bolelo našega presvetlega knezoškofa, da so se prihodnji voditelji in učitelji ljudslva krščanstvu nekako odpovedali! Nesrečo, katera je s tem pretila naši domovini, je hotel preprečiti in doseči, da bi se božje kraljestvo neovirano razširilo med nami. V ta namen je zasnoval velike načrte in jih sijajno izvršil. Protikatoli-škini strujam je sklenil postaviti nasproti v verskem pogledu zavedno in organizirano ljudstvo. Sklical je škofijsko sinodo, uvedel redne dekanijske konference in nadaljeval pastoralne konference in sestanke duhovske so-dalitete, opravljal natančne vizitacije škofije, poživil misijonstvo po celi deželi, ustanovil za vzgojo duhvniškega naraščaja zavod sv. Stanislava, ki je bil obenem prva slovenska gimnazija, ter venčal svoje delo s katoliškim; shodi, ki so ponesli idejo verskega kulturnega preporoda med najširše sloje našega ljudstva. Zlasti je obrnil vladika svoj pogled na mladino, da jo ohrani idealom krščanskega življenja. Delavska, rokodelska, dijaška, zlasti pa orlovska organizacija se imajo njegovi krepki podpori največ zahvaliti; zacvetele so po vsej deželi Marijine kongregacije, možje se zbirajo v »Apostolstvu mož«. Naš presvetli višji pastir ima pa tudi kot odličen alovstvenik slavno ime v zgodovini slovenske književnosti. Ne bomo naštevali njegovih spisov v publikacijah »Slovenske Matice«, v Vrhbosni, v Balkanu itd., omenjamo naj le njegovih dragocenih vodil za srečno življenje vsein stanovom: »Staršem«, »Mladeničem«, »Dekletom; itd. in množice njegovih vi&jepastirskih poslanic, ki so dragocena zakladnica za vse, ki poučujejo in vzgajajo ljudstvo. Našega vladfko vidimo povsod, kjer se zasnuje kaj trajnega in vrši kaj plemenitega v duhu krščanstva in v prid slovenskega naroda. Na našem vladiki se vidi, kako je dejansko, živo, globoko katolištvo nerazdružljivo zvezano z narodnim delom, kakršno mora biti: narodno delo brez fraze, omejenosti in sovraštva, zato pa tembolj plodonosno in trajne vrednosti. Odlični delež, ki ga ima Anton Bo-naventura Jeglič pri majniški deklaraciji, mu zagotavlja za vedno mesto med najbolj slove-čimi sinovi naše domovine, med vseini onimi, ki so siali ob zibelki naše svobode. Vsa verna Slovenija se raduje, da je vladika Anion Bonaventura Jeglič dočakal tride-Vfetletnico škofovskega posvečenja v polnem telesnem zdravju in mladeniškj svežosti duha. Pridružujemo se čestitkam iz vse Slovenije in kličemo prezaslužnemu nadpastirju: Slava in na nmoga leta! najdovršenejši ročni aparat sedanjosti zn gašenje ognja Ceua Din 800"- do 1300'—. Iščejo se zastopniki. „Uua", trgovina kemiško-tekniških materijalij, Zagreb, Račkoga ul. 3. Naročajte .Slovenca1! Danes vsi na volišče za dr. Korošca, da zmaga poštenje! Danes vsi na volišče za dr. Korošca, da se dvigne naša obrt! cerkvi. Obleka civilna z znakom. — Zvečer ob 21 v restavraciji >Zvezda< prijateljski večer s petjem in godbo. Pevske točke izvajajo člani. Posebnih vabil ne bo. Vabijo se vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Pododbor Ljubljana. O Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 12., 13., 14., 15., 16. in 17. septembra t. L Razpis 21 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — soba št. 6 — kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja. O Kriminalen drobiž. Zadnji dan, ko se je pijača še smela točiti, to je v petek, je imela policija mnogo dela z raznimi pijanci. Nekateri so se ga nažehtali kar za vse tri dni volivne »prohibicije«. — Policija je. prišla na sled veliki tatvini čipk. Ker je v interesu preiskave, se omejimo le na to notico in bomo v zadevi poročali natančnejše v eni prihodnjih številk. — Med vožnjo od Celja do Ljubljane je bilo Antonu Rozmanu iz Velike Peresnice ukradenih nekaj dragocenosti v vrednosti 300 Din. O Trpinčenje živali. Neki voznik je peljal na klavnico tele, zadrgnjeno z vrvjo za vrat. Spotoma je paidlo tele z voza, voznik pa se zato ni zmenil in je peljal dalje, tele pa se je vleklo po tleh za vozom, na katerega je bilo privezano. Ko je službujoči stražnik to opazil, je zakričal nad njim, naj bo človeški z živaljo. Hlapec je stopil z voza, pograbil tele iu ga z vso silo vrgel na voz. Neusmiljenega voznika je stražnik zapisal. Gospodarji, opozorite svoje uslužbence, naj postopajo z živino dostojno, da se ne bo občinstvo zgražalo! © Izsleden tat. Poročali smo že svoje-časno, da je pri tvrdki Hartmann, uslužbene-ga raznašalca piva okradel med vožnjo od To-mačevega do Ljubljane neznan mladenič, ki je prisedel na voz, za okoli 400 Din. Po dolgem iskanju je policija izsledila tatu v osebi •17 letnega Valentina Z. iz Sela. Valentin Z. je na policiji skesano priznal dejanje. Izročen je bil okrajnemu sodišču. O Inštruktor. Ako kaka rodbina potrebuje za svojo deco dobrega inštruktorja, ji nujno priporočamo akademika, kojega naslov pove uredništvo »Slovenca«. O Opozarjamo! Manufakturna trgovina A. Potokar se nahaja sedaj samo na Vodnikovem (živilskem) trgu. Radi opustitve podružnice pri Zmajskem mostu veliko ostankov oblačilnega blaga po polovični ceni. VoSivci Maribora. Danes glasujte, ako še niste bili na voli-g!. Mnogo se agitira od \sch strank. Po zadnjem lepo obiskanem shodu pri Treh farah, nas je obiskal g. Jarc še po raznih vaseh Priredil je ne-1-aj manjših in večjih shodov, kot v Podzemlju na Radovici, na Grahova in Lokviei. Ljudje tre: u presojajo in odobravajo uspešno neto 'SLS. To bodo pokazali tudi na dan voliVv Shod je imel v Metliki zadnjo nodeljo tu ti nek socijalist ali komunist Vidic v gostiln; Bar-bac-ka varna, ki je žel gotovo mnogo' pohvale od stevdnih petero poslušateljev. Javen shod je priredil tudi g. J. Pucelj. Gotovo je bila senzacija za Metliko, da pride sam g. Pucelj v našo mesto. Gotovo jo sne zaigralo veselja g. ministu ob pogledu na številne poslušalce in s ponosom je začel udrihati po klerikalcih. O svojem delu ni vedel uiti besedice povedati. Toda kakor jo mislil, da bo veličasfuo uspel Danes vsi na volišče, da se zada smrtni udarec terorizmu SDS! $ Danes vsi na volišče za dr. Korošca, da bo Ljubljana zopet spoštovana. ..........u, ........... ||| | ! j, | | | M--HIBL, I I ---------------------------------~~ 1 .........., in zaključil, tako je veličastno doživel fiasko. Neusmiljeni klerikalec Marko Vajda mu ni dal dihati in kljub svoji zgovornosti je g. Pucelj kla-verno utihnil in brez uspeha odjadral lia Subor k Nacku. Privoščil si je tudi malo demokrate in svoje odpadnike, češ, r!a so ti le odpadli in teh ni škoda, sam p« ne pomisli, da je prvi odpadek demokratov. Tudi se ni treba hvaliti s podporo za metliški vodovod, to je nakazal minister dr. Kulovec. Delo na stolpa pri župni cerkvi zadosti dobro napreduje, la predolgo se je čakalo, preden se je delo začelo. Znalo lii nagajati jesensko vreme Trgatev se io pričenja. Najprej pride Portugalka in polagoma drugo grozdje. Vino obeta biti letos zelo dobro, ker je grozdje, ki ga je sicer mCentral Europe-an Observer«, ki ga izdaja zunanje ministrstvo, poroča o ženevski konferenci ministrov Male antante. Razpravljali so o Balkanu, o Rothermerovi akciji in glede raznih sklepov ženevske svetovnogospodarske konference. Ministri so prišli do prepričanja, da v tem oziru Mali antanti ni treba zavzeti oficijelno stališče, ker so meje vseh treh držav zavarovane, Romunski zunanji minister je govoril o Blok med Nemčijo, v Žoneva, 10. septembra. (Izv.) »Journal de Geneve« piše: Briand je bil med prvimi, ki je čestital dr. Stresemannu k njegovemu govoru. Svoje mnenje je povedal tako: >To je bilo več kakor govor in boljše kakor govor, to je bilo politično dejanje.« Veliki pomen St res eni amnovega govora se vidi v podpisu haaške klavzule za razsodišče. Nemčija se je postavila na čelo misli za razsodišče. — Današnja seja z govorom Brianda in Chamber-laina bo tvorila zadnji višek v generalni debati, ki se danes zaključi. Nato bo nekoliko tihih dni z delom v komisijah. Kot aktivna postavka dosedanjo ženevske bilance se smatra no-%> čim najtesnejše osebno zbližanje Brianda, Stresemunna in Chamberlatina. V Društvu narodov se že močno opaža veliko skupnost med Nemčijo, Francijo in Anglijo; govori se celo o nastajanju bloka treh držav. v Ženeva, 10. septembra. (Izv.) Na današnji seji je prvi govoril avstrijski delegat grof Mensdorff o mednarodnem skupnem delovanju, ki tvori podlago za razorožitev, veliko premalo pa £e pazi na vzgojo mlade generacije glede razorožitve in miroljubnosti, kakor tudi glede spoštovanja ideje razsodišča. Za njim je govoril Briand. V začetku je pohvalil včerajšnji Stresemannov govor, katerega je poslušal zelo pazljivo in ki mu je dal gotovost, da bodo vse zapreke, katere še ovirajo zbližanje obeh narodov, izginile kakor megla pred solncem. Te besede so prisotni navdušeno odobravali; tudi ves poznejši Briandov govor so poslušalci večkrat prekinili z glasnim odobravanjem. Na to tribuno so prišli vsi težki problemi, ki obremenjujejo naše mednarodno in gospodarsko življenje in ga deloma tudi zastrupljajo. Francija bo sto-riia vse, da pomaga pri ureditvi teh vprašanj, katera so tako pogosto bila povod za krvavo obračunavanje. Ko je razpravljal o sredstvih, katera ima Društvo narodov na razpolago, da odslrani mednarodne težkoče, je Briand še enkrat omenil ovire, ki so svoječasno zadržale Nemčijo, da ni zavzela mesta v Društvu narodov, ki ji pripada. Nn mignil je na zasedanje v mesecu marcu in izjavil, da je blaznost, razločevati majhne, srednje in velike narode, .ko gre za mednarodni sparaz.mii. Glede razorožitve je Briamd izjavil: Francija se dobro spominja obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom pakla Društva narodov. Poznamo 81. 