Poštnina pavžalirana"^ ^
Političen list.
Naročnina znaša: Z dostavllanlem na dom ali po pofitl K 10'— meseCno. četrtletno K 30 —. , če pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 9'50. — Inseratl po dogovoru.	Ust izhaja vsak delavnik popoldne. » Posamezna številka stane 60 vin.	(Jrednifitvo tn uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Leto III. *	Maribor, petek 16. julija 1920.	St. 155.
Italijani niso mislili, da bodo izzvali s svojimi barbarskimi napadi na naše ljudi in njihovo imetje v Piimorju tak vihar v naši mladi, toda krepki državi. V svojem lažnjivem Časopisju trdijo še vedno, da naše države sploh ni. da so pri nas sami strankarski, plemenski in verski boji, ter da je za vsako enotno in resno delo naša država nesposobna. Toda zadnje čase so pričeli dobivati vse te laži odgovore, ki so jih osupnili, osupnili so pa tudi nalagani svet. Polom zadnje stavke, od katere so upali razpad države, prestolonaslednikov sprejem po Hrvatski ter Sloveniji in končno sedaj odgovori, ki so jih dala naša mesta, naši kraji, na splitske ter tržaške dogodke, vpliva na nje kakor mrzel tuš. Njihove lažne sanje o naši nemoči in razprtiji so — bajke, kajti naš narod ni v vprašanjih celokupne domovine, celokupnega naroda le složen in edin, ampak je priorav-lien tudi kakor en mo£ braniti pravice te celokupne domovine, tega celokupnega naroda.
Za Zagrebom in Ljubljano je govoril včeraj »udi naš Maribor, govoril tako glasno in odločno, da smo bili celo mi sami, ki poznamo sicer našo zavednost — prijetno presenečeni. Že v sredo zvečer je hotelo dati naše ljudstvo duška svojemu ogorčenju proti laškim barbarstvom v Trstu, toda manifestacija se je, da bo vse občinstvo obveščeno, odložila za včer.>j zvečer. p0 mestu je šla vest o tej manifestaciji od ust do ust, vse je govorilo o njej, vse ozračje je napolnjeval besen gnev proti Italiji, zato smo z napetostjo pričakovali večernih ur. Protestni shod je bil sklican za 20. uro na Glavni trg, toda prvo nestrpno občinstvo je prispelo tjakaj že uro poprej. V teku ene ure se je napolnil ves prostrani trg z množico 10—12 tis^č ljudi. Prišla je tudi naša vrla Glasbena Matica.
Manifestacijo je otvorila ob 20. uri Glasbena Matica z »Buči, b»'či, morje adrijansko«, ki jo je občinstvo poslušalo razog'avo, kakor tudi vse ostale naše himne. Za tem je nastopil prvi govornik, g. dr. Rosina, ki je pričel svoj govor z besedami: »Vsaka prelita kaplja naše krvi zahteva maščevanje, z^to bo ta Prelita kri tudi rodila našim mučenikom obilen sad, .t. j. osvobojenje vsega našega naroda«. Dalje je naglašal laško divjaštvo in našo trdno in odločno voljo ostati trdni in ne poprej odnehati, dokler ne uo tudi naše
Primorje svobodno. &Svoj burno pozdravljeni govor je končal z vzklikom: »Bog živi našo svobodno Adrijo !•
Za njim je nastopil g. prof. Medved, ki je v krasnozasnovanem govoru izrazil vso našo bol nad ranami, ki jih je zadala ! laška nahujskana druhal in soldateska našemu :ljudstvu v Trstu in drugod. Pričel je: »Kar ; se je zgodilo v Trstu je stvar vse naše domovine, vse naš.’ države, ki se mora dvigniti vsa, kakor en mož, da maščuje krivico, ki se je zgodila našim bratom na jugu'. Našo domovino čaka trojna naloga; prvič, da najde sredstva s katerimi prepreči, da se slični dogodki nikoli več ne ponove. Kakšna sredstva si za to naša vlada izbere nam je vseeno, toda če izbere tudi najhujše, mi ji ostanemo zvesti do zadnje kaplje krvi. Tedaj našaflrimna »Naprej!« ne bo več le himna, ampak postala bo naš bojni klic. Ves naš narod bo šel kakor en mož za njim. Hudo je začeti novo vojno, po komaj dokončani in morda bo naša vlada našla druga sredstva da reši to vprašanje, toda na} porabi kakršnakoli —* častno jo mora rešiti. Naše zastave ne pustimo sramotiti, onečaščena zastava mora zopet zaplapolati na svojem mestu. Druga naloga vlade je, da sporoči vsemu svetu kulturo laških barbarjev«.
Kot tretjo nalogo je navajal to, da sporoči našimi bra‘om na jugu, tem kremenitim značajem in biserom našega naroda naše neomajno spoštovanje. Prejaiislej pa jih je treba rešiti, nje, ki so spoznali resnico Prešernovih besed: »Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim solncem sužnji dnevi...«, da bomo vzkliknili z Gregorčičem: »Le vstani uborni narod naš, do danes v prah teptan!«
Kot tretji je govoril gospod Škerjanc, ki je v temperamentnih besedah pozival na osveto ter zahteval plebiscit za vse naše Primorje. Če je antanta dovolila plebiscit za Koroško, kjer naš narod ni tako zaveden, ga mora tembolj za Primorje, če pa ne gre drugače, osvobodili bomo naše brate sanii. Borbo su otvorili Italjani sami in sedaj pričenja boj na nož. Pozival je vlado, naj razglasi mobilizacijo, ker je prepričan, da je tud. med vojaško neobvpzanimi posluš lci mnogo takih, ki bodo šli prostovoljno. (Med množico so se oglasili klici: Vsi gremo, od 15—70 letal)
Na to je zapela Glasbena Matica »He trubači«.
Četrti je nastopil državni pravdnlk, gospod de Zorzi. Poklonil se je naši zastavi, ki je bila onečaščena. Tedaj se je pojavila nenadoma nad množico laška trikolora, toda le za kratek hip, kajti občinstvo je padlo po njej ter jo raztrgalo na drobne kosce ter jo pohodilo. Tako. je povrnilo Italiji zob za zob. Dalje je pozival vlado, naj ukrene vse potrebno, kajti naša dolžnost je osvoboditi naše brate ob Adriji.
Po govoru gospoda de Zorzija se je pojavil na balkonu rotovža gospod vladni komisar dr. Leskovar, ki je izjavil, da pošlje vladi obvestilo, da tudi tu prebiva rod, ki si ne da jemati svoje časti in ki voli raje smrt nego življenje brez časti.
Gospod dr. Miiller je za njim v temperamentnem govoru povedal množici, da se po najnovejših vesteh niso zgodila le grozodejstva nad našim narodom v Trstu, 'ampak v vsem zasedenem ozemlju sploh. Pozval je vlado naj ne ostane mirna spričo vsega tega, pove naj antanti, komu je izročilo naše ljudi ter prečital nastopno resolucijo, ki se je potem poslala min. preds. Vesniču:
^Prebivalstvo Maribora, zbrano na protestnem zborovanju dne 15. julija se zgraža nad prelitjem krvi svojih bratov ob Adriji, nad barbarskim uničevanjem njihovega imetja, nad bestijalnim nastopom italijanske* solda-teske in nahujskane drhali v Trstu; izraža svoje ogorčenje nad tem, da oficijelni italijanski krogi niso pravočasno preprečili divjanja proti domorodnemu jugoslovenskemu življu v Trstu in Primorju, temveč so privolili v to, da so mogli celo vojaki pleniti in pobijati; najodločneje protestira proti temu, da so antantne velesile dovolile Italiji zasesti jugoslovenske dežele, oni Italiji, ki pri vsem svojim nastopanju kaže nebrzdano sovraštvo proti jugoslovenskemu prebivalstvu teh po-krajin; zahteva, da se Italiji odvzame mandat okupacije in da druge antantne čete zasedejo Primorje, končno, da se da narodu pravica da s p'ebibcitom izrazi voljo o svoji pripadnosti. Vlada naj bo' prepričana, da vsi, kakor en mož stojimo za dosego zašč:te našega naroda v zasedenem ozemlju in da smo pripravljeni na vse žrtve, ki jil? bo država zahtevala od nas."
Resolucija je bila brez ugovora navdušeno sprejeta, nakar je v imenu ženstva ga. Schurar-zova naglašala, da so tudi ženske pripravljene storiti vse za osvobojenje naših bratov. Glasb. Matica je nato zapela „Bože pravde . . Končno pa je pozval g. prof. Ribarič množico na manifestacijo po mestu.
Razvil se je veličasten sprevod, kakršnih je Maribor še malo videl ter krenil po Gosposki in Slovenski ulici na Aleksandrovo cesto ter mimo kolodvora pred Komando mesta, kjer je pozdravil g. prof. Ribarič vojaško oblast in našo vojsko. Odgovoril mu je g. polkovnik Bogičevič, namestnik mestnega komandanta, ter naglašal, da sta vojska in ljudstvo eno telo, ter da bo naše vojaštvo, če bo pozvano storilo isto, kar je storilo vedno, raje poginilo, nego podleglo. Prosil je občinstvo naj ostane mirno ter naj čaka ukrepov vladarja in vlade.
Za njim je govoril g. Julče Novak, ki je zahteval maščevanje tudi za one, ki so od gladu umrli v laškem ujetništvu in v internatih. Zahteval je naj se strže fior z naše zastave, kajti mi nočemo več žalovati, ampak delati (občinstvo je odstranilo flor) ter poafval občinstvo naj se mirno razide. Sprevod se je 1 potem razgubil po mestu ter razšel.
Vsem govornikom so sledili gromoviti klici odobravanja; pri sprevodu so se pele narodne himne in vzklikov proti Italiji in za maščevanje, ni bilo ne konca ne kraja.
Tak odgovor je dal naš Maribor Italiji in mi smo ponosni nanj.
Prvi sokolski nastop v Prekmurju. .
Slavje v Murski Soboti je rodilo vsestransko presenečenje. Presenečeni so bili predvsem glavni prireditelji na čelu jim notar Koder, ker spričo krščansko-madžaronskih intrig niso pričakovali tako lepe udeležbe od strani naših obmejnih rojakov. Iz Maribora so dobili poročilo, da se slavja udeleži samo en zastopnik Sokola. Vkljub temu je odbor poslal na postajo mnogo vozov ter avto, ki so jih zasedli mariborski udeleženci. V Radgoni se jim je pridružil Sokol iz Zgor. Radgone in Sv. Lenarta. Pri vhodu v mesto se je aranžiral sprevod, obstoječ poleg že omenjenih udeležencev tudi iz Sokola iz Ormoža in Ljutomera, ki je bil posebno častno za-
F. Č. Slavomir.
Na Kosovo polje!