8 in dolžnost Društva narodov, energično zasledovati cilj splošne razorožitve. V tem pogledu moramo ustvariti rosno delo. Veselimo se dosedanjega dela in ne pozabimo, da vendar že lahko zabeležimo važne uspehe v zakonodaji raznih držav, ki niso tako majhni, kakor se morda zdijo zaničevalcem našega dela. Glede ponesrečene pomorske konference je izjavil Briand: Ali je morda mesece trajajoča, resna in stvarna konferenca že neuspeh, tudi če ni neposredno dosegla svoje cilje? Chamberlainov govor. v Ženeva, 10. septembra. (Izv.) Chamber-lain jc na seji govoril sledeče: Poljsko resolucijo bi prav rad prevzel, tudi čc nc vsebuje ničesar novega, saj potrjuje voljo poljskega Glasba Šentjakobsko Cetilijino pevsko društvo priJS-ne s pevsko šolo v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. V šolo se sprejmejo osebe obojega spola od 14. leta dalje. Poučuje se glasbena teorija, petje po notah in igranje na glasovir, harmonij, vijolino, čelo in na ostala cerkvena glasbila. Ker je namen pouka vcepiti mladini veselje do cerkvenega petja in cerkvene glasbe "in ji tako nuditi vsestranske priložnosti, da se v tem do potrebne stopnje izobrazi, je pouk in raba inštrumentov brezplačen. Osebe pa, ki imajo že zadostno znanje in veselje do cerkvenega petja, se vabijo, da pristopijo k cerkvenemu zboru in pošljejo tozadevno prijavo. Osebe, ki so na pričetni alt višji stopnji izobrazbe v igranju orkestralnih inštrumentov in imajo veselje do orkestralnega spremljevanja pri cerkvenem zboru, se najtopleje vabijo, da tudi prijavijo svoje naslove. Prijaviti se je ustmeno ali pismeno od 11. do 18. septembra g. Stanku Grabnarju, Sv. Florijnna ulica št. 15 od 1 do 2 popoldan, ali od 7 do 8 zvečer. Vsi priglaSeni naj se zberejo 18. septembra ob 11 dopoldne v pevski sobi (zupni-šče), kjer se bodo določile ure pouka in razglasil učni načrt! — Predsednik Cecilijinega druitva: Dr. Logar 1. r. situaciji v Romuniji po smrti kralja Ferdinanda. Dr. Marinkovič je govoril o zboljšanju odnošajev z Italijo in Bolgarsko. Razpravljali so tudi o poljskem predlogu ter ga pozdravili kot garancijo miru. Govorili so potem še o vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji in ugotovili, da Mala antanta nima nobenega vzroka, izpremeniti svoje prvotno stališče, ker se predlog protrn določbam mi' rovnih pogodb. Frandfo §n Anglijo? naroda, da nadaljuje pot do miru. Bolj ostro pa se jc Chamberlain izjavil proti holandski Resoluciji, ki ne pomeni drugega, kot načetje neprijetne diskusije. Chamberlainov monokel pa se jc začel bolj živahno gibati, ko se je branil očitka, da so nekateri člani sveta v privatnih razgovorih prehiteli sklepe na seji. Rekel je: Zakaj ne bi imeli pravice, da bi trije ali štirje stopili skupaj in razpravljali o stvareh, kakor to delajo vsi drugi člani Društva narodov? Sicer pa se naši razgovori nikakor niso tikali zadev sveta Društva narodov, in če bi to tudi res bilo, bi bila to naša pravica. Končno je govoril o razorožitvi in o varnostnih obveznostih ter izjavil, da ima Anglija na tem polju že nekatere izkušnje. Prevzela garancije v Iraku, Palestini in v lokarnski po- * godbi. Iz vse svoje preteklosti ve, kaj se pravi, dati garancijo. Ta stavek je dvakrat glas-s no in jasno ponovil. Sedaj pa se zahtevajo nadaljnje, še večje garancije. Teh Anglija nikakor ne more dati, ker bi to razgnalo okvir britskega imperija. Rekel je: Niti za Društvo narodov nočem ničesar storiti, kar bi porušila staro ma-lo društvo narodov, t. j. angleško državo. Po-morska konferenca nikakor ni bila neuspeh, nasprolno bila je pobuda za nadaljnje delo. Kdo od vas bi na mojem mestu imel pogum, še dalje zmanjšati angleško mornarico, ki ima tako ogromne naloge? Dalje je navajal, da preti Društvu narodov nevarnost naddržave. Društvo narodov ne sme nikdar biti več, nego kar so njegovi člani s podpisi potrdili. — Na koncu seje je bilo novo presenečenje. Ho-landska je svojo resolucijo spremenila tako, da ženevski protokol v njej ni več omenjen m se zahteva samo, da se zopet začne razprava o načelih razsodišča, varnosti in razorožitve. V tej novi obliki bo holandska resolucija najbrže v ponedeljek izročena tretji komisiji. Nato je sledila še ena senzacija: poljska resolucija, ki je več dni razburjala svet, je bila danes zvečer brez ugovora izročena tretji komisiji. Generalna debata se jutri nadaljuje. v Ženeva, 10. septembra. (Izv.) Po Cham-berlainovcm govoru se je mislilo, da bo generalna debata danes zvečer končana. Ker je pa govoril še paragvajski delegat o kodifika-ciji mednarodnega prava in tudi japonski zastopnik podal natančnejša pojasnila o odnošajih med Japonsko in Združenimi državami, so bili zborovalci tako utrujeni, da se je morala seja do jutri dopoldne odgoditi, da sc prepreči, da ne bi trije zadnji govorniki: švicarski zvezni predsednik Motta, romunski delegat Lucu in kanadski senator Dandurand govorili pred praznimi klopmi. SPREMEMBE V ITALIJANSKI VOJAŠKI ORGANIZACIJI. ž Riin, 10. sept. (Izv.) Po poročilih »Vojaškega lista« se bo osnoval v Vidmu armad-ni kor, in sicer se bo ustanovilo vojaško Ln artilerijsko poveljstvo, sanitetno ravnalelj-slvo, avtomobilsko središče m vojaško sodišče. S 1. oktobrom se bo 3. brigada proslavila iz Vidma v Gorico. Konferenca Male antante v Ženevi. Danes esi na oolitte za dr. KoroSca, da ne bo nihče oeč preganjan in poniževan! Danes vsi na volišče za dr. Korošca, da pomagamo delavstvu do srečnejše eksistence! K osmemu zasedanju Društva narodov (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 7. septembra 1927. Dolgčas vlada v Ženevi in to ne samo v cliužbah diplomatskih turistov, ki morajo biti pustežl že po prirodi svojega težkega poklica in po tradiciji, nego povsod, največ pa v razora vni h dvoranah plenuma in odborov Društva narodov. Plenum in komisije se bavijo z vprašanji, ki so stalno na dnevnem redu, da bi se pokazalo, da se nekaj le dela. So to vprašanja, glede katerih so bile sprejete že neštete resolucije in sklepi, ki se pa niso nikdar izvršili: zaščita žena in otrok na bližnjem orijentu, beli sužnji, opium, higijena. Letos pride še alkohol na vrsto: kako organizirati mednarodno propagando za pobijanje alkoholizma in preprečiti tihotapstvo alkoholnih pijač v dežele, kjer obstoja popolna ali delna prepoved trgovine z dolenjskim cvičkom in njemu sorodnimi tekočinami. Menda m treba še pcsebej naglašati, kako zanimanje javnosti vlada za tak simpatičen program. Razvajena in senzacij vedno željna javnost kaže popolno apatijo napram vsemu, kar se dogaja v reformačni dvorani in v hotelu »Victoria«, kjer je sedež plenuma oziroma glavnega tajništva Društva narodov. H klavernemu razpoloženju precej pomaga deževno vreme. Že par dni neprestano pada dež in vremenski proroki, ki poznajo muhe Mont Blanca, ne dajejo dobrih nad za prihodnje dni. Ni čuda, če prevladujejo tokrat škodoželjni elementi, ki v vsem tem vidijo dokaze za lo, da je Društvo narodov s svojim dosedanjim in sedanjim delovanjem dokazalo, da je zgrešilo svoj cilj, da ni izpolnilo svoje naloge in da je malo upanja, da bi se to v bodočnosti moglo popraviti. Predhodni ostavki na članstvo v delegacijah lorda Cecila in de Jouvenela, dveh največjih in iskrenih pobor-n'kov za učvrstitev upliva Društva narodov v mednarodnih sporih, služita takim kritikom kot najboljši dokaz za njihovo tezo. Tako hudo seveda ni. Trezni in resni ljudje in poznavalci razmer, med njimi tudi naš zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič, ne gledajo na položaj s tako črnimi očmi. Pri lazvoju vseh organizacij pridejo trenotki, ko se zdi, da so dodgrale, pa se pozneje okrepijo in gredo čvrsto svojo začrtano pot. Ni čudno, če pridejo take periode tudi pri tako važni mednarodni, instituciji, s tako vzvišenimi cilji kakor je j>ruštyo narodov. Take periode so po mnenju merodajnih in odločujočih celo potrebne, ker dajo časa in povoda za razglabljanje o globljih vzrokih takega stanja, o po-t:ebi novih metod za iskrenejše sodelovanje pri izvajanju visoke naloge, ki so jo Društvu narodov dali ob njega ustanovitvi. Mi s svoje strani se pridružujemo taki presoji sedanjega stanja. Želimo, da bi pri vseh prevladala potrebna iskrenost, da bi Društvo narodov v resnici • moglo izvrševati svojo za človečanstvo toliko potrebno miroljubno misijo. * * * Delegacije je poslalo od 55 držav, kolikor jih je skupaj učlanjenih v Društvu narodov, 49. Na čelu tridesetih delegacij so zunanji ministri. Cela vrsta v svetovni politiki znanih veličin: Chamberlain, Briand, Stresemann; češko delegacijo vodi dr. Be-neš, poljsko Zaleski, romunsko novi minister Titulesco, bolgarsko Burov, italijansko Mus-folkujev glavni sodelavec de Grandi, grško Mihalakopulos, mažarsko grof Appony. To veliko število zunanjih ministrov je samo dokaz, kako važni so vsakoletni jesenski sestanki v Ženevi. Zato je razumljiva žrtev našega zunanjega ministra, ki vkljub volivni borbi vodi našo delegacijo. Sploh je naša delegacija zelo dobro sestavljena in uživa lep sloves. Prepričani smo, da bo imela tudi temu primerne uspehe. KRALJEVIČ PETER. č Split, 10. sept. (Izv.) Danes dopoldne je prispela sem vojna ladja, s katero se je pripeljal kraljevič Peter, ki se vrača