Na Kosovo, ria Kosovo, tam kjer cvet poč'va in kjer sladko sniva — srbska vojska.
Kčsovo, ti polje grozovito, f&fc Kosovo, ti polje čudovito, tam kjer tekla kri je srbskega junaka, tam kjer hrabrost spi nam, bratje, neenaka. Si li tužna, majka mila, ko se spomniš sinov bojevitih, sinov ognjevitih
na Kosovem, na Kosovem polju?
' Je bolestna tvoja duša, kosovka devojka, ko zalivaš cvetje rahlo na poljanah, na grobljanah Kosovega polja?
Li ne plaka tvoje srce,
kosovka devojka,
ko zasnivaš, ko zasanjaš
o	domovih na grobovih mlade sreče..?
—	Oj ne jokaj, maika siva,
oj ne plakaj. kosovka devojka 1
stopan tudi po članicah in deškem naraščaju. Posebno zanimanje je vzbujal po Kleklovih kristjanih tolikanj osovraženi naraščaj mursko sobotskega Sokola. Zastopana sta bila dva prapora Maribor in Ljutomer. Poleg Sokola in Sokolic v kroju je bilo tudi mnogo drugih vnanjih udeležencev. Sprejem je bil prisrčen res bratski. Vendar smo oni, ki smo bili lani priča prvemu taboru v Beltincih, takoj opazili vpliv Klekove krščanske politike in huj-skarije med priprostim ljudstvom. Lani so nas živahno pozdravljali na celi poti od meje dalje, zlasti prisrčno tudi v Murski Soboti. To pot se je prisrčnost omejila na sicer lepo število tistih tudi med priprostim ljudstvom ki mislijo tudi sami brez vpliva krščansko-, madžaronskih hujskačev. Razliko med lani in letos je pokazal tudi za take razmere veličasten sprevod v spremstvu civilne godbe skozi mesto, ki je bilo okrašeno samo na hišah, kjer bivajo zavedni Slovenci.
Glavna svečanost se je vršila pred Narodno Čitalnico (hotel Dobraj), tam nas je poleg drugih presenetila dama s krasno nošo
—	kranjsko narodno nošo (gospa Staretova). Prvi je nad pettisočero množico prisrčno pozdravil notar Koder, kot starosta mursko-sobotskega Sokola. Za njim je govoril v imenu mariborske župe, prof. dr. Pivko, ki je v kratkih potezah naslikal zgodovino Prekmurja. Domačin dr. Škerljak je svoj živahno odobrovani pozdravni govor posvetil posebno svojim rojakom, nam vnanjim pa na srce polagal : Povejte, ko se vračate od nas, da živi tudi tu dobro ljudstvo, ki slovensko misli. V imenu starešinstva Sokola Saveza SHS je pozdravil odposlanec iz Ljubljane, Bogumil Kajzelj, ki je mimogrede ovrgel tudi kleveto na brezverstvo Sokola, češ, Sokol spoštuje vsako veroizpoved in ni nikdar nastopal proti veri. Govorom je sledila slavju primerna, čuvstveno predavana deklamacija deklice Vere iz Ljutomera. Pozdravne govore je zaključil sodni predstojnik dr. Irgolič s posebnim opominom na domačine, naj ne verujejo madžarskim agentom, ki ljudstvo strašijo, da pride Prekmurje zopet pod Ogrsko. Vsem govorom so sledili burni Zdravo! in Živijo! klici. Sklenilo se je odpošiljatev brzojavke na vlado v Beograd z apelom na popolno ujedinjenje vseh Slovencev, Hrvatom in Srbov in udanostna izjava regentu Aleksandru. Konec svečanosti je zaključila godba
Solne3 zlato jasno sije po poljanah Kosovega polja — in bodi iz zemlje črne, iz prsti rumene
novo cvetje — sine oživljene ...
Zarja vzhaja, vojska vstaja, nova vojska na Kosovem, na Kosčvem, krvi prenapitem.
Oj junači, niste sami, niste sami na Kosovem; z vami vstali bratje zvesti-bratje krvni na zahodu so obenem.
Tam ob Savi,
tam ob Dravi
in ob Soči, hčerki planine,
vstaja četa iz temine
na ravnine svobodnega solnca-
in Kosčvo na zahodu
—	Gosposvetsko polje — hoče, z vami bratje verni, z vami na Kosovo, na Kosovo, da se biie za svobodo, za pravice svojega naroda.
/
in petje s himno »Lepa naša domovina«. Ob tej priliki bi moralo postati Klekla in vse klerikalne hujskače sram, kam so s svojo ostudno gonjo v enem letu zapeljali to dobro še lani narodno zavedno slovensko ljudstvo, večina je ostala pqkrita tudi vzlic tozadevnim opominom. Med njimi so bili isti ljudje, ki so lani na taboru navdušeno in brez vsakega poziva odkr-tih glav peli isto himno. Par teh zapeljanih je celo vzkliknilo: doli s Sokolom, živijo »Orel«! Enega so takoj izsledili in aretirali 1	,
Popoldne se je vršila v grofa Szaparya parku velika ljudska veselica z uvodom nastopa sokolskih vaj, ki jim je tudi priprosto ljudstvo z zanimanjem sledilo. I. vaja: proste vaje iz vseh sokolskih skupin. H. vaja: ljutomerski deški naraščaj. III. vaja: ljutomerske članice (župne in praške proste vaje). IV. vaja: telovadni zaključek, 3 vrste*na orodju, drogu, bradli in skoku. Po splošni sodbi se je pri nastopu posebno odlikoval ljutomerski Sokol, ki je vzbujal zanimanje tudi glede naravnost vzorno disciplino.
Naravnost presenečeni smo bili, ko smo zvedeli, da je to ogromno delo izvršilo le nekaj požrtvovalnih mož (Koder, Čuček, Čeh, Snanger, Babič itd.) z ljubeznjivim sodelovanjem ondotnega hrvat. polka (komandant Uzorinac)! Brez sotrudništva od strani vojaštva bi slavje ne bilo moglo biti tako sijajno izvršeno.
Dnevne vesti.
Med Inseratl. Če človek vzame v roko „Volkssttmme" ter prebira inserate najde, da pozna JSDP. Se neki kraj z imenom Brunndorf. Delikatesna trgovina Karl Luckner se nahaja še vedno v Marburgu v Herrengasse, Uhler & Co. se nahajajo na Hiuptolatzu, Franza Fran-gescha naslednik Rupert Jeglitsch, pristnokrvni german, kar nam pove modri „tsch" ima svojo trgovino tudi v Herrengasse. Na Karntner-strasse je doma G. J. Rantner, kjer ima tudi trgovino „Zum Arbeiter," Rudolf Schweighofer ima istotam trgovino „Zum Bauern," G. Kolman in drug pa sta prevzela neko trgovino v Herrengasse 3. Vse te gospode opozarjamo, da se nahaja v Nemčiji mesto, ki se res imenuje Marburg in mogoče ima tudi ulice z istimi imeni, zato bi jim svetovali, da se preselijo tja. S tem jim ne bo treba živeti med osovraženimi Slovenci in poleg tega bo dobila tudi Nemčija vsaj malo nazaj onega blaga, ki ga je nekdaj Siidmafka izvažala iz Nemčije v Maribor in spioh v naše kraje namreč nomških kolo-
N i Kosčvo, na Kos6vo, bratje, v boj za naše meje!
Prapor Slave močno veje po domovih, po grobovih — kliče, bratje, nas na meje na Kosovo polje.
Trst, Gorica, Gospa Sveta, na Kosovo ravno polje;
Tam se bije hoj za solnce
— ali temo črno...
Boj srdit je, teče zr.oj mučenca:
Ali solnce zlato t—.
ali smrti črna senca..,--------------
Oj Kosovo, oj kosčvo, polie grozovito, polje čudovito, od krvi navito, od krvi nalito, cd krvi prevzeto.
Na Kosovo, — tja nas kliče sokoliče,
Vidov dan,	v
sin teptan
— na osveto...
Opomba. Ta pesem se je deklamovala na Vidov da* na šelski slavnosti ▼ Pobrežju.
nistov. Tako bi dobila Nemčija vsaj pošteno nazaj, kar nam je nekoč posodila in povratek enega izgubljenega sina bi napravil več veselja nego 99 stalno doma ostalih.
Rosa Leyrer pri sinočnjem sprevodu ni mogh zatajiti svojega brezmejnega sovraštva do Slovencev. Pri oknu je mimoidoče izzivala s škodoželjnim zasmehom ter kazala s prsti, češ, prav se vam godi. Ta predrznost je množico tako razburila, da bi bilo prišlo do napada na hišo, da varnostna straža ni pravočasno pomirila razburjene duhove z obljubo, da bodo naše dozdaj preto-lerantne oblasti napravile konec izzivanju te frankfurtarske dame.
Konsorcij inozemskih verižnikov. Maribor postaja slaven ne samo po domačih, ampak Jjjdi p0 inozemskih verižnikih in navijalcih cen. Čudimo se, da srečujemo vsaki dan nove obraze, vidimo jih po prvovrstnih gostiščih in kavarnah, kako razsipavajo denar za najboljša jedila in najdražje pijače, vidimo jih se vozariti z dvovprežnimi kočijami — samo to ne vemo, kje vsi ti magnati pravzaprav stanujejo. Stanovanjski urad trdi, da je ves Maribor zaseden, prenapolnjen. In to je res. Godijo se torej čudeži ali na stanovanjskem uradu ali po hotelih in privatnih hišah. Pa o tem važnem vprašanju ob drugi priliki kaj več. Za danes konstatu-jemo samo dejstvo, da so vsi ti tujci, o katerih ne vemo, kaj delajo v Mariboru, s stanovanji prav dobro preskrbljeni. Da taka gospoda lahko za dober denar dobi tudi v prenapolnjenem Mariboru dobra stanovanja, o tem nam spričuje poročilo, ki smo ga prejeli od zanesljive strani in iz katerega posnamemo, da je zaslužila manjša družba takih verižnikov za 5000 krona izdatkov 210.000 K dohodkov. In dalje, da ima ta družba s sedežem nekje na Aleksandrovi cesti sedaj novo kupčijo na videku, ki ji bo nesla okroglo 300.000 K. Natančneje izpre-govorimo ob drugi priliki. Novi urad proti ve-tižništvu ima v tem slučaju lepo priliko — si *aslužiti priznanje javnosti.