z letovanja. Iz Splita se jc takoj z brzovlakom odpeljal v Belgrad. ČUDNE SPREMEMBE PRI ZAGREBŠKI MESTNI HRANILNICI. č Zagreb, 10. sept. (Izv.) Zagrebški veliki župan dr. Stonar je izdal naredbo občinskemu komisarju v Zagrebu, Uzovincu, da odstrani iz upravnega odbora Mestne hranilnice zagrebške dosedanje člane uprave: Josipa Krčeliča, vla-diko Jagiča, dr. Davida Karloviča, inž. Avgusta Košutiča, dr. Milka Košutiča, Ivana Pešiča, dr. Vladimira Prebega, dr. St. Srkulja in dr. Zvonimira Špsniča, na njihovo mesto pa da postavi: vpokojenega ravnatelja Praštedione Vladimira Moguša, bančnega ravnatelja Ka- Materina skrb. Draženje kože potom kakega ostrega sestavinskega dela, kateri se uporablja za pranje, ne pusti pri odraslih nikakih škodljivih posledic, pač pa na mladi, nežni otroški koži. Vsled tega se mora tudi pri pranju otroškega perila premišljeno ravnati. Vporabljajte v to svrho samo neškodljivi LUX. Volneni predmeti so od tega izvzeti. LUX se prodaja samo v zaprtih zavojih, a nikdar drugače. Pazite na to pri nakupu. mila Bošnjaka, bivšega banskega svetnika dr. Adolfa Mihaliča, arhitekta Frana Horvata, vodjo zagrebških zionistov dr. Hugcna Kolina, bivšega avstrijskega majorja Aleksandra Ga-braniča, dalje Slavka Zinimermanna in Stjepa-na Svježiča (prei se je pisal Frisch). Ta čin zagrebškega velikega župana je v meslu izzval silno nevoljo, ker je to storil proti statutom Gradske šledicne, katere upravni odbor je bil doslej v krščanskih rokah. Odstranjeni članj so izjavili, da se bodo umaknili samo sili. Arhitekt Heinzl, ki je tudi član uprave, ni bil odstranjen, izjavil pa je, da se sodali-zira z odstranjenimi člani uprave. POGAJANJA Z MADŽARSKO. r Belgrad, 10. sept. (Izv.) Dne 20. septembra se sestane komisija, ki bo obravnavala gotova upravna in prometna vprašanja ter eventualno pričela pogajanja glede tarifnih postavk. Naši eksperti se bodo sestali v pon-deljek 12. t. m. na prvo posvetovanje. Slovenci v Italiji Slovensko razumništvo pod policijsko kontrolo. Danes ima že skoro vsak slovenski inteligent v Italiji svojega detektiva. Čudno se je zdelo Sol-kancem pred letom dni, ko so videli, kako dva gospoda iz Gorice ležeta za poslancem Srebrničem v vinograd na Sv. Katarino ali na Sv. goro. Danes se je slovensko ljudstvo tudi temu privadilo. Detektiv ni več detektiv, vsakdo ga pozna; skrivati se ne more, ker je v mestu skoro toliko detektivov kakor preostalega prebivalstva. Sami v sebe se že zadevajo. Menda je danes ni države v Evropi, ki bi vzdrževala tako ogromno maso neproduktivnih ljudi kakor prav fašislovska Italija .V zadnjem času se je posebno poostrilo nadziranje slovenskega in hrvatskega razumništva. Vsak dan se javi na vratih tvojega stanovanja detektiv in vpraša služkinjo, ali si doma, ali nisi morda odpotoval. Par ur pozneje potrka na vrata tvojega urada isti gospod: »Želel sem vas videti.« Drugi dan se to ponovi, navadno se detektiv informira še pri treh starih klepetuljah v bližini, ali je tvoja služkinja govorila resnico. »Torej ni odpotoval?« »Ne, gospod.« »Ampak ne mislim v Jugoslavijo, ali je šel na kmete k staršem, morda k župniku.« »Ne, gospod.« Iz mesta nc smeš več, niti na dopust. Znan je slučaj duhovnika Milanoviča, ki se je po dveh dneh moral vrniti od staršev v mesto. Moj Bog, ali slovenski uradnik nima pravice do dopusta, do oddiha na proslem zraku? Mari mora umreti v zatuhlih prostorih mestnega zidovja? In kam naj gre na dopust, ako ne k svojcem, da prihrani kako lirco. In čemu lo šikaniranje? Kam naj gre še tistih par študiranih ljudi? Agitirat na deželo? Ko je vendar vsa dežela preprežena s karabinerji, fašisti in vohuni! Na drugi strani, ali ni meja dovolj zastražena? Očividno je, da ima to zalezovanje le namen utruditi slovenskega inteligenta, ga dražiti, strašiti njegovo družino, njegovo kliontelo in ga končno prav prisiliti, da pobegne! Torej nadziranje nima namena proprefiiti boga, ampak ga pripraviti! Kako lahko je potem pri srcu policijskemu komisarju, ko ugotovi: »I. I. je prostovolj- no pobegnil. Eden manj.« Na ta način se hoče »očistiti dežela zvijačnih agitatorjev«. V Gorici ima že cela vrsta slovenskih inteligentov detektiva za seboj; v Trstu je tako pod policijsko kontrolo 13 ljudi Res, Italija sme biti ponosna ua svoj režim. Mova taktika proti slovanski duhovščini. Zdi se, da so se videmski fašisti nekaj naučili od »videmske lekcije«. Konfinirali so pet furlanskih duhovnikov, pet »popolarov«, med njimi tudi enega »avstrijakanta« — kakor so vsi rekli. Kje bo imel Vatikan, ki ga straži polmilijonska milica v bojni opravi, poguma zavzeli se za »popo-larake in avstrijakantske politikantec. In vendar! I/, Vatikana je padla težka beseda, ki ji sledijo tudi dejanja. Videmski nadškof Rossi, ki se je hotel staviti v službo političnega režima, odide po poročilih samih fašistovskih listih v frančiškanski samostan v Bruxellesu; iz Rima se ni vrnil več v Videm. Ves kulturni svet je vstal proti konfi-naciji duhovnikov, med katerimi se nahaja 69 letni bogoslovni profesor; oglasil se je celo konservativni in protestantovski »Times«, ki je nekdaj z veliko simpatijo spremljal fašistovsko gibanje. Afero je bilo treba zavoziti na druga tla. Na meji ščuva proti Italiji še avstrijska in slovanska duhovščina, ki se ji boljše godi kakor italijanski. In zopet je vstal Vatikan, morda prvič tako energično in jasno, odkar so Slovenci v Italiji. Faši-slovski list je bil kar zbegan, skril se je za diplomatsko frazo o »nesporazumu«. Torej tudi s konfinacijo slovanske duhovščino ne pojde? Mislimo, da niso fašisti tako neprevidni, da bi sami izzvali kulturni boj, iz katerega bo izšli prej ali slej z razbitimi glavami; danes niti najmanj, ker je »gospodarska bitka« v najbolj kritični fazi. Proti slovanski duhovščini in proti slovenskemu in hrvatskemu jeziku v cerkvi je torej treba menjati taktiko. Izogniti se je treba predvsem Vatikana in pa javnega trušča; minirati je treba osebo za osebo, duhovnika za duhovnikom, cerkev za cerkvijo, na tihem, počasi, s šikano in zvijačo. Duhovniku je treba napraviti življenje neznosno, pa pojde. Prakso imamo že iz Istre. Ta taktika se je obnesla že pri uradnaštvu. Odtod zadnja poizvedovanju karabinerjev o delovanju in obnašanju slovanskih duhovnikov in hišne preiskave. Politična ob last v a so najela posebne agente, ki hodijo po deželi in širijo med ljudstvo glas, da bodo duhovniki konfinirani; policija da jih ima na piki, kdor hoče živeti v miru, naj se duhovnika izogiba. — V neko faro v Istri je prišel k župniku policijski komisar iz mesta. (Imen in kraja ne maramo navesti, ker bi župnika izpostavili novim neprijetnostim.) Od župnika je zahteval, da mora v cerkvi pridiguti v italijanskem in samo italijanskem jeziku. Župnik mu je odgovoril, dn tega ne more storiti, ker ljudje ne razumejo italijanščine. j Se morajo naučiti!«, ga je zavrnil komisar. »Naši državljani so in mi jih moramo poltalijančiti 1« Tako govorijo v Istri policijski komisarji! — Pri Sv. .Ivanu v Trstu so fašisti pozvali k sobi župnika na razpravo glede rabe slovenskega jezika v cerkvi. Župnik se je odzval vabilu. Med tem so se fašisti premislili in dejali žnpnikti, da vprašanje ni več aktualno. Jasno je, da so hoteli župnika le šikanirati. Tržaški hu-inoristični list »Marameo« je prinesel vinjeto, ki knže debelega duhovnika v razgovoru s svojo kuharico. Duhovnik pravi: »Moja Perpetun (ime župnikove služkinje v Manzonijcvem romanu »Zaročenca«), konfinirali so pet nadležnih duhovnikov; morda je med njimi tudi tisti, ki v cerkvi pri Sv. Ivanu čita oklice v slovenskem jeaiku (in s'cia-vo!)?< To je ena izmed tako zvanih patriotičnih šal. Tržačani pač nimajo drugega dela danes. >MI ne moremo kakor pomilovati »prosvitljeno inteligenco«, ki se še v XX. stoletju zgublja v takfh neslanostih. Na italijanksem narodu je, da z njo pomete. NEMŠKA SOLA V BELGRADU. r Belgrad, 10. sept. (Izv.) V pondeljek ob 10 dopoldne se bo svečano otvorila nova nemška šola v Belgradu. TRGOVINSKA POGODBA Z ITALIJO-LI-TAVIJO IN KONKOltDAT MED LITAVIJO-VATIKANOM. ž Rim, 10. sepl. (Izv.) Sem je prispel ministrski predsednik Litavske VVoldemaras, da nadaljuje in dovrši trgovinska pogajanja z Italijo. Obenem l>o stopil VVoldemaras tudi v stik z Vatikanom v svrho sklenitve konkor-data. ČEŠKOSLOVAŠKA IN VATIKAN, v Praga, 10. sept. (Izv.) Novi vatikanski opravnik poslov msgr Ritter pride v torek v Prago, da se nadaljujejo pogajanja s Češkoslovaško. Pogajanja so potekala dosedaj zelo ugodno. PETI HMELJARSKI KONGRES V 2ATCU. v Praga, 10. sept. (Izv.) V Zatcu je bil končan peti mednarodni hmeljarski kongres, katerega so se udeležili zastopniki iz Nemčije, Češkoslovaške in Jugoslavije, dočim so se zastopniki iz Francije, Poljske in Madjarske opravičili. Letošnja letina se ceni na 570 do 588 kvintalov (po 50 kg), kar pomeni, da je letina boljša, kakor leta 1924. Sprejeta je bila ostra resolucija proti tendenci za premikanje cen. Obenem se je kongres izjavil proti nad-produkciji. Posameznim zvezam je bilo naročeno, da delujejo na to, da se bo sadilo manj hmelja. Prihodnji kongres bo 1. 