„ProstosIedi“ naših zemeljskih zakladov. V Sloveniji — tudi na našem ozemlju imamo mnogo še ne izčrpanih zemeljskih zakladov (rude, premoga itd). Ali je glede „prosto-sledov*' naših rudnin naši višji rudarski oblasti kaj znano, kakšni ljudje, s kakšnimi nameni špekulirate s prostosledi, kako in komu se isti oddajajo? Po zanesljivi osebi smo opozorjeni, da se v Mariboru tozadevno odigravajo čudne 'kupčije od strani tujih špekulantov, ki si sku-Sajo^pridobiti za dovoljenje kupčij posebne naklonjenosti rudarskih uradnikov. Upamo, da bo ta opozoritev za to pot zadostovala.
Državni tirad zoper navijalce cen, verižnike itd. podružnica Maribor, to je oficijelni naslov novega urada, ki je svoje poslovanje že pričel in katerega smo primerno že S?uf? * y°dja tega urada, policijski svetnik • Mlekuš je včeraj sprejel zastopnike tukajšnjih listov, ter jim sporočil med drugim tudi svojo zeljo, da ga občinstvo samo podpira pri tem težavnem poslu. Predvsem naj občinstvo samo ne ponuja pretiranih cen, naj naznani vsak z imenom in če treba tudi pričami ugotovljen slučaj. Posebno pozornost naj občinstvo obrača tistim trgovinam, ki nimajo zaznamovanih cen, Jjli ki jih označajo še v stari avstr, veljavi, p- vodja je bil nasprotno opozorjen na marsikatere javne škandalozne razmere, ki so jih do-sedaj naše oblasti ignorirale ali po svojih pred-Staviteljih celo same podpirale. Tako n. pr. je v Mariboru polno tujih verižnikov, ki imajo razkošna stanovanja ali si najemajo sobe po hotelih in zasebnih hišah, kjer imajo svoje zaloge pisarne, dočim stanovanjski urad domačinom tlela ovire in Jih kratkomalo odslavlja, da ni 8ob (seveda jih ni, če je četrtina Maribora že fasedena po samih verižnikih in tujih agentih, k' sploh ne spadaj) v Jugoslavijo). Opozorjen Je bil tudi, da so lahkoživi ljudje največ krivi draginje po gostilnah in kavarnah, ker še pre-Plačujejo že itak pretirane cene, razsipavajo z napitninami in s tem povzročajo, da se prezirajo domači gosti, ki takega luksusa ne zmorejo. Opozorjen je bil konečno na naravnost “lakotno izkoriščanje z žemljami, ki stanejo v pekariji 70 v. ki bi se morale prodajati po 80 v.,
v resnici pa se zaračunavajo še danes po 1 K ozir. po 90 v. In mesarji? Odirajo kmete in meščane in znani milijonarji med mesarji so postali odurni v zahvalo, da ne sede tam, kamor spadajo. Dela torej na vse strani dovplj.
Darila. Knjižnici Jugoslov. naprednega društva »Jadran« je darovala »Tiskovna zadruga« 19 novoizdanih knjig; g. Ciril Dolenc, prokurist kreditne banke v Ljubljani, 100 K in g. Josip Jeki, nadučitelj v Kaplji ob Dravi. 100 K. Iskrena hvala! Posnemajte!
Obvestilo! V nedeljo dne 18. julija ob priliki sokolske veselice v Vuzenici odhaja vlak štev. 419 iz postaje Vuzenica še le ob 19. uri 30 minutov.
Prva jugoslovenska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju je otvorila svoj obrt. Opozarjamo na inserat na drugi strani To podjetje je prvo v naši državi ki izdeluje vsakovrstno luksurijozno blago iz usnja ka-koršno se je dosedaj uvažalo iz inozemstva. Upamo da se bodemo tudi v tej stroki industrije osamosvojili in da ne bomo več odvisni od uvoza.
Invalid, ki si mora služiti kruh z lajno, išče spremljevalko od 30—40 let staro, ki bi mu pobirala milodare. Beračice, ki bi bile pripravljene sprejeti ta posel, nai se zglase od petka do nedelje v gostilni Ivan Leber, Tezno št. 10.
Vozni red za celo Slovenijo stane od danes naprej, kar jih je Še v zalogi komad le K 6-— in se dobi v veletrgovini V. Weixl, Glavni trg.
Porotno sodišče.
Žrtev demona. Roman iz Vuhreda.
Da ne boste mislili, ko čitate ta roman tudi v podlistku, da je izmišljotina, Vam navajamo njegove glavne odstavke iz porotne razprave.
Poštni odpravnik Gustav Glogovšek, zal fant najlepših let, rojen na Dunaju, pristojen v Krško, je 1. 1918 pred Božičem pribežal iz Pulja. Na potu. v novo službo v Maribor sreča spotoma slučajno svojo zaročenko, ki je tudi pribežala iz Pulja in bila namenjena v Marenberg k svojim sorodnikom. To je Glogovška napotilo, da je zaprosil za službo v Marenberg; ker je bila že zasedana, je dobil pošfo v Vuhredu. Tako sta si bila zaročenca blizu skupaj, snovala že načrte za poroko in bodočo srečo.
Ne samo Bog, tudi satan rad obrne, kar dva srečna zaljubljenca skleneta. In Glogovška je nekega večera srečal sam satan v podobi zapeljive žene. Domišljal si je, da je to ideal ženske popolnosti, kakor je o njem sanjal raju Opatije. Satan je sorelno opletel mreže . . . zopet neke:a večera je lepi Gustav z dušo in srcem se zapletel v mreže, polne sladkega, prepovedanega sadu. Čutil je, da je s tem prišel kot poštenjak v razdvoj z zvestobo napram svoji nevesti, ki dolgo ni nič vedela, le slutila spremembo na njem. Dobri angel ga je klical nazaj na pot, vrnil se je na njo z dobrimi sklepi a s slabo voljo in še — slabejšim mesom. Oddaljil se je vedno in bolj tudi že iz pota poštenosti. Prišel je koroški polom, z njim nemški oficirji, ki se niso branili, da jih je rajše ko njega gledal njegov ideal ženske popolnosti. Zlezel je vanj satan ljubosumnosti in ga gonil vedno okrog nje, brez nje v obupno življenje opojeno s pijačo in kvartarni. To pa stane denar. In tega vbogi poštni Odpravnik ni imel. Slavna poštna uprava ga je postavila na to važno mesto s 362 K na mesec, niti ne za priprosto kosilo dovolj. Blagajna pa je bila vedno dobro rejena. Ko mu je satan vprvič rekel: vzemi, se je še obotavljal, in »izposodil« manjši znesek, ki ga je potem poravnal. A kamen sprožen, drči sam navzdol. In Glogovšek je jemal in zajemal iz blagajne in si ustvaril posebno manipulacijo, da mu niso prišli na sled.
Pri kontroli so gospodje samo adirali
I	in suhstrahirali njegove izpiske in glejte, vse je bilo v vzornem redu. V resnici pa je bil poštni urad v Vuhredu v tem nerednem in burnem času vse drugo, samo ne več poštni urad. Na io je skrbno čuječa poštn« uorava prišla še le, ko gospod poš»ni upravitelj letos za novo leto sploh ni izvolil vposlati nobenega pravega obračuna. Da poštna uprava ne čita rada kritik o neznosnih razmerah pri gotovih poštnih uradih, to nam je znano. Tako je Glogovšek brez skrbi svojo pošto uradoval pri svojem idealu, gosoej F. Na pošti pa je uradoval njegov asistent — služkinja.
Med tem je Glogovškova nevesta morala uvideti, da je zanjo vse zgubljeno, da so zaman vse solze, prošnje in grožnje. Pokopala je svoje upe na bodočo srečo — in nekega dne je zginila. Od tedaj dalje je šlo ž njim rapidno navzdol; kavalirstvo okrog lepe žene, tudi če je milijonarka ali pa ravno zato če je milijonarka, stane denar in ta je bil za kavalirja odpravnika s 362 K samo v blagajni razpoložljiv. Mož njegovega ideala jima je s svojo odsotnostjo po trgovskih poslih dal prilike za nemoteno rajsko življenje. Če drugače ni šlo, sta prišla v Maribor
—	prvovrstni hotel seveda.
Ali noben vrč ne hodi večno k vodnjaku. Tudi junak in junakinja tega romana, sta imela 7. februarja zadnje srečne ure v Mariboiu. Ko sta se z večernim vlakom vračala nazaj, je Glogovšek opazil, da se z istim vlakom pelje tudi — o strah in groza! komisar ravnateljstva, poštni' svetnik dr. Vagnja. Celo leto je trajalo, da so se poštni upravi vendar odprle oči tudi na pozabljeni urad Vuhred. Dospeli na postajo, se je Glogovšek skril, komisar pa je šel v urad in takoj pri vstopu videl posledice zanemarjene kontrole. Glogovšek se je še le drugi dan zglasil pri njemu in priznal poneverjenje do 22.000 K. G. Vagnja pa ie tekom več dni ugotovil skoro okroglo 27000 K. Zdaj še le je Glogovšek izpregledal, da ga je njegov »ideal« dovedel prav na rob propada. Sklenil je, da stori še en skok globi e.
Pripravil se ie na prostovoljno pot v večnost, poslovil se od »nje in čakal prlike. A v tem trenoiku ko je hotel sprožiti, potrka donesitelj njenega pisma s prošnjo in tolažbo: nikar, pri .vsi najini ljubezni nikar, počakaj, vse se bo še uredilo, in še bova srečna. Res so se pričela pogajanja; tudi sam mož »nje« ga je skušal rešiti. Peljal se je k njegovim starišem v Krško, odkoder je prišel z nepovoljnim uspehom. Ona sama bi mu pomogla kvečjem s 6000 K. Nasvetovala pa mu je pobeg v Avstrijo. Vbogal jo je in pribežal k njenemu bratu na meji. Tu so mu svetovali naj še enkrat poskusi s poravnavo predno je ovaden. Njegovo prošnjo je njegov »ideal« zavrnil, češ, prepozno. Bežal je v Gradec. Dobil bi bil službo s holandsko družbo v Indiio, a ni imel dokumentov. Vrnil se je v Vuhred. Na potu se je zglasil prj njenem bratu, ki ga je na njen poziv — ovadil. Dospevši v Vuhred, so ga kmalu prijeli.