1928 v Novem Sadu. Definitivna odločitev o tem se bo sprejela v Monakovem. POBEGLI GOLJUF, ž Reka, 10. sept. (Izv.) Borzni senzal Friedmann je tukajšnje trgovce ogoljufal za oOO.OOO lir. Ko so mu prišli na sled, je pobegnil in se po poslednjih vesteh nahaja v Zagrebu. TEŽKA AVT0M0BILNA NESREČA, v Kovno, 10. sept. (Izv.) V bližini Kovna se je včeraj pripetila velika avtomobilska nesreča. Osebni avto s 16 potniki je iz kraja Wilkiam vozil v Kovno. Na nekem klancu je zavora odrekla, tako da je težki voz z naraščajočo hitrostjo drvel navzdol, končno zdrknil s ceste po pobočju z veliko grapo in se večkrat prekucnil. Deset oseb je bilo takoj mrtvih, šest pa lako težko ranjenih, da skoro ni upanja, da ostanejo pri življenju. ŠKODA PO POPLAVI V GALICIJI. v Varšava, 10. sepl. (Izv.) Po dosedanjem pregledu škode v poplavljenih krajih vzhodne Galicije se je ugotovilo, da je še vedno 15.000 ljudi potrebnih pomoči. V celoti pa je vsled poplave pretrpelo trajno gospodarsko škodo 53.000 oseb. LETALSKE VESTI, v Newyork, 10. sept. (Izv.) Pomorski urad je uradno objavil, da so prekomorski poleti v sedanjem trenutku brez vrednosti in za razvoj letalstva škodljivi. Pomorski urad je izdal generalno prepoved vsem pripadnikom mornarice, da se ne smejo udeležiti prekooceanskih poletov. Danes »si na uolišše za dr. Korošca, da Liubliana postane središče zedtniene Sloueniie! Danes vsi na volišče za dr. Korošca, da se začne za državo nova srečna doba I ___ _ i Zanimivosti Razvoj letala. Dne 17. decembra 1903 je svet ostrmel, kt je zvedel, da je Orville Wright pri Kitty Uawik v Severni Carolini 12 sekund letel 120 čevljev daleč in sicer z zrakoplovom, katerega je gnal motor. 21. maja letošnjega leta pa je svet znova vstrmel, ko je Charles Lind-hergh preletel Atlantski ocean t. j. daljavo 3600 milj, več kot sto milj na uro. V primeri z modernim letalom je bilo Wrightovo navaden zaboj z motorjem 12 konjskih sil, katerega r:ta brata Wright sama izdelala. Propelerja sta bila zvezana z malim motorjem, Ivi je imel zCiboasta kolesa. Letalo je imelo »cokljo«, kot jo najdemo pri saneh in treba je bilo postaviti pravi pravcati tir, da je moglo letalo vzleteti. To je bil dokaz, da je letalstvo mogoče, dasi le jako skromen dokaz. Pozneje so se vršili pogosti poskusi z izboljšanimi letali in 1. 1909 je Curtis letel s 50 k. s. močnim motorjem 47 milj na uro. Danes grade letala s tisoč konjskimi silami in ne bo dolgo, ko bodo leteli 300 milj na uro. Herny Farman je 1. 1909 ostal tri cele ure v zraku in Louis Bleriot je letel čez Rokavski zaliv. f Do izbruha vojne je bilo letalstvo le za gledalce in šele tedaj se je pričelo izboljševati. Kmalu so vojujoče države tekmovale med seboj, katera bo imela hitrejše in lažje letalo, ki bo lahko nosilo večjo težo seboj. Po vojni pa so pričeli z gradnjo potniških in poštnih letal. Danes pa se že lahko voziš po zraku bolj komodno kot v kateremkoli železniškem vagonu. Družbe tekmujejo, katera bo bolj luksurijozno letalo postavila v promet. Imamo že letala z restavracijsko kabino in pravijo, da ni daleč dan, ko bodo v zraku plesali, kakor plešejo danes na modernem prekoocean-skem parniku. Nenavadne zavarovalnine. Največja angleška zavarovalnica je Lloyd. Nenavadne zavarovalnine se sklepajo pri ajej. Ker je bilo že mnogo pisanja in še več govorjenja, da londonska katedrala sv. Pavla 3ii posebno trdna stavba in je mogoče, da se, ali vsaj del nje, nekega dne zruši v prah, so se trgovci okoli imenovane cerkve zavarovali za tak slučaj v bojazni, da bi bili potem prikrajšani s kupčijo in pa ker bj odjemalci hodili laje drugam kot pa v tako 3nevarni;: del mesta. Trenotno je 16 družinskih očetov zavarovanih proti dvojčkom. Lansko leto je morala zavarovalnica plačati v dveh slučajih ter imela izgubo, to se pravi, da pri vseh zavarovancih ni bilo toliko vplačila kot pa sta znašali dve premiji. Eden izmed teh dveh srečnih očetov je bil celo tako vljuden, da je ob dveh r.jutraj o tem obvestil znanca uradnika zavarovalnice. Zavarovalnine proti slabemu vremenu zavarovani. Nekdo se je zavaroval za sto funtov to se pravi, to svoto mora plačati, ako pade v kopališču več kot pa določena množina dežja. Neverjetno osovražene so na Angleškem tašče in seveda so tudi proti tem razni zetje zaavrovani. Nekdo es je zavaroval za sto fun- Oglasi v verziSi. Podjetni trgovci so se vedno posluževali reklame ter inserirali v časopisju v obliki kakršna se jim je zdela najbolj privlačna in uspešna. Tudi v pesniški oblil:' jc najti reklamo, seveda da je taka pesmiev bolj robata in neokorna ter le od daleč todobna pesnitvi. Posebno Angleži se radi poslužujejo verzov, kadar oglašajo, in kdo da več za reklamo v časopisju, kot ravno Angleži. Naj omenimo ob tej priliki, da stane n. pr. piva stran v londonskem »Daily Mailu«, katerega lastnik je zednje čase tudi nam znani lord Rothermere, nič manj kot 1000 funtov ali 275.000 Din za enkratno objavo. Seveda je lis1- razširjen po celem angleškem imperiju ter ima okoli dva milijona naročnikov, vendar se nam za naše razmere zdi ta ogromna vsota vendar nekam grozna. Oglasi, ki izhajajo v \erzih, so pa le manjše oblike in jih je navadno najti tudi med takozvanimi malimi oglasi. Naj sledi par slučajev takih reklam, katere bi sc po naše gla-lile nekako takole: Tovarnar mila priporoča svoje blago: Umivaj z milom sc Gazela, Pa te žena bo vesela. Gospodinjam se vsepovsod ponujajo razna sredstva, s katerimi bi jim b 1 'rud prihranjen. Posebno pri pranju po starem načinu perica tov (27.500 Din), ako mu v prihodnjih treh letih tašča ne umre. Lansko leto so se v Londonu pojavile koze. Takoj se je večje število družin zavarovalo za bolezen in posledice I>o njej. Nekdo je že dvaindvajset let zavarovan za slučaj obolelosti na umu. V tem slučaju bi morala zavarovalnica njegovi ženi izplačati tisoč funtov (275.000 Din). Ravnatelj zavarovalnice pravi, da dotičnega zavarovanca večkrat sreča iu da ga ta včasih celo ustavi ter pove skrivnostno, da že čuti, da »počasi prihaja«; namreč norost. Nekdo je zavaroval sebe in hišo proti evenluelnemu padcu nekega velikega spomenika, v katerega neposredni bli-ž.ni ima svojo stanovanjsko hišo. še bolj nenavaden je slučaj, da se je nekdo zavaroval proti temu, če bi ga kdaj mula brcnila. Nekoč se mu je namreč sanjalo, da ga je, in zato se je tega zbal. Neki drugi čudak pa se je zavaroval, če bj ga konj ugriznil, in res mu je bilo treba enkrat premijo že plačati, kajti v neki gnječi ga je konj ugriznil v ramo. Talismani. Moderni bogati s^et je po večini brezve-ren, a zato pa tembolj praznoveren. Dandanes je skoraj na vsakem avtomobilu dobiti kaka posebno znamenje ali pa ga nosi voznik pii sebi. Posebno na Angleškem je le malo vozil brez talismana. Mornarji imajo na parobredih navadno živ talisman, mačko, psa ali kako drugo žival. Ko je bil vojvoda yorski — drugi sin angl. kralja — pred kratkim v Avstraliji, je tudi vojna ladja >Reno\vn« pripravila zastave, da okrasi ladjo, kaksr hitro se ji bo bližal visoki knez. Med tem pa se je med zastave pomešala mačka, ljubljenec cele posadke, in dignili so jo z zastavami kvišku, kjer je žalostno mijavkala. Dasi je bilo proti vsem predpisom, vendar so takoj zastave spustili ter talisman rešili iz neprijetnega položaja in šele nato zastave zopet dvignili. Sploh imajo taki talismani pri mornarjih dobre čase, kajti mornar ima na morju dosti časa pečati se s takimi živalicami. Ameriška vojna ladja *Blackhawk* ima psička, na katerega zelo natančno pazijo in ima celo boljšo postrežbo kot pa mornarji sami. Kiižarka >Kairo< je imela deset let na krovu gazelo, ki jih je na vseh potovanjih spremljevala., Lani pa je v indijskem oceanu padla čez krov. Parnik s.e jo ustavil in pol ure so iskali priljubljeni talisman. Ko so gazelo rešili in jo spravili na kro'/, je pa vseeno poginila, ker se je napila predeč morske vode. Talisman irske garde je velik irski vo!<"jak, ki je polk spremljal tudi v vojn! Pri vsaki paradi je ludi pes poleg ii: poseben vojak ga vodi na vrvici poleg godbe. Četrta angleška armada pod generalom Rawlinso nom je imela s seboj divjega prešiča. Fo v ini so ga oddali v londonski zoo, kjer je lani poginil. Škotski gardisti so v vojni vjeli di>e kravi bele pasme. Dva leti sta bili kravi vedno pri njih in ob koncu vojne so ju celo k zasedbi Porenja vzeli seboj. Ko so angleške cofe zapustile rensko pokrajino ter se vrnile ua Angleško, sta Berta in Bela korakali z drugim bataljonom v London ter vzbujali pii meščanih splošno pozornost. Ko je angleški oklopna kiižarka »Chalanr privozila na an- mnogo trpi. Pa se oglasi tovarn < za pralni prašek z mamljivim verzom ter marsikatero gospodinjo premoti, da res poskusi: Kadar pereš, rpoja dra^a, s teli. lije polna srag t Dobro pa boš odpočila. Če si naročiš Persila. Kava je predmet, katerega je Ireba posebna priporočati, kajti konkurenca je po celem svatu huda: Ako hočeš kaj veljati, kave moraš kuhat' zn.'H; to.'a vsaki kavi nekai manjka, če ni vmes nekol'ko Franka. Ognja se vsr.kdo boji, saj zavarovalnina mu nikdar ne pok ••je vsega, kar :nu uniči ogeij. Uniči mu dsegocenosti, drage skomine, katerih mu ne more nadomesti1 i nobena zavaro- v alnica. Zato je vsak lastnik »osestva dostopen za reklamo kakor je slecltča: Str.tšna škoda ti nistane, Č-i se hiša, skedenj vname. Toda brez skrbi boš tpal, Ako Minimax bo v kota stal. Kateri človek na svetu p:i je vedno zdra" in brez vsakih težav? Kolikokrat ga nenadoma zavije po črevesju in v takem slučaju je kozarec močne pijače v resnici najboljši in hitri zdravnik. Reklam za laka »zdravila«. gleško obalo, je imela na krovu mladega leva, ki je bil v seznamu posadke popolnoma točno vpisan. Ime so mu dali »Simbac, kot poklic navedli lovec, posebnost