Tako je nadebuden mož zašel na zatožno klop. Prizna vse in ne apelira na usmiljenje, kaznovan je že itak dovolj. Škodo poštnemu erarju je poravnal — mož njegovega »ideala«. Našel je pri porotnikih le toliko obzirnosti, da je bil obsojen samo na 10 mesecev težke ječe. —
Zadnje vesti.
Italijanska grozodejstva na Reki.
LDU Bakar, 15. julija. Kakor v Splitu in V Trstu, so Italijani zdivjali tudi na Reki Njihovo divjanje ni bilo nič manjše kakor ono v drugih zasedenih krs jih naše domovine. Vsled tega postaja položaj našega naroda vsak dan kritičnejši. Zjutraj se ne ve, kaj se bo zgodilo popoludne. Italijani na Reki so začeli pogrome v torek popoludne. Prijeli so tri naše ljudi, in sicer samo zaradi tega, ker so na ulici med
seboj hrvatsko govorili. Na kvesturi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klofutali in jim rekli, da je to nagrada za Split. Eden izmed arditov je enega naših ljudi napadel z bodalom. Ako ne bi se bi] napadeni v zadnjem trenutku obranil z roko, bi ga bil ardit zabodel. D’ Annunzi-eva besna druhal se je ves dan pripravljala, da napade Sušak. V zadnjem trenutku je na povelje d’ Annunzia samega opustila to namero. Medtem so redne italijanske čete na Sušaku zabarikadirale most in izdale povelje, da ne sme po 20. uri na Sušaku nihče več biti na ulici. Vsa italijanska vojska je bila ves dan alarmirana. Imeli so strojne puške in zasedli so obal vzdolž Rečine do kopališča. Dasiravno se je dozdevalo da so vse to naredili, da ščitijo sušaško prebivalstvo, so vendarle po ulicah v večjih gručah demonstrirali proti domačemu prebivalstvu. Upili so, da so pripravljeni, zediniti se z d’ Annunzi-evimi arditi in da. odidejo skupno ž njimi zasesti Bakar. Kakor se je naknadno doznalo, se je vse to pripravilo po nalogu z najvišjega mesta v Rimu. Včeraj je prišlo na Reki do neču-venih italijanskih demonstracij in razbojništev. Italijani, podpirani po arditih, so napadli in oplenili vse naše trgovine. Prizanesli niso niti našim denarnim zavodom. Tako so najprej napadli trgovino črevljev Blažič, ki so jo popolnoma opustošili in blago do zadnjega kosa od. nesli. Popolnoma uničena in oropana je tudi I trgovina Komljenac i drug. Posebno barbarski un ičeni sta trg. Sikič in Trbojevic, kjer so dem. razbi i in zažgali vse police, knjige in ostalo pohištvo pa pometali v morje. Med tem je skupina arditov, med katerimi je bilo tudi mnogo	reških italijanašev,	navalila na prostore
podružnice Prve hrvatske štedionice in Zadružne banke, kjer so razbili izložbena okna in nato ropali. Zelo je trpela Poljedelska banka. Opustošenj	so tudi uradni	prostori paroplovne
družbe	/;Ungaro-Croata".	Tolpe so razsajale
popolnoma podivjano in	niso prizanesle niti
lekarnam, katerih lastniki so Jugosloveni. Želo veliko škodo so povzročili besneži na lekarni Babič. Budakova lekarna pa je tako opustošena in razdejana, da je sploh ni več spoznati. Demonstrante so začeli preganjati naše ljudi. V zadnjih dveh dneh je bilo mnogo Jugoslovenov aretiranih; med njimi župnik dr. Rački, ker je na Petrov dan v molitvi za kralja* Petra rekel: „Čuvaj ga Bog pred sovražniki I" Karabinjerji so razi gali te besede t^iko, da je duhovnik pr' tem mislil na Italijene. Včeraj8se je govorilo po mestu, da so te žrtve odškodnina za Split. Med Jugosloveni na Reki vlada veliko razburjenje. Nihče si ne upa na ulico. Doslej pa še nihče ni skušal prepričiti vandalskega divjanja d’An nunzievih arditov
Divjanje na Reki se nadaljuje.
LDU Bakar, 15. julija. Položaj na Reki postaja vedno hujši. Snoči so se demostra-cije po mestu nadaljevale ter 'so demostrantje razbijal' hrvatske trgovine in zavode Italijanske tolpe so sedaj pokončale še ono, kar so prvotno pustile. Izgredi so bili še bolj divji in strasni kakor prvič. Sedaj so Italijani vdrli celo v kanal Rečine, kjer so zažgali 4 ladje, ki sp last naših ljudi.
Barbarstva v Puli.
Trst, 15. julija. Slično kakor v Trstu in na Reki so divjali Italijani tudi v Puli in drugod. V Puli so zažgali Narodni dom ter op'enili in uničili mnogo drug‘h poslopij in lokalov. Tudi pobili so par ljudi.
Obmejni napad Italijanov.