pa je bila označena » tem, da je izbirčnež. Tatvine in zločini se ne izplačajo. George Manolescu, znan pod imenom kralj tatov, je v ječi spisal knjigo pod gornjim naslovom, v kateri opisuje razne tatvine in tatove, kakor tudi samega sebe. Adam Worth je bil v zadnjem polstolelju pač največji tat in vlomilec, kajti ta je uakra-del in naropal za Čusa svoje >karijere< več kot pa za 600.000 funtov (165,000.000 Din) vrednosti. Nekateri tatovi se Specijalizirajo tako, da eni samo vlamljajo, drugi zopet kradejo po trgovinah, a tretji so žepni tatovi. Worth pa je vršil vsaktero teh opravil. Vrtal je blagajne, ropal dijamanle, okradel pošte itd. Svoj čas je imel dirkalne konje, krasno parno jahlo ter sijajno opremljeno stanovanjsko hišo v Londonu m eno celo v Newyorku. Toda umrl je brez penija. George White in Max Shinburn sta oropala Ocean banko ter jima je padlo v roke nad pol milijona funtov (140,000.000 Din). V trideseti1! letih sta bila vsak po 25 let v zaporu in tudi la dva sta umrla brez denarja. Goudie, blagajnik banke v Liverpoolu, je defravdiral celih 170.000 funtov (47,000.000 Din). Toda imel ni od tega nobenih koristi, kajti predno so ga prijeli, je bil ob vse. Kar ni zgubil pri stavah in z lahkcmišljenim razmetavanjem, to so mu pokradli drugi tatovi »nižje« vrste. Pisec knjige sam je v Parizu ukradel 30.000 funtov, a v Argentini 40.000, tisoče in tisoče pa drugje, takorekoč po vsem svetu. Potoval je s tajnikom in lakajem, posečal najimenitnejše klube, končno pa popolnoma obubožal ter bil obsojen na dolgoletno ječo. Angleško časopisje dau na dau opisuje razue tatvine draguljev in drugih vrednosti in dognano je, da je samo v Londonu vsako leto pokradenega le vrste blaga okoli en milijon funtov. Komaj eno četrtino tega pa dobi policija nazaj. Zato bi marsikdo mislil, da se tatovom dobro godi, a vendar ni tako, kajti največ tatov orebije toliko časa v zaporih, da ako tudi kako večjo tavino izvrše, ne »zaslužijo«: povprečno toliko kot pa navaden delavec, ki ima svoj reden zaslužek. Edgar Wallace je izračunal, da so štirje znani londonski tatovi imeli od svojih tatvin le povprečno po 18 šilingov tedensko, kar je toliko kot 234 Din. Za ondotne razmere takorekoč nič. Tudi kadar so profesionalni tatovi na svobodi, nimajo dosti od svojih del. Za vsak večji vlom je treba po več tednov priprave. Ko je >delo« izvršeno, je pa iat živčno tako zdelan, da je nujno potreben daljših počitnic. Pri tem pa pije in igra, mnogo jih pa postane žrtev -podrejenih kolegov, ki jih v pijanem stanju izropajo. Nato pa se poglobi v i-iudij za drui.' vlom ali tatvino in tako je res, kar pravi gori omenjeni kralj tatov, da se tatvine ne izplačajo. Pri tem je treba seveda pomisliti, da more tat ukradeno blago oddali le pri znanem kupcu, ki pa le redkokdaj plača več kot tretjino vrednosti blaga. Tipičen slučaj je bil 'mi F. Landaua, ki je nekemu afriškemu trgovcu ukradel dijamantov v vrednosti okoli dva d- je biez štev la. Razni wisk'ii, likerji kakor Undervvood ki je podoben našemu pelin-kovcu in stotine drugih. Eden takih oglasov ima približno tole obliko: Pelinkovec najboljše je zdravilo. Zapomni si. če kaj te bo krivilo, Natoči ga kozarec do vrha, Bolezen v kratkem bo prešla. Neki mizar ponuja svoje izdelke ter opozarja čitatelje, naj ne pozabijo na njegovo tvrdko, oziroma ime. Klopi, omare, stoli, mize Pri meni prav počen' dobi se. Zato naj nihče ne pozabi, Da mi mizar Svetž sc pravi. Nadležne živalice so kaj nadležne. Posebno v vojnem času smo to dobro čutili. Vsak se rad posluži hvalisanega sredstva proti tem, posebno ako je reklama v rimi kakor ta. Stenice, bolhe in uši Kaj lahko se povsod dobi. Golazen to konča najbolj Vsem' svetu znani Stenicol. Nekdaj slavni in splošno čislani »biks« je popolnoma izginil. Posebno pri »Janezih« je imel nekoč velik ugled. In če se je v škatlji že posušil, je pa prišel na pomoč pljunek onega, ki je imel nc baš lepo navado, da je soč funtov (550.000 Din). Z dijamanti vred pa mu je ukradel tudi par visokih bankovcev, katerih številke je imel trgovec zabeležene in to je bilo sa tatu usodno. Komaj 14 dni po tem so ga pri izmenjavi enega teh bankovcev prijeli. Za dijamante je prejel le 300 funtov (82.500 Din), torej niti šestino vrednosti, a pri aretaciji od vseh 300 funtov ni imel niti beliča več. Piscu knjige je znan samo en slučaj, v katerem se je vlom izplačal. Pred leti so v Parizu prijeli vlomilca po imenu Chicot. Zasačili so ga v trenotku, ko je kradel platno v neki veliki trgovini. Pri hišni preiskavi na njegovem stanovanju so našli dnevnik, v katerem je imel zabeleženih nič manj kot 1500 vlomov. Navadno je vlamljal le pri mar.j imovitih slojih in povprečno je imel od * sake tatvine okoli pet funtov, torej okoli dva milijona Dixi od vseh vlomov. Na policiji pa je izpovedal, da mu ni nič, ako ga zaprejo, kajti ko bo prišel na prosto, bo poiskal denar, katerega je tako dobro shranil, da ga ne najde nvbena policija. Usode iznajditeljev. Ravno pred sto leti je neki kemik na severnem Angleškem pričel izdelovati vžigalice, katere je prodajal po en šiling škatljo, za one čase, ko je denar predstavljal mnogo večjo vrednost kot pa danes, je bilo to silno drago in le najbolj bogati sloji so jih kupovali. Št:ri leta je tako delal, a ni mu prišlo na um, da bi iznajdbo patentiral. Tako pa ga je prehitel drugi in obogatel, iznajditelj sam pa ni imel od tega nobenih koristi. Francoz Charles Cros je pred Edisonom iznašel fonograf, a ker je opustil patentiranje iznajdbe, je umrl kot siromak. Toda temu in še marsikomu se ni tako godilo kot iznajditelju aluminija. Aluminij je namreč že v starem Rimu nekdo iznašel Ko je Tiberij videl posode izdelane iz tega blaga se je prestrašil, misleč da bodo njegove srebrne in zlate posode postale brez vrednosti ii? dal je iznajditelja obglaviti. Dostikrat so kaj nenavadni motivi privedli do iznajdb. Tu sem spada tudi pletilni stroj. V času, ko je živel William Lee, so nogavice le z roko pletli. Lee pa se je zaljubil v neko pletilko. Ker pa ni marala o iijem nič slišati, je sklenil maščevanje. Po dolgem trudu je iznašel stroj, ki naj bi nogavice pletel hitro in poceni, tako da bo ona, kj ga je zavrgla, ob zaslužek. Tako je nastal prvi pletilm stroj, a Lee ni imel dosti koristi od tega. V bližini Nottingham-a je postavil tovarno ter od kraljice Elizabete skušal doseči monopol za izdelavo nogavic s strojem. Kraljica pa ni hotela, da bi prišlo toliko pletilj cb kruh, zato ni dopustila izdelave, kakor je to Lee nameraval. Šel je nato v Francijo v upanju, da se mu bo isto posrečilo tam, a tudi tu ni dobil privoljenja ter umrl v uboštvu. • • • + Od rudarja do doktorja. Mlad rudar na Angleškem po imenu G. Budd je porabil v.;ak prosti čas za' učenje zdravilstva in drugih potrebnih ved. Zdravniki so bili opozorjeni nanj ter ga vzeli v rudniško bolnišnico, kjer je asi-stiral v operacijski sobi in drugje. Nato so um omogočili nadaljnji študij in končno celo na Cardiff univerzi in sedaj bo \ kratkem pro-moviran za zdravnika. To je gotovo prvi slučaj, da je iz rudarja postal zdravnik. »čikal«. Danes imamo nebroj vrst čistilnih sredstev, tako zvanih globinov. Dobiš ga kakršne vrste hočeš. Eden takih se ponuja svetu takole: Celi svet že govori, Boljšega za čevlje ni, Kot je pasta in globin, Ki se pravi mu Svetlin. Neki čevljar izdeluje dobre čevlje in ker tega ljudje še ne vedo, ki zmisli verzelc ter ga pošlje časopisu. Nekoliko bo že pomagalo, dasi je rima nekoliko bolj okorna. Če hočeš imeti dobre čevlje, Ne kupi kake slabe krevlje. Pa naj bo Tonček al' pa Minca, Vsak čevlje naroči od Tominca. Gotovo nobene stvari nismo otroci bolj poznali kot pa Kathreinerjevo sladno kavo. Ko smo bili še abecedarji in komaj razločevali eno črko od druge, že smo po lepakih in drugje skušali prebrati ime slavnega župnika Kneippa. In še danes slovi to ime, kakor tudi priporočeni izdelek. Celo narodno pesem je nekdo vpletel vmes med reklamo in po naše bi se najprimerneje glasila: Rože je na vrtu plela, Zraven pa glasno jc pela, Da edin' na svetu prava Je Kathreinerjeva kava. Danes vsi na volišče, da zmaga Slovenija nad svojim največjim sovražnikom-SDS. Stev. 200L >S£OVENECc, pona 7% investicijskega posojila. Finančno ministrstvo je nakazalo glavnemu plačilo 12. kupona 7% invest. posojila, ki zapade 15. t. m. Konlorcnca o predvojnih dolgovih Avstroogr-ake. Dne 24. oktobra t. 1. se vrši v Parizu konferenca nasledstvenih držav o predvojnih avstroogr-skih dolgovih. Obravnavali bodo vprašanja papirnih rent ter kvote posameznih držav, ki imajo več titrov, kakor pa znaša njih kvota. Horssa 10. septembra 1927. Ta teden na deviznem trgu ni znatnejših izprememb. Da se je položaj na deviznem trgu zelo ustalil, kaže velik obseg kompenzacij, dočim je favi borzni promet bolj slab. Ta teden je znašal promet 11.95 milijonov Din napram 12.74 prejšnji teden, oz. 12.07 v tednu od 21. do 28. avg., ter 12.46 v tednu od 16 do 20. avg. Preračunan na oan je znašal 3.98 milijona Din napram 2.55 pov-piefno dnevno prejšnji teden. Ta teden so bili samo 3 borzni sestanki. Največji promet je bil kakor običajno v devizi Curih, ki jo daje Narodna banka. Berlin, kjer je bilo razen v petek dovolj privatnega blaga, je trgovan po 13.525—13.53. Curih je bil neizpremenjen 10.94—10.97. V Dunaju pa jo jako malo privatnega blaga in je morala velik del kriti Narodna banka; zato se je učvrstil na 8.01 London in Newyork sta bila zaključena po neizpre-menjenem kurzu 276.25, cz. 50 75. Praga pa je pridobila v proti koncu tedna 5 točk in je bila v potek zaključena po 168.50 napram 168.45 v srelo. Italija je ta teden le tnalo fluktuirala: med 808.45 v ponedeljek in 308.875 v sredo ter 301.50 v petek, liar je pripisovati nameri izdržati kurz na 89—90 z vsemi sredstvi, kar se kaže v intervencijah. Na efektnem trgu je položaj neizpremenjen. V skladu z naraščanjem na Dunaju, kjer je v potek dosegla 48.25, 3e je kranj. ind. v petek iskala po 350 napram 340 v ponedeljek. Pojavilo se jo blaga v Strojnih tovirnah po 35. V Zagrebu so v pivi polovici tedna drž. papirji vsak dan naraščali pri majhnem prometu, v drugi polovici pa so se ustalili. Na tržišču bančnih papirjev ni izprememb, dočim je pri ind. papirjih zabeležiti občutno nazadovanje Slovenije, za katero je bilo blago v ponedeljek 15, v potek pa 13, brez interesa. Za blago glej »Tržna poročila*. DENAR. Na deviznem trgi; je bila danes ponudba v Pragi zopet po 168.50, Italija Pa je bila nekolika čvrstejša: 308.75 napram 308.50 včeraj. V Curihu se je učvrstil kurz Dunaja. Ostalo je neizpreme-njeno. Ljubljana. (P'.\-fti promet.) Devize: Berlin 13.53, Budimpešta 1, Curih 10.955, Dunaj 8.01, London 276.25, Newyork 56.75, Praga 168.50, Trst 3C8.75. Zagreb. (Prosti promet.) Curih 10.955, Dunaj 801, London 276.25, Newyork 56.75, Praga 168.5;). Prsi 308.75. Curih. Belgrad 9.13, Amsferlam 207.85, Berlin 123.36, Budimpešia 90.70, Bukarešt 8.19, Dumi 7?.10, London 25.21, Newyork 513 V 5, Pariz 20.3,?, l-i aga 15.37, Trst 2e 205, Sofija H. >o. Varšava 58. Madrid 87.515. Dunaj. Efekti: Don. savska-jadr. 79.40, AI-pinc 49.30, Levkam 11.75. Trbovlje 58, Kranjska industr. 48.50, Slavonija 1.60. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 1S9.85, London 34.4850. Milan 38.56, Newyork 709.30. Paru 27.80, Varšava 79.20. — Valute: dolarji 707.20, angleški funt 34.44, lira 38.54, dinar 12.49. Praga. Devize: Lira 183.35, Zagreb 59.40, Pariz 132.40, London 163.90, Newyork 33.75. Dinar: neizprenienjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Pros'1 promet.) 7 invest posoj. 86.75—87, vojna odškodnina 361—362, Agrari 51.50 Trst. Adria 173, Assicurazioat Generali 4.4».'., Ccsulich 187.50, Tripcovich 262, Split cement t83, Zivno 263, Trž. Lloyd 735, Oceana 107, Krka 1g 28.5- 2C0; oves: bč 300—205, M 105—207.50, slav. 210—202.50; ječmen: bč. 65-66 I g Finale ra juniorski pokal SK Tlirija med Ilirijo in Mariborom se odigru dane« ob 14.30 na igrišču Ilirije kot predigra revanšni tekmi 11'rija : Borao (Split). Pokal se takoj po tekmi izroči zmagovalcu. Ilirija postavi proti Borcu danes kompletno I. moštvo v sestavi Miklavčič-Pleš, Verovšek-Jen-ko, Dekleva, Lado-Zupančič I, Šiška, Cirovič, Oman, Doberlet. Tekma se prične ob 16 igra se ob vsakem vremenu. Borac (Split) : Ilirija 3 :1 (polčas 1: 0). — Borac je včeraj z uspehom debutiral v Ljubljani ter pokazal, da je dober sloves, ki ga uživa, popolnoma upravičen. Razvil je proti Iliriji izglaje-no, tehnično prav dobro igre. Njegova zmaga v razmerju 3 : 1 je docela reelna. Moštvo je v vseh delih izravnano, brez kake slabšo točke. Igra kom-binacijski nogomet v kratkem, tečnem dodavanju po zemlji, starta resolutno, pred golom je dosti odločno in ne strelja slabo. Ilirija je bila včeraj v slabi formi. Nekoliko kombinirana sestava moštva se na večih mestih ni obnesla. Solidno sta igrala levi balf Lado in levi branilec Strehovec, Pleš je imel poleg dobrih momentov tudi jako slabe, ostali so igrali pod svojo povprečno formo, Zupančič II in Volkar pa naravnost slabo. Ni dvoma, da je ilirijansko moštvo sposobno znatno boljše igre in da bo v današnji revanšni igri skušalo popraviti slab utis svoje včerajšnje igre. Včeraj je v startu in skupni igri zaostajalo za gosti, igralo se je preveč v zraku in predolgo se je zadrževalo žogo. Igro je vodil dobro ss. Ahčan; nekatere manjše pogreške, ki so se mu pripetile, niso vplivale na rezultat. SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU. Anglež Barry je pezval Ncvozelandca Good-sella na boj za svetovan prvenstvo. G. prišel samo 30 sekund za Paddonom na cilj. Sedaj je premagal tudi Barryja in je oscal svetovni prvak. Goodsell je star 27 let, B. 25, G. je 1-81 m visok in 73 kg težak, B. 183 in 76. Kalar G. trenira, igra na dan 2 uri tenis, teče 2 uri in vesla 2 uri, najmanj nn razdaljo 22'S :m. L B. sta se borila v zalivu Vanrouver (Amerika), 8000 metrov dolgem, 400 do 3000 m širokem, <>.i vseh strani z gorami zavarovanem. Skoraj nič ni iam p Ume in oseke. »To je najboljša prvenstvena proga na svetu,« tako pravi G. in neki drug športnik, ki videl že veslaške tekme v Evropi, Ameriki, Avstraliji in Afriki. Kodio PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouso 392. Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461 5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Munchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, Konigs\vusterhausen 1250. Nedelja, 11. septembra. Praga: 22 časovni signal, nato časnikarska in športna poročila. 22.20—22.50 prenos iz Narodnega doma v Vinohradyh. — Leipzig: 8.30 orgelski koncer, 20.15 italijanske opere. — Touiouse: 12.45 in 20.45 koncert. — Brno: 10 orgelski koncert, 10.30 koncert, 19 »Lohengrin« (Wagner), prenos iz praškega gledališča. — Rim: 21.10 odlomki iz opere »Manon«. — Pariš: 14 koncert, 18 radioporočila iz Francije, 20 simfonični koncert, prenos iz Ženeve. — Oslo: 18 večernice, 20.30 in 21.30 koncert. — Langenberg: 18.30 prenos iz razstavno dvorano v Essenu o priliki nemškega pevskega tedna (mešani, moški zbori, soli, spremljava orkestra), 19.30 »Leteči Holandec«, opera v 3 dej., nato koncert. — Berlin: 9 jutranja cerkvena slovesnost, 11.30 koncert. 18—18.30 poiz-kusni sprejem iz letala, 20.30 vesel večer. — Budapest: 10 slovesna maša, 15.4-5 in 21 ciganska glasba. — Dunaj: 11 orkesiralni koncert, 16 popoldanski koncert (Offcnbach. Strauss, Jonas itd.), 20 »Lokalna železnica«, komedija V 3 dej. — Varšava: 19.35 Vtisi iz Jugoslavije, 20.30 koncert. Ponedeljek, 12. septembra. Barcelona: 17.40 kvintet. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 20 vremenska napoved. 22 časovni signal. — Schcnectady; 19.30 in 1.40 orkestralne točke. — Hamburg: 20 orgelski koncert. — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert, 20.30 vesel večer Rim: 21.10 simfonični vokalni koncert. — Berlin: 17 zabavna glasba, 19.05 iz tehnike. — Budapest: 17.30 ciganska glasba. 20.15 Koncert (francoska dela). — Dunaj: 20.05 stara in nova dunajska ljudska glasba. — Varšava: 20.30 koncert Torek, 13. septembra. Breslau: 20.10 simfonični koncert (Schubert, Rruckner, Wngner). — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 20 vremenska napoved, 22 časovni sipnal in poročila. — Leipzig: 20.15 Ljubezen v glasbi (Schubert, Schumann, Mendelssolm). — 260-265, srč (55456 kg 260-265; fižol bč. novi beli prebran, 2% 880—340; koruza: bč. 194—196, ba 190—195, sr. 195—107.50; moka: 0 g bč. 427.50— 440, št. 2 bč 407.50-415, št. 5 bč. 380—890, št. 9 bi 327.50-337.50, št 7 bč. 270-280, št. 8 bč. 210— 2i0, otrobi bč. v juta vrečah 180—185, sr. 180—185 slav. 177.50—182.50. •- Tendenca- stalna. — Promet: 7 vag. pšenice. 2 ovsa, 14 koruze, 10 moke, 3 otrobov, skupaj 36 vagonov. Športni teden Smo veliko že med tednom pisali, zlasti o plavanju. Bomo zato danes manj. 0 plavanju glej »Slov.< od 8. in 10. t. m. Zadnjič so Argentine! premagali Uruguajee, sedaj so pa Uruguajci premagali Argentino®, 1 • 0. in sicer v Buenos Aires; 50.000 gledavcev. Pred četrtstoletjem je bil AndTČ med naj-hcljšimi francoskimi 1 a h k o a 11 e t i. Se sedaj jo najbolj priljubljen. Španci so si ga te dni najeli, da jim trenira njih olimpijsko moštvo. — Houben je v Dresdenu napovedal nov nemški rekord v teku na L'00 m. In ga je tudi napravil, v 84-2. Pri isti prireditvi sta tekla dva tekača 200 m v 21-7, dva 100 m v 10-7, eden v 10-6. — Belgijec Lan-genraedt je pa tekel 300 m v 36-4. — V DOssel-dorfu je pretekel Francoz liedarri v 1 uri 17'820 kilometrov. — V Stockholmu so štirje tekači na 800 m dosegli čas 1 : 551 do 1 : 56 6, Adolfsson je skočil 190 cm visoko. — Norvežan Dahl je sunil kroglo 14.62 m daleč. — Dalje: 100 m Houben in Schiiller 1-04, 400 m Neumann 48.4, dva druga 48-6, krogla Wahlstedt 14-92, diskos Pientila 64.33, Sshlokat 63.66 — 3000 m Ekl6f 8 :24-6. — Še dame: 100 m Gladitsch 12 -1, Lorenzen 12-4; 200 m Gladitsch 27, VVagner 27-2; kopje Američanka Jenkins 38-30; diskos Kono-packa 39-18 in obojeročno 64'60, dva nova svet. rekorda; skok v višino Američanka Gujres 1-54 m, na daljavo Schurinek 5.08, Gladitsch 5.62. sv. rekorci. 74-4 kg težki Dunajčan Hipfinger je prosto na prsi je dejal in kvišku sunil 142.5 kg, nov svet. rekord njegove kategorije. Mladi brat Nuthallove je v junijskih teniških tekmah premagal Shervvooda 7:5 in 8:3. Borbo D e m p s e y - T u n n e y bo šel gledat tudi angleški prestolonaslednik; si je že naročil sedež. Svetovni veslaški prvak Goodsell je izvojeval v Vancouveru (Amerika) lepo zmago nad Angležem Barryjem. Glej članek. Ameriški letalec W i 11 i a m s je dosegel 3 1250 KS Packard-motorjem 442-4 km na uro. — Med tednom smo pisali, da so Callizovi višinski rekordi vsi prisloparjeni. Sedaj velja kot svet. rekord zopet dvig Francoza Sadi Lecointea 11-145 m. Smrtno se je v ZOrichu ponesrečil veliki kolesar F e j a. Pokopali so ga v Breslauu. — Francosko cestno prvenstvo na 100 km si je priboril Air m orle v 2 : 45 : 45. Knapp je prevozil v Pragi na avtomobilu Walter v 55 urni nepretrgani vožnji 2844 kilometrov. To je toliko kot iz Ljubljane do skrajne severne Skandinavije. Toulouso: 12.30 turška koračnica. 20.45 koncert. — Brno: 14 30 praška borza, 18.45 koncert (Grieg, Rnhmaninov, Borodin, Čajkovski). — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Berlin: 19.30 »Vampir«, opera v 2 dej. — Dunaj: 21 Schubertov večer. — Budapest: 20 klavirski koncert Bela Bartok, 22 ciganska glasba. Naznanila Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih in kotlarskth mojstrov v Ljubljani sporoča, da se vrši vajeniška preizkušnja v petek 30 septembra. Prošnjo pošljite do 24. septembra. — Odbor. Poizvedovanja Bankovec ta 100 Din se je izgubil včeraj na živilskem trgu. Pošteni najditelj naj ga odda v upravi »Slovenca«. Izgubila se je v četrtek 8. t. m. hranilna knjižica na ime Marliu D rečni k, in večja vsota denarja. Izgubila se je na poti s Črnuč na Šmarno goro in uazaj do mostu. Ker je za izgubitelja izguba težka, se prosi, da pošten najditelj vrne vse proti nagradi na županstvo Mekinje pri Kamniku. NaHa se je 5. t. m. ženska urca v Bohoričevi nlici o»> i Min po najvišjih cenah Cerne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Stroje rabljene in stavljene izven obrata, transmisije in kotače za pogon (Riemen-scheiben), parne cevi itd., kupuje v vsaki količini »CALIN« k. d., Zagreb, Mandaličina 1. 6568 Kupimo ročne pletilne stroje (Flachstrickmaschinen) — razdelitev 10. 80 cm široki, proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Pletilni stroji« št. 7056. Kupim univerzalni skobelnl stroj 400—500 mm. s pripravo za vrtanje ali isto posebej, in TRAČNO ŽAGO, vse še uporabno ali sposobno za popravilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Mizarski stroji« štev. 7008. Inserirajfe v „ Slovencu " I ^^»HeasamH UIČA v sredini mesta flldH Celje, zgrajena 1. 1913., s štirimi modernimi stanovanji, z veliko kletjo in dvoriščem, pripravna za vinsko trgovino, naprodaj pod ugod-nimi plačilnimi pogoji. — Pojasnila se dobe pri: Ivanu Inocente, Postojna Prod-* se blizu fare in šole kmečko POSESTVO okrog 17 oralov, velik sadni vrt, z gospod, poslopjem, njiv okrog 30 mernikov obsetve, 2 travnika, pašniki, gozdi in vinogradi. Proda se pod ugodnimi plačilnimi pogoji. - Pojasnila daje Jerica Mraroor, Goriška vas št. 5, pošta Škocjan pri Mokronogu. 6980 HIŠA na VRHNIKI naprodaj — pripravna za vsakega obrtnika, na prometnem kraju. Poizve se pri Alojzij Potrebuješ — Vrhnika 101. 6971 Kupim HIŠO ali vilo, eno- ali dvodru-žinsko — ne daleč od centra. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod: »Lepa lega« 7110. USNJARSKO POSESTVO 20 km od Celja, hiša, delavnica, vodna sila itd., za ca. 100.000 D. Dobra TRGOVSKA HIŠA, 14 km od Celja, pri postaji in tovarni z inventarjem, za ca. 140.000 D naprodaj pri FRANJO JAGER, CELJE, Dolgo-polje št. 1. 7116 Lončene peči in štedilnike sebne in krušne, v vseh barvah in vzorcih nudi po najniž. cenah pečarija F. JERKO & DRUG, Črnu2e — Ježica. 7067 Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. ŠiSka, Celovška cesta 80. Solidno delo, cene zmerne. - Istotam se sprejme VAJENEC. »HIPNOTIZEM, sugestija, couetizem« Poljudno-znanstvena razprava na temelju najnovejših izkušenj modernega dušeslovja. - Izredno zanimivo za vsakega. — Din 28,— po »Veda in znanost«, CELJE, Razla-gova ulica 8b. 6683 be upravi pod št. 6820. v Mariboru kupite galanterijo, drobnarije, pariumerije, vrvar-ske in pletarske izdelke - najugodneje pri - DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica štev. 26. Pozor društva! O prilikah 25- in 50-letnic i. dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. al. 34 — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne. Nova hiša z enim stanovanjem, se takoj d£ v najem ali sc tudi pozneje dotičnemu proda. Stoji približno 200 metrov od kolodv. post. Domžale. - Naslov pove uprava lista pod št. 7141, agreb,Jurievsks57 priporoča na|bol|ie tamburice, par titure, stiune ole (n ne potrebščine za na glasbila Odlikovan na parUk Cenik« (ranico, razstav SNEŽNE ČEVLJE sprejema v popravilo vsled bližajoče sc sezone že sedaj tvrdka M. Tre-bar, Sv. Petra ccsta 6, in Prešernova ulica 30. L VARDIAN S?sa'i 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Tamburice Sadno drevje v najboljši kakovosti nudijo I. slovenske drevesnice I. Dolin-šek, Št. Pavel v Savinjski dolini. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po Dnj* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. V Mariboru kupite po zmernih cenah pri IGO BALOHU Vetrinjska ulica štev, 18, priporočeno kravate, klobuke, nogavice ter galanterijo in parfumerijo. mHOHBMESnMMH Rokodelci in industri-alci, pozor ! Orodje, kakor: mizarske in druge žage, svedre, klinje za strojne skobcl-nike, rezilnike in obliče za sodarje, razne vijake, strojna tesnila, vodokaze, čestilne aparate za olje itd. prodaja le še kratko dobo globoko pod dnevnimi cenami Uprava konkurzne mase Od. KOUT-NYJA, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 7147 zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica ALKO If 99 družba z o. i. Ljubljana, SCoflfzej Klavirji. Tovarno ln zaloga klavirjev, prvovrst. Instrumentov različnih tvrdk, kakor tndi laittnib izdelkov. - Poseben oddelek za popravila. UglaJevanJe in popravil« za Olasli. Matico, Konservato-rlj in druge institute se iz fotavljajo od moje tvrdke. o£no postrežba, zmerne o»-ne; tudi na obrolte. ■ Izde lovnlec klavirjev K. WAIt-BIM.K — Ljubljana. Gre-gortlCeva ulica 5, I. nadstr. Krušno moko n rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Ite.sl.1eva cesto J4. Pristna domača kuhinja. - RIBE po zmernih cenah pri I. TRGO, MARIBOR Petrinjska ulica štev. 3. Pohištvo J*^ velika izbira po najugodnejših cenah, tudi na obrbke, nudi in vabi na ogled Matija Andlovic zaloga pohištva LJUBLJANA, Vidovdanska cesta št. 2. Zimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške Izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg y i? ^ # s / V £ 50 % popusta na železnici. Legitimacija samo 13in lO"—. i in njih rodbinam NUDI »Ljudska samopomoč« siguren dobiček do največ 16.000 Din (16 tisoč dinarjev) Zahtevajte zastonj pravila in pristopno izjavo. -Pisarna: MARIBOR, Aleksandrova cesta it. 45. Posredovalci se sprejemajo za vse kraje Slovenije. Za jugoslovan. patent št. 1859 od 1. junija 1923 na: Postopek za valjanje lemežev (»Verlahren zum Walzen von Ptlugscharen«) — se iSčejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan ŠUKLJE, Ljubljana, Selenburgova 7. Albumi! Kroji! Svetovnozuani „Favorit°-Albuni (sezonska izdaja) in novo izišli „Favorit" mesečnik, nudi veliko izbiro najnovejših modelov in njim odgovarjajočezrezanekroje. V vseh velikosti vedno v zalogi samo v veletrgovini M, Knsper, Ljubljana Stritarjeva ulica 2 - Mestni trg 26 Edino zastopstvo za Slovenijo Istotam velika izbira krojaških modelov (pupe). V zalogi tudi vse potrebščine za krojače in šivilje ter drugo modno blago, galauterija, igrače. Na drobno! Na debelo! Oh začetku šolskega leta! r. z. z o. z. V Ljubljani na Kongresnem trgu priporoča staršem in dijakom svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin knjig, zvezkov, tintnikov, pisalnega in risalnega orodja, map, torbic, oprtnikov, aktovk, računal in vseh potrebščin za tehniko in trgovske šole i. t. d. Pri večjem nakupu daje odjemalcem primeren popust. Najboljše Cenjenim damam! Vs?k;> dama pusti izdelati in predelati po najnovejši modi plašče in kostume. - Cene priznano najnižje. — Postrežba točna in solidna. Modni atelje JOSIP BAJDE Selenburgova ulica 7 — palača Jadranske banke. Najstarejša tovarna I. I. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. za likanje prodaja Josip krec v Mariboru Samo-prodaja za S. H. S. vaša mirna bode izgledala zopet kakor B10V3, ako jo pustite Kemično (Istltl v tovarni im. 1EICKI LJUBLJANA Tovarna : Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Selenburgova ul. 3. Pllslranie V najmodernejših vzorčili tekom 24 ur. Darvanie Obleh V različnih barvah. MrotaCnica n. Cascrnian Ljubljana. Kette-Murnova (Martinova) c. 9 se priporoča v izdelavo vseh vrst civilnih in voiašksh oblek po modernem kroju. Cene znižane. TVORNIM K(M.iaOU.BAAVUU(9V.mNliAlHSTIKJ[UM VN DRUŽBA Z.OZ. L3 UP 13 ANA Strojno pletenje L Pongračič, CELJE, Gregorčičeva 3, — Izdelovanje vseh vrst pletenin po meri in naročilu. — Cenj. občinstvu se toplo priporočam. — Na drobno. Na debelo. PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENE1! „ET0il in s^ncsrii Mark Twain: Kraljevič in siromak.9 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Te besede so kralja silno presunile, kakor je vse kazalo. Oči so se mu prazno premikale od obraza do obraza okoli stoječih, in so naposled prepadene obstale na dečku pred njim. Nato je rekel z glasom silnega razočaranja: »Nažalost seru bil mislil, da govorice niso v soglasju z resnico, bojim se pa, da ni tako.« Globoko je vzdihnil in rekel z mehkim glasom: »Pridi k meni, očetu, otrok moj; bolan si.« Tomažlcu so pomagali, da je vstal; ponižno in tresoč se po vsem životu se je približal njegovemu veličanstvu kralju angleškemu. Kralj je vzel preplašeno glavo Tomažka mehko v roke in zrl nekaj časa vanjo resno in ljubeznivo, kakor da bi iskal v njej kako znamenje, ki bi oznanjalo, da se fantu vrača razum; nato pa je pritisnil kodrasto glavo k prsom in jo nežno božal. Zdajci je rekel: »Ali ne poznaš svojega očeta, otrok? Ne presuni mi starega srca. Reci, da me poznaš. Vsaj me vendar poznaš, jeli da me?« »Da, poznam: ti si moj strašni gospod kralj, ki ga Bog ohrani!« Kes, res — že dobro — potolaži se, umiri, ne trepetaj tako. Saj ti nikdo tukaj noče nič zalega; vsi te ljubijo in radi imajo. Sedaj se že boljše počutiš, hude sanje so ti minule — kajneda? In sedaj tudi veš, kdo si — jeli? Ne boš si zopet nadel napačnega imena, kakor pravijo, da si pred malo časa storil, kaj neda?« »Prosim tvojo milost, veruj ini, govoril sem samo resnico, strašni gospod. Zakaj jaz sem eden najnižjih tvojih podložnikov, revnega slanu in samo vsled žalostnega nesrečnega naključja sem tukaj, dasi nisem prav nič kriv pri tem. Še premlad sem, da bi umrl, in ti me lahko rešiš, če izrečeš samo eno besedico. Oj, izgovori jo, gospod!« »Umreti? Ne govori vendar tako, dragi kraljevič — umiri si prestrašeno srce, umiri — ne boš umrl!« Tomažek je radostno vzkliknil in se spustil na kolena rekoč: »Bog ti povrni dobroto usmiljenja, kralj, in te ohrani v blagor svoje dežele še mnogo let!« Nato je skočil na noge, se obrnil z radostnim obrazom do dveh velikašev, ki sta stala poleg in vzkliknil proli njima: Slišala sta! Ne bom umrl: sam kralj je rekel, da ne bom.« Nikdo izmed navzočih se ni zganil ob teh besedah, vsi pa so se resnobno spoštljivo priklonili, ampak nobeden ni izpregovoril besedice. Tomažek se je nekoliko zmeden obotavljal, nato pa se je boječe obrnil proti kralju in rekel: »Ali sedaj lahko grem?« »Greš? Gotovo, ako želiš. Ampak zakaj ne bi ostal še malo časa? Kam pa hočeš iti?« Tomažek je povesil oči in ponižno odgovoril: »Znabiti sem se motil; ampak mislil sem, da sem prost, in tako me je obšla želja, da bi zopet poiskal brlog, kjer sem bil rojen in vzgojen v bedi in revščini, kjer biva moja mati in moji sestri in kjer je moj dom; zakaj ta sijaj in to velikolepje, ki ga nisem vajen — oj, prosim, gospod, pusti me, naj grem!« Kralj se je z.itopil v misli in nekaj časa molčal in z obraza mu je bilo videti, da postaja vedno bolj nemiren in nesrečen. Naenkrat je spregovoril in iz glasu mu je zvenel žarek upanja, ko je rekel: »Menda je zmešan samo v temnem oziru, sicer pa ima zdravo pamet glede drugih reči. Dal Bog, da bi bilo tako! Hočemo ga preizkusiti « Tako rekoč je vprašal Tomažka nekaj v latinskem jeziku in Tomažek mu je odgovoril v tem jeziku, seveda slabo. Kralj je bil vidno vzradoščen. Ve-likašem in zdravnikom je bilo tudi videti, da so zadovoljni. Jn kralj je rekel: »Sicer ni odgovoril kaleor je bil šolan in zmožen, vendar je vseeno pokazal, da mu je duh samo nekoliko obolel in da ni resno bolan. Kaj praviš ti, gospod? Zdravnik, katerega je bil ogovoril, se je globoko priklonil in odvrnil: »Tvoje besede, gospod, se popolnoma ujemajo z mojim prepričanjem in sodim, da si prav zaslutil.« Kraj je bil .'ideti zadovoljen s temi vzpodbodnimi besedami, ki so prihajalo od tako izvrstnega strokovnjaka in zdravnika, in je nadaljeval precej dobre volje: »Poslušajte in pazite vsi: preskušali ga bomo še dalje,« Nato je vprašal Tomažka nekaj v francoskem jeziku. Tomažek je za trenutek molčal v silni zadregi, ker je bilo toliko oči vprtih vanj, nato pa je odgovoril malodušno: Tega jezika sploh ne poznam, prosim, veličanstvo.« Kralj se jc zgrudil v n-islonjač. Strežniki so mu priskočili na pomoč, on pa jih je zavrnil in rekel: Pusti me — saj ni drugega kot rahla slabost. Vzdignite me! Tako, dovolj. Stopi k meni, otrok, tako, i u položi ubogo bolno glavo na srce svojega očeta in bodi miren. Kmalu boš ozdravil, samo bežna domišljija je vse to. Ne boj se, kmalu boš ozdravil. Nato se je obrnil proti zbranim velikašem; njegovo prijazno vedenje se je izpremenilo in oči so se mu po-gnbonosno iskrile. Rekel je: 3 S > t- - 3 ^ ® 5 < o „ =L w n 8 £ r- 3- »s C " > N. S !il ^ v? 'P', e-i ? S I s * a o I S c-1 n 5 H » r g •oE-' -i ^ C/J crq ~ ro o s—" i - • N« rs O ~ -« 5" M« en; S. m » S 2 2 > "O 5 Si? " M b. =r S m g* si i: zlz !? »» 77 2 « e S u | £ « — cr * G m a 3 S' S s. I»r | < = 53 C JQ „ O" H " ^ ! 9 2 N r 2 t. S ° 33 ' S zr. — < CO ' ca m B " 1 N »Z. T (7 ffi s® S* F Danes vsi na volišče, da bo poteptana skrunilka slovenskega imena — SDS i Danes vsi na volišče, da pomandramo izdajalsko SDS! Zahvala. Vsem sorodnikom in prijateljem, stanovskim kolegom in našim sovaščanom, ki so nam ob smrti našega nepozabnega sina, soproga, brata in očeta, vladnega svetnika in sreskega poglavarja izrazili svoje sočutje ali so pokojnika spremili na zadnji poti ali njegov spomin počastili s cvetjem, izrekamo svojo najiskre-nejšo zahvalo. ŽALUJOČA OBITELJ. Popolnoma varno naloilte svoj denar v Vzajemni posopmid ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo najugodnejše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. ladružna gospodarska bcuika a. a. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta tO Telefon št.2057,2470 m 2979 Kapital In rezerve skupno nad »In 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000-— » Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2(,/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. miME pmmBMmE ZR oPHiosimra PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI SELENBDRGOVA ULICA ŠT. 6/1. TELEFON ŠT. 2V80 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel tel. Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec. Urednik: Franc Terseglav: Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodn/ešta/erski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z% Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved 8°j0 IZVRŠU3E ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE ♦ ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIDE ♦ KOMBINIRANE KLIŠE3E ZA NAVADEN IN NAJFIN. PAPIR KLIŠE3E PO SLIKAH. PERORISIH iN RISBAH, ROKOPISIH, FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE. REKLAMNE SLIKE BT Pozor! TM Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poni klanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. _ , JBIIIIJNA" F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. le samo cen®, temveč tudi kakouosS izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. H. T. D., Crialnlca In tooralca po- slousiSh lenišfj 9 U.vbHanf, Kojiitarfcin "Mca Sten. 6/11. -TB—1MM—III UMIIIIHIII Biserna krema za obutev. JlKiOfLOVANfKE TlfKARHE V LJUBLJANI Prvovrstne glasbene inštrumente kakor gosli, citre, kitare in tamburice ima vedno v zalogi specialna delavnica ta godala v Celju VACLAV SCHRAMM, Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala. Garantirano strokovnjaška in promptna popravila vseh instrumentov. - Največja delavnica te vrste v Sloveniji - Najnižje cene. Najboljši šivalni stroj je edino le za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji UR ANI A Josip Peteline Ljubljana bliiu Prefiernovega spomenika xa vodo Najlepšo opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. Važno za frgovce-izlefnike Dne 21. septembra 1927 nastopi največja in najhitrejša veleladja sveta »Saturnia« z motornim pogonom, last parobrodne družbe Cosulicb Line v Trstu, svojo prro vožnjo, — Potniki za luke: Neapelj Marseille, Las Palmas, Rio de Janciro, Santos, Montevideo in Buenos - Aires se sprejemajo pri zastopniku SIMON KMETECU, Ljubljana, Miklošičeva cesta Jtev. 13. 6474 Pristni in pravi KAVČIČEV 'flfl RASTLINSKI A ŽELODČNI ■■mrewY2ro~.2iaHzrae.-TS3 LIKER znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja E D I N O L E * Rastlinska destilacija „FLORIAN" (Izdelovalec Edniuud Kavčič) družba z o. z. v Ljubljani Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom: ^^Zaj^iatnost jamči Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega Kavčičevega „F8or5ana"S Podpisani Ivan Petrič, lesni trgovec v Borovnici, se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem društvom, ki so prihitela pri požaru na pomoč, da so me obvarovala šc večje nesreče, da mi ni pogorela vsa zaloga lesa in dve skladišči, ki sc nahajata v bližini žage. Prav posebno toplo zahvalo pa naj sprejmo: Borovniško gasilno društvo iz Brega in Pakega in Vrhniško gasilno društvo. — Vsem še enkrat prav iskrena hvala! Ljubljana, 11. septembra 1927. Ivan Petrič, Borovnica. v soboto dne 10. septembra ob pol 1. uri popoldne, večkrat previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek dne 12. septembra ob treh popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ul. št. 31, na pokopališče pri Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v molitev. Ljubljana, dne 10. septembra 1927, MICI, ANGELA, učiteljica, TONČKA, hčere. — MARTIN OBLAK, brat. Davna zahvala. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra mama, sestra in teta. gospa Marija Cerar Stanko FiorJanCIC trgovina z želevsnlno Sv. Petra cesta 33 — Podružnica v SlSki Vptii-n t-7<*rn' \'i7';c none! se čutimo dolžne, zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam stali ob bridkih trenutkih ob strani. — Posebno zahvalo izrekamo g. dr. R. Blumauerju za požrtvovalen trud, čč. duhovnikom, vsem darovalcem cvetja ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našo predrago mater na zadnji poti. Ljubljana, 10. septembra 1927. Žalujoči ostali. Zahvala. Ob bridki izgubi naše ljubljene matere Terezije Kerne