LDU Ljubljana, 16. julija. Ljubljanski dopisni urad je doznal z verodostojne strani, da so predvčerajšnjim Italijani pri Orožnovi koči ob Črni prsti začeli streljati na dva jugoslo-venska finančna paznika. Na sedlu so demarkacijsko črto pomaknili za 10 do 12 m naprej in napravili žične ovire, tako da sedaj ni mogoče priti na Črno prst.
Vladna izjava o splitskih dogodkih.
LDU Beograd, 15. julija. Na današnji seji narodnega predstavništva je na interpelacijo poslancev Biankinija, Arangjeloviča in Grisogona o dogodkih v Splitu odgovoril ministrski predsednik dr. Vesnič: Gospoda ! Na stavljeno mi vprašanje mi je čast odgovoriti nastopno: V nedeljo, dne 11. t. m. ob 22. uri se je pojavil v mestu Splitu velik nered, ker so italijanski častniki z neke hiše sneli našo državno zastavo, razobešeno radi našega narodnega praznika, kar je naravno izzvalo razburjenje naroda: Za italijanske častnike, ki so se ta večer nahajali na kopnem v splitskih ulicah in o katerih se je najbrže mislilo, da so v nevarnosti, je priplul motorni čoln, v katerem se je nahajal poveljnik italijanske bojne ladje „Puglia“. Italijani so z motornega čolna začeli streljati, nakar so naši odgovorili. (Bravo! Burno odobravanje.) Pri tem spopadu je padel eden naš državljan, dočim so na italijanski strani bili ubiti, oziroma hudo ranjeni fregatni kapitan Gulli in dva mornarja. Ob 23. uri se je že povrnil mir, akotudi je razburjenje trajalo dalje. Kratko nato je kapitan Gulli podlegel svojim ranam. Pogreb umrlega kapitana se ni mogel vršiti v Splitu, ker je deželna vlada v Dalmaciji to odklonila	iz	bojazni, da	bi ne došlo	še
do večjih nemirov.	Gospoda!	To je istina	iz
dosedanjih uradnih obvesti), ki jih je dobila vlada o tem obžalovanja vrednem dogodku. Kraljeva vlada obžaluje vse žrtve, ki so padle pri tem spopadu in razume se, v prvi vrsti one, ki so padli kot naše žrtve. Ker je ves dogodek zelo delikatnega značaja in zelo vpliva na od-nošaje med našo vlado in Italijo, je kraljeva vlada smatrala, da naj se dosedanja poročila kar najizčrpneje izpopolnijo in ko bo vlada dobila tako izpopolnjene podatke, bo storila vse, kar ji nalaga dolžnost kot čuvarici našega državnega dostojanstva in čuvarici interesov naših	državljanov.	Na srečo	se
nahaja v Splitu tudi še jako kvalificiran zastopnik zaveznikov, to je ameriški admiral Andrevvs, ki si	je	tudi nadel	nalogo, da	se
stvar preišče z objektivnostjo, ki je last države, ki jo zastopa. Trdno smo uverjeni, da
bodo poročila, ki jih pričakujemo od pokrajinske v|ade, identična s poročili, ki j'h bo predložil zaveznikom admiral Andrews. Ko bomo imeli vsa ta poročila v rokah, bomo storili vse korake, ki nam jih nalaga dolžnost in to bo še eden povod več za zastopnike, da bodo razmotrivali vprašanje o nujnosti da se odpravijo vzroki tako težkih in žalostnih dogodkov. Prosim gospode ki so stavili vprašanje, da/ se v tem trenutku zadovo]e s tem odgovorom, ker vlada, dokler nima najtočnejših podatkov,, ničesar ne more niti izjaviti, niti storiti.
Položaj v Albaniji.
LDU. Beograd, 14 julija. »Balkan« javlja iz Tirane; da se vedno bolj kaže tendenca albanske vlade, da pride pod upliv Italijanske. Na drugi strani pa se opaža, da se uporniki okoli Valone tej nameri upirajo-Izjavili so albanski vladi, da bodo nastopili proti njej, ako se stavi pod italijanski vpliv.
Izdafa: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.<
Mala oznanila.
U. ni>n«|ai 3 sedla (kompletna), 2 para škornje-lid prUUdJ in 1 umivalnik. Vprašanja: Franko-panska ulica 20, II. nadstr.	2-2
Gostilna Terezije Čolnik pri koroškem kolodvoru činstvu dobra svečinska
in šenpetrska vina ter vedno sveže Gotzovo pivo.
Močne police
za skladišče se iščejo. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na
anončni zavod „VEDEŽa Maribor/ Gregorčičeva ulica 6. —t
Vsi, ki iščete dobro postrežbo, ste že biii v gostilni
,Pri dravski brvi1
V Strmi ulici!
Tam se točijo naturalna vina od 16 K naprej liter, spe-cijalitetno staro vino letnika 1917, ter vedno sveže pivo.
Tam se prodajajo gorka in mrzla jedila in po-hani piščanci. Senčnat, prahu prost vrt je najprimernejši prostor za odpočitek.
Radi tega pa ne zamudite te ugodne prilike, poj-dite tja ter prepričajte se, kesali se ne boste!	3—2
Prva jugoslovanska tovarna za usnje in čevlje na Bregu pri Ptuju
5—1
je pričela
z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja.
V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. Naročila se izvršijo po najnižjih cenah.
slfis
“BBS: