gutMnmsa mfü®M Požar uničil gospodarsko poslopje v Gornjem Gradu STRAN 23 ŠFŠpeh d.o.o. Gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad Tel.iOB 888 IX 88 r*»08 888 XX 8« GSM: 041 46S 744 E-mail: speh.toni@siol.net, www.spehtoni.com - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI J*" NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). r Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net — vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov ...) jk plastificiranje —^ grafično oblikovanje BARVNO in ČRNOBELO TISKANJE Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! c« CO _ - _Q OO 'E 5 “o ^ .O) -S g)TO O _£3 O O CL Q_ Q_ Q_ >co KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj REZERVNI DEU Informacije: - KT Šmartno ob Paki 051 317 024 - TPC Šoštanj 031 359 069 - KT Velenje 051.353 783 LO CD j*: j) 03 C CD ET > To 03 CZ CO > CD i— ‘cz ■o O CL a> £ 03 cz o -O CD a> o c. E c >o 03 p >o 2 s— CD Z 03 CZ ai o < > O o CZ 2l N AKCIJA!!! «n VRTNI TRAKTOR NJ92 - motor: GGP win 12,5 - oljna črpalka - širina kosišča: 90 cm - koš: 210 litrov - moč 9,2 kW (12,5 KM) 1.350,00 € GREZNICA BETONSKA 100x200x95 PŠENIČNA KRMILNA MOKA, 40 kg VELIKA IZBIRA MREŽ ODLIČNE CENE! PREMAZ ZA ZAŠČITO SILOSA (za 80 m2) 62,50 € JEDILNA GARNITURA, 19 delna 72,00 f ’'jašek POLIMERSKI, 100 X 19 cm (25 T) SLADKOR, 25 kg 16,55 € SLADKI TOUKEC 1,25 € JABOLČNI KRHIJI 1,90 f JABOLČNI ČIPS ^ 1,40 € slÖ5ar X Izdelke SLODAR dobite na Sadjarstvu Turn in v trgovinah KZ Šaleška dolina. AKCIJA!!! UREA. 40 kg 12,32 € Cena velja za gotovinsko plačilo nad eno paleto! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA______________________________________________________________________________ KNJIŽNICA_________________________________________________________________Tretja stran 'IT Se en davek Že nekaj časa je splošno znano, daje Slovenija ena izmed držav, v kateri državljani plačujemo najvišje davke. Slovenski rezidenti od svojih dohodkov v davčno blagajno in za socialno varstvo prispevamo slabih 55 odstotkov. Posledično temu, tako ugotavljajo analitiki, se povečuje obseg sive ekonomije, od katere seveda državna blagajna ne dobi nič. Uvedba novega davka na nepremičnine, o katerem se sicer govori že več let, prihaja v času, ko je javnost razdražena zaradi višjih trošarin na določene izdelke in storitve, med drugim tudi na elektriko. Trošarine namreč niso nič drugega kot drugače »zapakiran« davek. Sodeč po vladnem predlogu bomo davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, plačevali za tekoče leto. Največje vprašanje, ki se ob tem zastavljale, ali bo davek na nepremičnine višji kot nadomestilo. Glede na sedanji predlog obdavčitve bi za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje na območju Ljubljane, ki je na trgu ocenjeno na 100 tisoč evrov, morali plačati približno 40 evrov davka, kar je občutno manj kot znaša nadomestilo za stavbno zemljišče (malo manj kot 70 evrov na leto). Toda to je samo en primer kalkulacije, ki ne pokaže realne slike, saj bodo davčne stopnje v posameznih občinah različne. V kolikor bo davek na nepremičnine v povprečju bistveno presegel sedanje nadomestilo, se lahko zgodi, da se bodo nekateri lastniki nepremičnin odločili za prodajo (zlasti praznih in odvečnih nepremičnin), zaradi česar bi lahko prišlo do večje ponudbe na trgu, to pa naj bi povzročilo padec cen nepremičnin. V Skupnosti občin Slovenije in Združenju občin Slovenije želijo pred obravnavo predloga zakona o davku na nepremičnine videti izračune, iz katerih bo razvidno, kakšne bodo posledice. »Trenutno ne znamo predvideti, ali bomo dobili več ali manj kot z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, predvsem pa ne vemo, kdo bo bolj in kdo manj obremenjen,« je povedal Robert Smrdelj, župan občine Pivka in predsednik Združenja občin Slovenije. Po sedanjem predlogu bodo iz obdavčitve izvzete javne stavbe, veleposlaništva, kulturni spomeniki in cerkve, davek pa bo najbolj prizadel podjetnike, saj bo za poslovne nepremičnine prihodnje leto veljal petkratnik davka na stanovanjske nepremičnine. IZ VSEBINE: Tema tedna: Bodo revnejši plačevali več od bogatih?.4 31 ^___ Nazarje: Mednarodna poletna pevska delavnica v znamenju muzikala............7 Luče: Sinergija del dveh ustvarjalcev v stari hiši.... 10 Občina Ljubno: "Nocoj smo lahko ponosni..."........11 Solčava: Letošnja občinska prireditev vsebinsko posvečena lovstvu..........12 Ljubno ob Savinji: Flosarski "ho-ruk" za ponosnih 50 let.......17 SP v streljanju za invalide: Slovenci domov z bronasto medaljo.2 2 Ljubno ob Savinji: V izbrani druščini evropskih splavarskih mest......................27 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 31,6. avgust 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. PRIHAJA NEPREMIČNINSKI DAVEK Bodo revnejši plačevali več od bogatih? skih občin. Predvidena davčna osnova je 80 odstotkov vrednosti nepremičnine, ki jo določa geodetska uprava na podlagi popisa in evidence trga nepremičnin. Izmed sedmih občin Zgornje Savinjske doline bo sodeč po tem seznamu najvišjo davčno stopnjo imela Občina Gornji Grad, in sicer 0,081 odstotka, najnižjo pa Občina Ljubno, kateri je določenih 0,051 odstotka. Gornjemu Gradu z 0,070% sledi Občina Rečica ob Savinji, nato Nazarje z 0,069% in Mozirje z 0,065%, na petem mestu je Občina Solčava z 0,061 %, pred Ljubnim pa so še Luče z 0,054%. Na nepremičninski davek se, po besedah občinske računovodkinje, Marije Potočnik, pripravljajo tudi na Občini Ljubno: »Na nepremičninski davek se seveda pripravljamo, saj bo obremenil občane, hkrati pa nadomestil davek na premoženje in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki predstavljata izvirna občinska prihodka. Davek, po zagotovilih Ministrstva za finance in slovenske vlade, ne bo višji od zgoraj navedenih prihodkov. Kar se tiče predloga, da občina sama določa davčno stopnjo, menimo, daje določitev minimalne in maksimalne davčne stopnje smiselna, znotraj tega pa naj lokalne skupnosti stopnjo določijo na podlagi lastnih planov. Vsekakor pa naša občina trenutno nima namena obremenitev za občane zviševati.« Po objavljeni lestvici sodeč bodo po najvišji davčni stopnji v letu 2011 plačevali nov davek v Gornjem Gradu, po najnižji pa na Ljubnem ob Savinji. Povejmo za primerjavo, da se davčna stopnja za leto 2011 giblje od najnižje 0,028 odstotka do najvišje 0,375 odstotka in še, da davčna stopnja za Ljubljano znaša 0,056%. DAVČNE STOPNJE SE BODO KASNEJE SPREMINJALE Z letom 2012 se lahko davčne stopnje spremenijo, saj bodo občine same določale davčne stopnje, le pod zakonsko določenih 0,03 odstotka se ne bodo smele spustiti. Meja navzgor v trenutnem predlogu zakona ni določena, anonimni viri, ki jih navajajo nekateri slovenski dnevniki, pa zagotavljajo, da bo vlada stopnjo obdavčitve pred sprejemom zakona omejila tudi navzgor. Vsekakor vsaj za sedaj kaže, da bo za leto 2012 občina lahko določila enotno davčno stopnjo, lahko pa tudi več stopenj, ki bi lahko bile odvisne od uporabe nepremičnine. S prihodnjim letom bomo davkoplačevalci »bogatejši« za nov davek. Gre za nepremičninski davek, ki bo nasledil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, javnost, strokovnjaki in župani pa se sprašujejo, ali ta davek kaj prinaša ali zgolj odnaša. Na odgovor bo potrebno počakati do konca leta, ko bodo predlog novega zakona o davku na nepremičnine obravnavali tudi poslanci, čas za konstruktivno razpravo pa je seveda zdaj, pred sprejetjem zakona. naj bi bila višina plačila novega davka primerljiva s plačilom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po pojasnilih ministrstva za finance bo stopnja davka višja v občinah, kjer so poskusne ocene vrednosti nepremičnin, kijih je opravila geodetska uprava, nižje. Stopnja obdavčitve torej mora biti dovolj visoka, da bodo dohodki občine iz novega vira ostali na primerljivi ravni s sedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. To lahko razumemo tudi tako, da bodo višji davek plačevali vtistih občinah, kjer je vrednost njihovih Po pojasnilih Ministrstva za finance bo stopnja davka višja v občinah, kjer so poskusne ocene vrednosti nepremičnin, ki jih je opravila geodetska uprava, nižje. VIŠJI DAVEK V OBČINAH Z MANJ VREDNIMI NEPREMIČNINAMI? V prvem letu plačevanja novega davka, torej v letu 2011, bodo davčne stopnje določene s strani vlade, ki obljublja, da se dohodki občin ob prehodu ne bodo veliko oddaljili od teh, ki jim jih prinaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Posledično nepremičnin nižja, oziroma bodo živeči na območjih, kjer se nepremičnine slabše prodajajo, plačevali višji davek. NAJVIŠJI DAVEK V GORNJEM GRADU, NAJNIŽJI NA LJUBNEM OB SAVINJI? Vlada je že objavila lestvico predvidenih davčnih stopenj z abecednega seznama sloven- Urška Krajšek, samostojna pravnica v banki Celje d. d.: »Zavezanci za plačilo nepremičninskega davka bomo vsi lastniki nepremičnin, ki bomo 1. januarja v letu, za katerega se odmerja davek, vpisani v register nepremičnin kot lastniki. Obdavčene bodo vse nepremičnine v Republiki Sloveniji, vključno s kmetijskimi zemljišči in drugimi kmetijskimi nepremičninami. Oprostitev plačila davka je predvidena za vse nepremičnine, ki predstavljajo javno dobro, kulturne spomenike, verske objekte ter nepremičnine v lasti tujih držav in mednarodnih organizacij. Seveda pa se že pred sprejetjem zakona postavljajo nekatera vprašanja glede pravičnosti tega zakona, na primer, kdo bo sproti skrbel za pravilne podatke o nepremičninah ter zakaj ni nobene oprostitve za stanovanjske nepremičnine? Na odgovore na ti dve in podobna ostala vprašanja bomo morali še počakati.« Tatiana Golob ŽUPANJA IN ŽUPANI PODPISALI SPORAZUM Obujali bomo spomine V začetku julija so se županja in župani vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline sporazumeli, da podprejo projekt kulturnih društev Gornji Grad in Utrip z Rečice. Podpisali so sporazum o sofinanciranju spominskih srečanj Edija Mavriča Savinjčana. Pobudniki so takoj izvedli nadaljnje pravno formalne postopke in odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča Savinjčana (EMS) seje lotil dela. Že na prvi seji seje odločil, da bo prva tovrstna prireditev sočasno s praznovanjem 130. obletnice delovanja Kulturnega društva Gornji Grad letos jeseni s temo »Pesništvo v Zgornji Savinjski dolini«. Osrednja obravnava bo pesniško ustvarjanje Edija Mavriča Savinjčana, a hkrati bo obravnavano tudi vse drugo pesniško ustvarjanje v dolini od začetkov do danes. Vsaki dve leti bo potem v drugem kraju na vrsti drugačna tema in vsakič bo poleg del Edija Mavriča Savinjčana obravnavano tudi delo drugih ustvarjalcev o zadevni tematiki. Odbor EMS pripravlja razpis, ki bo v kratkem objavljen v Savinjskih novicah in na spletni strani KUD Utrip, poslan pa bo tudi vsem občinskim vodslvom in društvom v dolini, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Odbor želi pritegniti k sodelovanju predvsem člane društva SLAP. Za razčlembo in oceno pesniškega opusa Edija Mavriča Savinjčana bo odbor poiskal uglednega slovenskega književnega teoretika in zgodovinarja, v 5-člansko komisijo za oceno predlaganih pesnic in pesnikov pa bo imenoval ugledne strokovnjake - sloveniste in pesnike. Posamezniki in društva bodo lahko predlagali za nagrado in priznanja pesnice in pesnike, ki so v zadnjih desetih letih do razpisa objavili samostojno pesniško zbirko, natisnili v časopisih ali revijah ciklus pesmi ali več posameznih pesmi v raznih medijih. Med kandidate se bodo lahko uvrstili tudi ustvarjalci, ki niso po rodu iz doline, a so s svojim pesniškim opusom počastili značilnosti in lepote naše doline. BertSavodnik V Tudi skromna sreča je sreča. Češki pregovor J NAZARJE Streha na vrtcu končno brez salonitk V teh dneh na nazorskem vrtcu prenavljajo streho. Prenova je bila nujna, saj je bila streha še vedno krita s salonitno kritino, ki sojo zdaj strokovno odstranili. Delavci na javnem razpisu izbranega izvajalca bodo namestili novo kritino istega proizvajalca, vendar sodobno, kije za take objekte ustrezna. Občina se je v dogovoru z vodslvom Osnovne šole Nazarje, h kateri vrtec sodi, za tokratno investicijo odločila, potem koje Ministrstvo za šolsh/o in šport povrnilo 70 odstotkov sredstev, ki jih je lani občina vložila v prenovo strehe na starem delu šole in na podružnični šoli v Šmartnem ob Dreti. Tudi pri letošnji prenovi gre za interventni ukrep, saj je stavba, ki jo renovirajo, star Marlesov montažni objekt, v katerem dobršen del dneva preživijo najmlajši varovanci nazorskega vrtca. Poleg kritine bodo namestili še nove letve in folijo, položili pa bodo tudi boljšo izolacijo, ki bo zvišala energetsko učinkovitost objekta. K sodobni prenovi streh sodi tudi ustrezno zračenje. Čeprav je streha položna in večje nevarnosti zdrsa snega ni, bodo kljub temu namestili snego-brane, saj gre za varnost otrok. Za izvedbo prenove strehe bodo porabili okoli 23,000 evrov. Ko bodo dela zaključena, bo občina na ministrstvo podala vlogo za sofinanciranje. S temi zadnjimi deli bodo tako prenovljene vse strehe na vrtcu in šolah v občini. Marija Lebar Prenovljena streha na vrtcu v Nazarjah bo zdravju prijaznejša in energetsko učinkovitejša (foto: Marija Lebar) TRADICIONALNI IZLET PRIJATELJSTVA REGIJE SAŠA Z vlakom h koreninam Turistično društvo Šmartno ob Paki, Občina Šmartno ob Paki in Slovenske železnice tudi letos organizirajo tradicionalni izlet prijateljstva regije SAŠA in sosedov. Letošnji izlet z naslovom Z vlakom h koreninam bo v soboto, 4. septembra 2010, okrog 300 udeležencev pa se bo podalo na avstrijsko Koroško. V preteklih letih so se vabilu na izlet bodisi skupinsko bodisi individualno odzvali številni Zgornjesavinjčani, zato predstavnik organizatorjev Marjan Knez ne dvomi, da bo tudi letos tako. Vlakovna kompozicija (6 vagonov in vagon z bifejem) bo krenila iz Velenja ob pol šestih zjutraj, izletnike pa bo pot vodila skozi Celje, Maribor, Dravograd, Prevalje in Celovec do kraja Marija Saal (Gospa Sveta), kamor je predviden prihod ob pol enajstih. Udeleženci bodo pot nadaljevali z avtobusi in si ogledali vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, knežji kamen, na katerem so v srednjem veku umeščali karantanske kneze in pozneje koroške vojvode, cerkev sv. Modesta in muzej na prostem, kjer so predstavljeni različni tipi starih koroških kmečkih hiš. Po kosilu bo sledil povratek domov skozi Jesenice, Ljubljano, Zidani most in Celje. Prijave zbirajo vtrafiki Marinov Šmartnem ob Paki, TIC-u Velenje, Turističnem društvu Mozirje in na sedežih občinskih uprav občin SAŠA regije. KF V RADEGUNDI NASTAJA PRAVI MUZEJ STARODOBNIKOV Franc First pripeljal v svoj salon še chevroleta Popolnoma obnovljeni Chevrolet, letnik 1930, je našel pot v Radegundo iz daljne Pensilvanije (foto: Jože Miklavc) Franc First iz Radegunde nad Mozirjem je poleg Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki eden od akterjev, ki so vnesli v našo dolino lesk nekdanjih motornih vozil. To so v zadnjem obdobju nazorno in pre- Francu Firštu je skrb za številčno »družino« pomlajenih starih lepotcev postala že kar način življenja (foto: Jože Miklavc) OBČINA REČICA OB SAVINJI V V juliju so se na Rečici ob Savinji mudili strokovnjaki restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki so pripravljali podlage za izdelavo konzervatorskega načrta za tamkajšnji Tavčarjev dvor. Umetnostni zgodovinar, konzervator arheolog, konzervator arhitekt in restavrator so ugotavljali stanje objekta in opravljali potrebne raziskave in sondaže. Pri svojem delu niso naleteli na senzacionalna odkritja, kot bi lahko bile freske pod ometom ali kaj podobnega. Na podlagi ugotovitev bo restavratorski center pripravil konzervatorski načrt, ki gaje zahteval Zavod pričljivo prikazale razstave in motorizirane povorke starodobnih vozil. Poleg natančno obnovljenih strojev - goseničarjev in gospodarskih vozil unimog je nekdanji avtoklepar, pozneje zelo uspešen podjetnik (Firšt Rototehnika), Franc Firšt zbral zajetno zbirko starodobnikov in zanjo uredil velik, primeren prostor. S svojimi vozili se rad pridruži ostalim članom društva na različnih srečanjih in potovanjih po Sloveniji, v zadnjem času praviloma v zloščenem športnem mercedesu 450 SL. Po novem bo poleg forda T, letnik 1922, osrednje mesto v Firštovi »štalci« prevzel popolnoma obnovljeni Chevrolet, letnik 1930, kije našel pot v Radegundo iz daljne Pensilvanije v ZDA. Častitljivih 80 let staro vozilo sta vzela v roke mojstra ličarstva in tapetništva, Vojko Fužir iz Lok in Konrad Marčinko iz Mozirja, in nobenega dvoma ni, da bo »stari zapeljivec« kmalu očaral »old-timersko« Slovenijo. Zbirka starih vozil sicer zajema dva volkswagna - hrošča, mini morris, športni mercedes, ford, Chevrolet, motorno kolo BMW, dva unimoga, hitri alpski tereneczgosenicami in dva za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Načrt je potreben, saj gre pri prenovi dvora za poseg v stavbo, ki je kulturni spomenik. V dokumentu bodo podane smernice, ki določajo posege v elemente stavbe, njeno varovanje in ohranjanje. Rok, do kdaj naj bi bil načrt gotov, ni določen. Občina, kije objekt lani odkupila, bo na podlagi izdelanega konzervatorskega načrta lahko nadaljevala s pridobivanjem dokumentacije, potrebne za prenovo te stare stavbe. Dvor je bil zgrajen že v 16. stoletju, leta 1987 pa je bil proglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena. Marija Lebar dvokabinska transportna goseničarja. Slednje uporablja za prevoze (turizem in reševanje) na Golteh, kjer ima objekte za rekreacijo. O muzeju starodobnih vozil 60-letni Franc Firšt ne Anton Komar (foto: Štefka Sem) Dan pred Flosarskim balom je v ljubenski šoli Anton Komarz Rečice ob Savinji predstavil knjigo Splavarjevi sinovi. Knjigo je ustvarjal celih 25 let, veliko časa je raziskoval, zbiral podatke, fotografije in preverjal podatke. V tem času je nastala obsežna, govori na glas, odkrito pa prizna, daje skrb za tolikšno »družino« pomlajenih starih lepotcev postala že kar način življenja. Jože Miklavc preko 400 strani dolga zgodba, katere osrednja nit je rečiška družina, mati in njeni trije sinovi. Zgodba opisuje njihovo življenje, odhod sinov v vojsko in njihovo vključevanje v življenje na vasi po vrnitvi iz vojske. Podrobno je opisano življenje flosarjev, njihove družine in rajže, zajema zgodbo lesa od spravila dreves do izdelave flosa, jezove in mline na Dreti in Savinji, vrste splavov, prav vse, kar spada k splavarstvu. Zgodba o družini in splavarjih ni le pripoved, je tudi polna zgodovinskih podatkov in opis načina življenja pred davnimi leti. Avtorje med raziskavo odkril, daje o splavarstvu napisanih kar 460 knjig, za našo dolino pa je Komarjevo knjižno delo še posebej dragoceno zato, ker se zgodba v Splavarjevih sinovih dogaja v nam domačem okolju in opisuje življenje ljudi, ki se jih nemara morda kdo še celo spomni. Štefka Sem Konzervatorji zaključili pregled Tavčarjevega dvora PREDSTAVITEV KNJIGE SPLAVARJEVI SINOVI Zgodba o družini in splavarjih, ki ni le pripoved V ________________________________________________________________________ V GALERIJI ŠTEKL RAZSTAVLJA MIRO KAČAR Barvitost loškega hribovja in soriških polj boljši.« (foto: AG) Razstava del slikarja Mira Kačarja v galeriji Štekl v Gornjem Gradu je zadnji petek v juliju razveselila številne obiskovalce. Likovni umetnik iz visokogorske vasice Sorica na Gorenjskem je v (ne samo) slovenskem prostoru znan kot impresionist, ki v slikarski tehniki sledi svojemu soriškemu rojaku Ivanu Groharju, a se tudi, kot je sam dejal, »sprehodi v abstrakcijo, kubizem in čisti realizem«. Razstavo, ki bo odprta do konca avgusta, je pripravilo Kulturno društvo Gornji Grad, odprl pa župan Stanko Ogradi. Likovnega umetnika Mira Kačarja je najprej predstavila vodja galerije Jožica Tiršek Drčar. Slikar, ki je vlekel prve poteze s svinčnikom na očetovih krojaških polah, je študiral na šoli za likovne pedagoge in se izpopolnjeval na tečajih likovne akademije. V Sorici, kjer živi z družino, ustvarja impresije svoje ljube pokrajine v vseh letnih časih, slika večja platna v oljni in akrilni tehiki, ukvarja se tudi z barvno grafiko. V njegovem slikarskem opusu zagledamo Macesne, Sejalca in druge krajinske motive, ki ga povezujejo s slovitim rojakom Groharjem. O tem, kako je ta vplival nanj, je pojasnil kar sam: »Predmetnost je podobna, a okoliščine so drugačne. V Groharjevem času je bilo petdeset sejalcev, danes sta dva. Sto let po Groharju je sejalec prišel do konca njive, zato sem ga obrnil, da prihaja nazaj, da bi se vrnil z vsem: dobro voljo, ljubeznijo do dela, prepričljivostjo, vztrajnostjo.« Ne gre samo za željo po vrnitvi kmečkih opravil, temveč za vrnitev volje, »da hočem nekaj postati«. Razstava del Mira Kačarja je po besedah Tanje Bezovšek, predsednice Kulturnega društva Gornji Grad, »kamenček v mozaiku praznovanja 15-letnice galerije in 130-letnice kulturnega delovanja v Gornjem Gradu«. Slikar, navdušen nad toplim sprejemom in krajem, v katerem je začutil ljubezen do domače zemlje, seje nazadnje zahvalil še sestrama Teji in Moniki Štrukelj iz Zgornjih Kraš, ki sta pripravili glasbeni program. Andreja Gumzej PESEM, PLES IN IGRA V NAZARJAH Mednarodna poletna pevska delavnica v znamenju muzikala V soboto, 24. julija, je Dom kulture Nazarje gostil nadarjene mlade pevce, ki so se pred tem deset dni pod vodstvom celjskega baritonista Boštjana Korošca, učitelja petja v Glasbeni šoli Nazarje, izobraževali v njegovi mednarodni poletni pevski delavnici. Pevska delavnica Boštjana Korošca poteka četrto leto zapored, in kot vsa leta do sedaj, je tudi letošnje leto poučevanje potekalo v znamenju muzikala. Učitelji in učenci so se skozi muzikal posvetili trem uspešnicam z West Enda in Broad-waya, muzikalom Oklahoma, Hairspray, Evita in We will rock you. Obiskovalci so zato z velikim zanimanjem spremljali, kaj seje naučilo preko dvajset nadarjenih pevk in pevcev v času šolanja glasbenega gledališča. Mladi, ki so se mednarodne poletne pevske delavnice, edine tovrstne oblike izobraževanja v Sloveniji, udeležili ne le iz Slovenije, ampaktudi iz Hrvaške in Italije, niso razočarali. V različnih koreografijah so se predstavili s petjem, plesom in igro, njihov nastop pa je spremljala mednarodno priznana glasbena zasedba Tremo. Petje v glasbeni delavnici so predavali hrvaška sopranistka Željka Predojevič, italijanski vokalist Giuseppe Lopizzo in Boštjan Korošec, gib je bil v domeni plesalke Anke Rener, za zborovsko petje je poskrbela profesorica Andreja Vahen, za dramsko igro celjski igralec Damjan Trbovc, ansambelsko igro in korepeticije pa je vodil celjski dirigent maestro Simon Dvoršak. Med nastopajočimi sta bila tudi domačina Mojca Bitenc s Pobrežij, ki je navdušila s pesmijo Don't cry for me, Argentina, in Erik Zavolovšek iz Mozirja, kije blestel v rock scenah. Tatiana Golob Mojca Bitenc (v sredini) je navdušila s pesmijo Don’t cry for me, Argentina (foto: Tatiana Golob) OD TIŠINE DO GLASBE Z JURETOM IVANUŠIČEM Duhovita poučna ura s človekom številnih talentov Jure Ivanušič je v svojem duhovitem nastopu obiskovalce popeljal skozi glasbeno Zgodovino (foto: Marija Šukalo) Organizatorji 18. Solčavskih dni so zadnji sobotni večer vjuliju kljub dežju zapolnili s smehom in zabavo. To jim je uspelo s predstavo Od tišine do glasbe - koncert za anekdoto in klavir avtorjev Dvanajst literatov je v sredo, 28. julija, prebiralo svoje pesmi in literarna dela v Vrbju. Dogodek v sklopu Flosarskega bala je že od dopoldanskih ur združeval tudi deset slikarjev, ki so slikali motive iz narave. Posluževali so se različnih pripomočkov od svinčnika, oglja in barvic do akrilnih barv. Jureta Ivanušiča in Marka Vezoviška. Izvrsten igralec in pianist Jure Ivanušič je v svojem duhovitem ter tematsko in žanrsko bogatem nastopu obiskovalce popeljal skozi glasbeno zgodovino terjo približal najširšemu krogu poslušalcev vseh generacij. Zelo doživeto seje prelevil v različne vloge. Bil je pianist, pevec, skladatelj, dirigent, muzikolog, celo glasbeni kritik. Na ta način je občinstvo popeljal skozi zgodovino in razvoj glasbe, komponiranje, glasbene posebnosti, pri tem pa seje dotaknil tudi plagiatov in anekdot. Hibrid med predstavo in koncertom je vsebinsko zajemal obdobje od kamene dobe do Rolling Stonesov, od klasike do moderne, od jazza do popa, od popevke do šansona. S skokom čez veliko lužo se je igralec vživel tudi v črnsko glasbo, razlikoval med zvrstmijazza in se soočil z rojstvom rock'n rolla, pozabil pa ni niti na staro Evropo sfran-coskim šansonom in narodno glasbo. Duhovita poučna ura je nasmejala številne obiskovalce, saj jih je človek številnih talentov, Ivanušič je namreč gledališki in filmski igralec, pisec besedil, režiser, skladatelj in šansonjer, popeljal skozi fenomen glasbe od pradavnine do današnji dni. Marija Šukalo Izdelki so na večer krasili prostor pod šotorom, kjer je našla mesto pisana beseda. Avtorji so prebirali svoja dela, pridružil se jim je tudi kitarist. Med gostije bil Artur Štern, kije prebral odlomek iz svoje knjige, z njim pa je krajši pogovor pripravila snovalka umetniškega dne, Slavica Tesovnik. Štefka Sem DAN ZA SMEH V VRBJU Avdicija navdušila številne gledalce Tematskim dnevom v okviru Flosarskega bala seje letos pridružil dan za smeh. Za dobro voljo so v torek, 27. julija, poskrbeli igralci Kulturnega društva Tuhinj, ki so nasmejali gledalce s komedijo Avdicija, avtorja Branka Duhca - Dura. Pet naključnih interesentov, ki seje pojavilo na avdiciji, je imelo poleg predsednice številčno komisijo. O njihovi usodi je tako rekoč odločala publika z aplavzom in smehom. Tako so lahko obiskovalci videli številne interpretacije Prešernove Vrbe, slišali ogromno smešnih dogodkov in izpovedi in se zabavali ob slovenskih narečjih. Predstava je bila prirejena okolju, v katerem so jo izvajali, zato seje dobro vklopila tudi šala enega izmed nastopajočih, ki kar ni mogel verjeti, da ne more kupiti 50 bal, pa po celi dolini oglašujejo, da jih imajo na Ljubnem, in to ves teden. Številni gledalci, ki so napolnili šotor v Vrbju, so v predstavi tudi sodelovali, saj je marsikdo potreboval pomoč pri postavitvi scene za svoj »prosti program«. Štefka Sem V predstavi so sodelovali tudi številni gledalci, na fotografiji scena iz Komisarja Rexa (foto: Štefka Sem) WWW. Slavica Tesovnik je opravila zanimiv razgovor z Arturjem Šternom (foto: Štefka Sem) PLATNO, POEZIJA IN ZVOKI KITARE Likovniki, literati in glasbeniki pod eno streho 50 LET FLOSARSKEGA BALA Za Abrahama torta, kot se sika Že dolga leta je na Ljubnem ob Savinji tradicija, da se v petek, po občinski svečanosti, občani dobijo v Vrbju na družabnem srečanju. Tako je bilo tudi letos, ko so se v Vrbju razlegali zvoki domačih godcev. Ti so kaj hitro razgreli občinstvo, daje napolnilo za ples namenjen prostor. Tudi tokrat so za lačne, kot že mnogo let doslej, poskrbele članice društva Komen. A ko je na oder stopila predsednica Alenka Korp-nik,je bilojasno, da bo letošnji večer nekaj posebnega. Korpnikova je čestitala prirediteljem in slavljencu - Flosarskemu balu, kije srečal Abrahama, zato so mu pripravili presenečenje. Ob zvokih koračnice so štirje težko otovorjeni fantje prinesli na prizorišče torto velikanko, delo članic društva Komen. Torta je bila v obliki Članice društva Komen so Flosarskemu balu za 50. rojstni dan spekle torto velikanko (foto: Marija Lebar) flosa, nosila je napis 50 letin splavarski vzklik »ho-ruk«. Kot na vsakem pravem flosuje bil tudi na torti sodček s pijačo. K rezanju izvirne sladice sta bila povabljena županja Anka Rakun in predsednik turističnega društva Naš kraj Stanko Rihter. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je bilo torte dovolj za vse prisotne. Na oder so povabili tudi Marijo Mermal, katere mož Jože je bil med najzaslužnejšimi za začetek flosar-ske prireditve na Ljubnem. Merm-alova je dejala, da slavnostna torta kot simbol petdesetletnega nadaljevanja flosarske tradicije pripada vsem Ljubencem. »Moj mož bi bil vesel, ko bi videl, kako nadaljujete tradicijo in idejo, ki je nastala pred pol stoletja,« je še dodala Marija Mermal. Marija Lebar Praznično torto sta razrezala županja Anka Rakun in predsednik društva Naš kraj Stanko Rihter (foto: Marija Lebar) PREPEVANJE PODOKNIC PO LJUBNEM Najprej podoknica, potem pa po lestvi k »lubici« Ljubenski pevci so po dolgem času obudili star običaj petja podoknic Mešani pevski zbor Ljubno ob Savinji, pod umetniškim vodstvom Mitje Venišnika, je v sredo, 28. julija, obudil spomin na stare čase, ko so fantje ob večerih prepevali podoknice. Včasih se je prepevanje »obneslo«, včasih pa so bili deležni kakšnega litra vode, ki ga je skozi okno prineslo s strani jeznega gospodarja. Tokrat jeznih gospodarjev in nejevolje ni bilo pri nobeni hiši. Ljubenska je naslov stare pesmi, ki tudi tokrat ni manjkala med za- petimi, in v njej je tudi kitica, ki govori takole: »Od Solarja do Rezarja, se potroši dost' denarja, če pa d'narja v žepu ni, tam na Forštu se leži.« Pevci so namesto od Solarja do Rezarja prepevali od Češpovca do Pevca, med potjo pa so se ustavljali pri mnogih hišah in povsod so bili sprejeti z navdušenjem in postreženi s pijačo in jedačo, kot se spodobi za pevce podoknic. Na Placu je eden izmed »vasovalcev« zlezel po lestvi in skozi okno ter poskušal osvojiti dekle. Zadeva se je dobro končala, kajti kaj kmalu so skozi okno začela leteti oblačila mladih zaljubljencev. Stari običaj, ki so ga po dolgem času obudili ljubenski pevci, je naredil večer na Ljubnem živahen kot že dolgo ne. Domačini so pevce spremljali skozi celo vas, pridružili pa sta se tudi Francka in Gela, kiju upodabljata ljubiteljski igralki Polo- na Rihter in Ana Napotnik. Na »s'motežnem« vozu sta vozili »domače flosarske arcnije«, kakor so flosarji radi rekli kozarčku ru-jnega, voz pa je bil primeren tudi za prevažanje obnemoglih, kar se tokrat ni zgodilo. Že res, da sta z njim zapeljali »slavnega kmeta« Arturja Šterna in ga za rojstni dan »podarili« domačinki, ampak zgolj v šali. Tekst in fotografije Štefka Sem Na Placu je eden izmed »vasovalcev« zlezel po lestvi in ... RAZSTAVA V IVANOVI HIŠI V LUČAH Sinergija del dveh ustvarjalcev v stari hiši Organizatorka razstave Amanda Kladnik in likovni samorastnik Jože Strmčnik - Šlanger (foto: Štefka Sem) Zadnji petek v juliju so se po dolgem času odprla vrata Ivanove hiše v Lučah. Stara hiša, kije kulturni spomenik inje po zaslugi lastnikov na začetku restavriranja, seje zdela Amandi Kladnik pravi kraj za postavitev razstave dveh umetnikov, domačina Jožeta Strmčnika -Šlangerja in Oskarja Kogoja. Domačini Šlangerja in njegov dar za oblikovanje lesa že dolgo poznajo. Samorastnik in samoukje s svojo trmo, vztrajnostjo in občutkom za estetiko že pred mnogimi leti ustvaril prve lesene izdelke. Šele po nekaj letih ustvarjanja, je povedal, je odklenil vrata delavnice in stopil iz ilegale. S povezovanjem vrhunske obrtniške izdelave in izjemnega občutka za obliko je s svojimi izdelki oblikovanje v domačem prostoru dvignil na višji nivo. Zahvalil seje Kladnikovi, da seje lotila tega projekta, in dodal, da ceni Kogoja kot umetnika, kam spadajo njegova dela, pa bo od ljudi, ki so najboljši kritik, izvedel po razstavi. Oskar Kogoj se v Ivanovi hiši predstavlja s svojo kolekcijo Cesarica Barbara, kije posvečena tej najbolj znani članici rodbine Celjskih grofov. Kolekcija simbolizira duhov- nost in lepoto ter je posvečena slovenski in evropski ženi. Razstava v Ivanovi hiši, ki bo odprta do 8. avgusta, je tako rekoč diplomsko delo Amande Kladnik, študentke akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Prireditev je povezovala Valerija Robnik, glasbeno pa sojo obogatili lučki pevci in citrarka Mojca Kumprej. Štefka Sem Šlangerjevi izdelki so pristni, živi in dišeči (foto: Štefka Sem) SOLČAVSKE RISANKE Zgodba o hudobnem solčavskem zmaju Lintverju Zadnji teden v juliju je 15 otrok iz Solčave in okolice obiskovalo delavnico ustvarjanja risank. Ker niso želeli »kopirati« drugih, so ustvarili pravo solčavsko risanko. Glavno vlogo so dali solčavskemu zmaju Lintverju, polžu in macesnu s sedmimi vrhovi. Izfilca so izdelali modro podlago, kije predstavljala reko, iz papirja pa so oblikovali velikega zmaja in ostale osebe iz risanke. Ure in ure so potrpežljivo premikali akterje in sproti slikali, nato pa so vse posnetke združili, dodali posneto pripoved zgodbe in glasbo. Tako je 4. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE V LUČAH Veliko dobre glasbe in humorja Člani društva Gričar in Ansambla Ojstrica letos že četrtič organizirajo festival narodnozabavne glasbe, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. avgusta, od 17. ure dalje na prireditvenem prostoru v Lučah. Na festivalu se bodo predstavili številni narodnozabavni ansambli, gost večera pa bo ansambel Franca Miheliča. Voditelj programa bo Andrej Hofer, za humor bo skrbel Klemen Košir, sin slavnega Franca Koširja. Organizatorja Izidor Štorgel in Beno Mlačnik sta v komisijo, ki bo izbirala najboljše muzikante, med drugimi povabila Braneta Klavžarja in Jožeta Pančurja, obljubljata pa veliko dobre glasbe in humorja. Štefka Sem Posneto risanko so otroci na računalniku predvajali starsem in ostalim obiskovalcem zaključka delavnice (foto: Štefka Sem) nastala prava zgodba o hudobnem Lintverju, ki so jo pozneje na računalniku predvajali staršem in drugim obiskovalcem zaključka delavnice. Poleg ustvarjanja risank so počeli še marsikaj zanimivega, za karta poskrbela mentorja Si- mon Macuh, ki se ukvarja z animacijo, videom in kiparstvom, ter Mihaela Žveglič. Predvsem so se osredotočili na preproste zgodbe in naloge, pri katerih so združevali zvok, sliko in njihovo inovativnost. Štefka Sem OBČINA LJUBNO »Nocoj smo lahko ponosni, nocoj se lahko veselimo!« Tako je v svojem nagovoru na slovesnosti ob občinskem prazniku na Ljubnem ob Savinji, v petek, 30. julija, dejala županja Anka Rakun. Ob tej priložnosti so bila najzaslužnejšim podeljena občinska priznanja, pripravili pa so tudi bogat kulturni program. Kotje povedala županja, ki jeseni zaključuje 16-letno vodenje ljubenske občine, je bilo od lanskega do letošnjega občinskega praznika opravljeno veliko dela, zato ne gre skrivati zadovoljstva. Dokončali so prvi triletni projekt, sofinanciran z evropskimi sredstvi, to je industrijsko poslovna cona Loke. Tako je zagotovljena ponudba komunalno opremljenih zemljišč za morebitne investitorje, stem pa možnost za nova delovna mesta. Pridobitevje pomembna tako za tiste, ki so v coni zaposleni, kottudi tiste, ki v njeni bližini živijo, saj imajo sedaj po stari cesti varno pot do doma. Poteka izgradnja vodovoda, ki bo preskrbel s kakovostno pitno vodo celotno območje občine. Tudi za ta projekt so uspeli pridobiti sred- Zlato priznanjeje prejela Anka Rakun. Kotžup-anjaje kar štiri mandate skrbela in si prizadevala za boljše življenje vseh in vsakega od občanov svoje občine. Vedno prijazna je bila pripravljena prisluhniti vsakomur. Dovolila si je sanjati in sanje tudi uresničiti, saj seje viden napredek občine Ljubno začel že v njenem prvem mandatu in se nadaljeval v naslednjih letih. Njeno sodelovanje z občinskim svetom in sodelavci v občinski upravi je bilo vedno korektno in podrejeno interesom ter koristim v dobrobit vseh občanov. Drugo zlato priznanjeje prejel podjetnik Iztok Podkrižnik, ki je že 23 let predan podjetništvu. 21 let je bil uspešen direktor podjetja Podkrižnik, čigar vodenje je po svoji izvolitvi v Državni zbor Republike Slovenije predal ženi Petri. Njegovo podjetniško delo obsega tudi vodenje razvojnih projektov, uvajanje novih tehnologij, vključevanje v širše lokalne, državne in mednarodne projekte, pri čemer se zaveda pomena nenehnega izpopolnjevanja, izobraževanja in inovativnosti. Srebrni priznanji sta šli v roke Elizabeti Jakop, učiteljici razrednega pouka, za njeno pedagoško in vzgojno delo z najmlajšimi in Antonu Špehu za uspešno podjetniško pot. Bronasti priznanji sta prejeli Marija Piki za nesebično pomoč in podporo ljubenskim nogome-tašem in smučarskim skakalcem ter Irena Retko kot predana učiteljica, ki vzgojno vpliva na najmlajše, opazno pa je tudi njeno delo na planinskem področju. Denarni nagradi sta prejela Mešani pevski zbor Ljubno in glasbenik Miklavž Pintar stva iz razvojnih spodbud EU. Prav tako s pomočjo evropskih sredstev izvajajo revitalizacijo trškega jedra med zdravstvenim in zadružnim domom, tako imenovano drugo teraso, kjer bo nastal prostor za različne prireditve in kmečko tržnico. Projekt bodo nadaljevali še v prihodnjih letih. »Izpostaviti pa moram seveda še novo otroško igrišče v Okonini, ki že služi svojemu namenu in s katerim zaokrožujemo možnost zdravega preživljanja prostega časa za najmlajše v vseh naseljih naše občine,« je dejala Anka Rakun. S prvim septembrom bodo na Ljubnem ob Savinji odprli težko pričakovane nove prostore v vrtcu za dodatnih 38 malčkov. Županja je omenila še urejeno stanovanjsko področje, modernizacijo Zlati priznanji sta prejela Iztok Podkrižnik za izjemne podjetniške dosežke in Anka Rakun za odlično vodenje občine (foto: Marija Lebar) Prejemniki letošnjih priznanj Občine Ljubno (foto: Marija Lebar) U f 21. julija je praznovala Adrijana 7. rojstni dan Naj ti sonce sreče sije še dolgo dni, pa zdravja in ljubezni še želimo ti mami, ati, babi Wf L Jt Draga Zlatka, za 60. rojstni dan ti želimo vse najboljše, veliko zdravja, zadovoljstva in osebne sreče. Mož Joško, otroci, vnuki in vsi, ki te imamo radi posameznih odsekov občinskih cest in posodobljeno ter dopolnjeno ulično razsvetljavo. Kulturni program so oblikovali pevci Ijuben-skega mešanega pevskega zbora, učenci Glasbene šole Nazarje in Savinjski trobilni kvartet, med posameznimitočka-mi kulturnega programa pa je potekala podelitev nagrad in priznanj. Marija Lebar V kulturnem programu so sodelovali tudi bratje Smrtnik iz Železne Kaple (foto: Marija Lebar) posvečena lovstvu kulturnega doma, spodbuditi malo gospodarstvo in še bi lahko naštevali. V Solčavi občinske praznike obeležujejo tako, da se vsako leto spomnijo nekega pomembnega dela njihovega življenja. Letosje bilo to lovslvo. Na prizorišču so postavili visoko lovsko opazovalnico, od koder je zadonel lovski rog. Na odru so člani domačega kulturnega društva Franc Her-le z igranimi prizori predstavili zgodovino lova in pomembne mejnike v preteklosti solčavske lovske družine. Pri tem ni manjkalo smeha, treba pa seje bilo tudi zamisliti. Posebno vzdušje je med obiskovalci zavladalo, ko je Marko Slapnik s pretanjenim občutkom bral odlomke iz knjige Preproste zgodbe s solčavskih planin Joža Vršnika. Poetična zgodba o lovcu, ki mu lepote narave ne dajo miru, in pesmi, ki sojih izvajali domačini, pa tudi domačini na citrah in pevski gostje iz sosednje avstrijske občine Železna Kapla z županom Smrtnikom na čelu, so bile čudovit okvir za podelitev priznanj. V imenu nagrajencev sta se zahvalila dr. Rado Genorio in predsednica odbora kmetic Marija Klemenšek. Marija Lebar V Solčavi so v nedeljo, 1. avgusta, s posebno svečanostjo počastili občinski praznik. Ob tej priložnosti so bila podeljena občinska priznanja in priznanja župana, ki jih v Solčavi podeljujejo vsaka štiri leta, dogodek pa je spremljal lep kulturni program. težava ie strnjenega naselja, pač pa celotnega Solčavskega. Marsikje drugod so se srečevali s podobnim položajem in prepustili prišlekom in tujcem, da so se polastili zemljišč, nepremičnin in celo oblasti. »Takšnim pojavom smo vSolčavi odločno rekli ne, saj si bomo sami pisali svojo usodo. V vasi bomo Nagrajanci Občine Solčava za mandatno obdobje 2006/2010 z županom Alojzem Lipnikom (foto: Marija Lebar) Župan Alojz Lipnik je v svojem govoru preletel pomembnejše dogajanje zadnjega obdobja in med drugim dejal: »Štiriletni mandat našega dela na občini se izteka. Vsak začetek potrebuje trdne temelje. Moji temelji so bili in so še delati, kolikor morem, kolikor znam in po svoji vesti. Delati za celotno občino, kjer ne sme biti bolj in manj pomembnih občanov«. Težka demografska situacija, je menil župan, ni ljudi ustavili, jim ponudili tisto, karjim želimo ponuditi, terjih usmerili tja, kjer je turistični obisk dobrodošel,« je še povedal župan Lipnik. Dejal je, daje bilo vzadnjem času veliko postorjenega: v izgradnji je objekt Rinka, uredili so sprehajalne poti in parkirišča, prireditveni prostor, kjer je potekal tokratni dogodek ... Seveda pa veliko dela še čaka. Treba se bo lotiti cestne infrastrukture, čistilnih naprav na kmetijah, telovadnice in Priznanja Občine Solčava so prejeli: - kolektiv podružnične šole in vrtca v Solčavi, ker otroke vzgaja v solčavskem duhu in v povezavi z njihovo preteklostjo, jezikom in običaji; - Kulturno društvo Franc Herle Solčava, ker spodbuja vsesplošni kulturni razvoj ih' ohranja nesnovno dediščino ter kulturno identiteto Solčavskega; - Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline, krajevni odbor Solčava, ker vzpodbuja priložnosti za nova znanja svojih članic in njihovo vpetost v splošno dogajanje v občini; - Zadruga Solčava za organizacijo dveh odmevnih razstav, in sicer razstave drobnice in razstave cikastega goveda; - interesna skupina Solčavske filcarke, ki so v letu 2005 osvojile novo tehniko - polstenje in tako obudile desetletja pozabljeno obrt, svoje znanje pa prenašajo tudi naprej; -Jernej Plankl, ki na Upravni enoti Mozirje ved-, no prisluhne potrebam občanov in pomagc reševati upravne zadeve (Plankl je pred tem vse do leta 1995 služboval na krajevnem uradu Solčava). Priznanje župana sta prejela Jakob Presečnik in dr. Rado Genorio. Oba že vrsto let izkazujeta poleg ostalih vrednottudi nenehno pripravljenost pomagati na vsakem koraku, še posebej pa ob ovirah, na katere včasih naletijo v majhnih občinah, kot je Solčava. OBČINA SOLČAVA Letošnja občinska prireditev vsebinsko Piše: Aleksander Videčnik V SVATE Posrednik, ki si gaje izbral bodoči ženin, je povabil na srečanje na dom neveste ženinove starše in ženina. Seveda seje o tem dogovorii s starši ženina in neveste. Običajno je na to srečanje prišel le oče ženina in on sam. Uvodni pogovori so potekali vsestransko. Uvod je največkrat potekal tako, da so ženinovi ob prihodu rekli: »Tako daleč je do vas, da smo komaj našli hišo - naj še drugi pridejo, da bomo »poves-ovali« (se pomenili).« Tu so mislili na nevesto, ki ob prihodu svatov ni bila navzoča. Razpletali so vse mogoče o gospodarjenju, živini, pridelkih in podobno. Uvod je potekal stoje sredi hiše (dnevne sobe). Šele po tem sta nevestina starša povabila svate k mizi. Ponavadi je bila miza že pogrnjena, gostitelja sta ponudila pijačo in jedačo. Če so bili naklonjeni bodoči zvezi, so ponudili želodec in domač kruh in čaj. Če čaja ni bilo, je to pomenilo, da se nevestini starši s poroko ne strinjajo. V ljudskem jeziku je to pomenilo »da so dobili rožo na kožo«. Na takem srečanju še ni bilo govora o poroki. Če pa je kazalo dobro za zvezo mladih, se je že naslednji dan srečanje ponovilo. RAZGLEDI Običajno se ponovno srečanje dogajalo v četrtek. Vedno so pazili, da so šli v svate na sredo. To je potekalo spetv hiši nevestinih staršev. Že kar uvodoma so sedli za pogrnjeno in polno mizo. Dokončno so se dogovorili o datumu poroke in vseh podrobnostih v zvezi s tem. Ko so zaključili pogovor v hiši, so se odpravili na ogled posestva, predvsem hleva za govejo živino, svinj, nato kašče, njiv in »lesa« (gozda). Domači so govorili o revščini, svatje pa so pretirano hvalili, kar so videli. Ponavadi niso govorili o doti neveste, ker so to določili nevestini starši sami. Največkrat v doti ni bilo zemljišč, gozd pa so dali v posekza dobo 10,največ 15 let. Toda dogovorili so se za oklice v cerkvi, ki so bili že v soboto po tem srečanju. POGIRVANJE Če fant in dekle nista bila »zvajena«, je sledilo »pogirvanje«. To je opravil tisti, ki bo imel posestvo (bodoči gospodar). Izrazje gotovo s Koroške, pri nas so ga tolmačili kot »potrebo« ali »zahtevo«. Verjetno gre za ponemčeno besedo Gier, Gierde, kar pomeni poželenje ali pohlep, dejansko pa je to pomenilo, da si fant želi nevesto. Če je fant doma prevzel posestvo, je dejal nevesti: »Za gospodinjo te pogirvam.« Če je dekle kot edinka doma prevzela posestvo, je šel oče Razni obredi d ljudi neveste fanta pogirvat, če pa oče ni več živel, je to opravi bližnji sosed, kije bil na poroki nevestina priča. Dekle je reklo fantu: »Naša hiša te pogirva.« Če je bilo dekle zavrnjeno, ljudje tega niso smatrali za sramoto. Kot bodoča posestnica sije potem lahko samostojno izbirala ženina. VABLJENJE V svate so vabili kmalu po prvih oklicih v cerkvi, lahko tudi teden ali dva pred poroko. Vabila sta ženin in nevesta, najprej bližnje sosede, nato šele sorodstvo. Spet se je ponovil običajen način na srečanjih z vabljenimi. Ko sta oba bodoča novoporočenca stopila v hišo, so govorili o vsem drugem, le o poroki ne. Šele ob slovesu sta izrekla vabilo in povedala kraj in dan ohceti. Če je kdo odklonil vabilo, so po vasi govorili, »da niso malenge iti na poroko«. Če je dala gospodinja mladima svinjsko pleče, je to pomenilo, da zagotovo pridejo. Poroke so bila navadno dopoldne okoli deset ure, marsikje pa le ponedeljkih. SLOVO (SLOVA) V nedeljo pred poroko so proslavljali, tako fant kot bodoča nevesta, slovo od vrstnikov. Ponavadi so to slavje imeli ob štirih popoldne. Če sta bila življenju naših (6) se je plesalo in pelo, slavje pa so končali okoli desete ure. Najlepše je sledilo, ko so ob slovesu nevesti dekleta zapela pesem: »Zamisli si nevesta, na tisti dan, kam tvoja potte pelje. Poljubi svojemu ateku roko, lepo sejim zahvali. V kršanskem nauku prav lepo so tebe podučevali« Sledili sta še dve kitici. Fantje pa so ženinu zapeli: »S'nočkaj sem slišal 'no ptičko zapet, v bližnjem hribčku na vejici sedef. Pela prav glasno, prijetno mi je b'Io, a sam sem si mislil, kaj bo.« Temu so sledile še tri kitice in zadnja je glasila: »Koi'kratsmo prepevali skupaj vsi, v kratkem se času vse spremeni. Žlahtno veselje je minilo za te, odcvetele so ti rožice vse.« USODA KMEČKIH DEKLET Če listamo po starih besedilih domačih pesmi o kmečkih dekletih, lahko ugotovimo najbolj pogosto izraženo željo po poroki. Tako je razumeti čas pred drugo svetovno vojno in seveda še prej. Kmečke družine so na sploh imele veliko otrok, od katerih številni doma niso videli možnosti znosnega življenja. Fantje so iskali delo v gozdovih in pri večjih kmetih, dekleta pa so že v otroških letih morala služiti kotvaruške in podobno. Neporoče- Suhovrška ohcet v predelu Gornjega Grada leta 1911. Fotografijo hrani Franc Brglez v Primožu. oba bodoča poročenca iz iste fare, so vabili fante in dekleta na nevestin dom z besedami: »Pridite na moje slovo v nedeljo.« Nevesta je svoje vabljence pričakala na pragu hiše in se zvsakim rokovala. Dekleta soji izrekala dobre želje: »Želim ti srečo v zakonu, da bi bila srečna in zdrava in da bi imela dosti otrok!« Nato sejim je nevesta zahvalila in jih povabila v hišo. Fantje so se z njo le rokovali in niso izrekali kakšnih voščil. V hiši so se posedli za mizo in nevesti ter ženinu ob kratkem nagovoru izročili darila. Ta večer običajno nisojedli mesa, na mizi sta bila le šarkelj in jabolčnik (tokov'c). Za razpoloženje je poskrbel godec, kije potem igral tudi na svatbi. Veliko na hčerka na kmetiji je postala »teta«, zato so si dekleta močno želela poroke, s katero bi postale gospodinje na kmetijah. Po odpravi fevdalizma seje v družinah marsikaj spremenilo. Lastništvo kmetije je prešlo v roke enega lastnika, kije bil oče ali pa najstarejši sin. Če so pred kmečko odvezo delali vsi kot enaki med seboj, seje potem način življenja spremenil. Pojavljali so tako imenovani »iberžniki«, na vasi se je pričelo kruto socialno razlikovanje. 0 tem je pisal dr. Janez Evangelist Krek v Črnih bukvah. Prednost v takih razmerah so imeli moški, saj so njihovo delovno moč iskali v nastajajoči industriji, največ pa v rudarslvu doma in po svetu. Nadaljevanje prihodnjič. Prehrana bodočih staršev MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Doslej smo se kot pravi poznavalci zdrave prehrane naučili veliko o hranilnih snoveh, urejenem režimu uživanja hrane, prehranski piramidi in vseh skupinah živil. Znanje je usvojeno, ko ga uporabljamo. Zato se primerno prehranjujmo. Zakaj primerno? PRIMERNO JE ZDRAVO Populacijo ljudi v neki družbi razdelimo vskupine, ki jim priporočimo zanje primerno prehrano zlasti kar se energijske vrednosti tiče (glavna načela zdrave prehrane so namreč za vse enaka). Pri tem največkrat oblikujemo skupine glede na starost: dojenčki, malčki, predšolski otroci, šolarji, srednješolci,..., starostniki. Kaj pa vmes? Pri odraslih je uporabna delitev v skupine glede na stopnjo fizične aktivnosti pri delu in športu: lahka dela, srednje težka dela, težka fizična dela, rekreativci, (ekstremni) športniki. Večjo pozornost posvečamo posebnim skupinam ljudi: nosečnice, doječe mame, ljudje z zdravstvenimi težavami (alergiki, diabetiki, hipertoniki in drugi). Ta pozornost je potrebna zlasti zaradi v preteklosti zasidranih nezdravih prehranjevalnih navad, ki temeljijo na neznanju in napačnih predvidevanjih ter drugačnih življenjskih okoliščinah kot so današnje. O tem bomo več povedali pri priporočeni prehrani za posamezne skupine ljudi. Za vsako skupino ljudi je primerna taka prehrana, ki omogoča najboljše počutje ter ohranja in povečuje zdravje. NAČRTUJEMO OTROKA? Pričakovanje otroka je največkrat osrečujoče za bodoče starše in njihove bližnje; za družbo pa so rojstva želena in koristna. Planiranje rojstva otroka se zdi morda precej hladno, enako pa je pubertetniku ločenih staršev precej neprijetno čuti, da ni bil načrtovan in je »kriv«, da sta se starša vzela. S tem se ne bomo obremenjevali. Naše izhodišče naj bo, da je vsak spolno dozorel mlad človek vse do starosti približno pol stoletja potencialni bodoči starš. Torej četudi ne načrtuje otroka, se lahko zgodi, da bo srečni dogodek že najkasneje čez devet mesecev. Zato je tudi s tega vidika to življenjsko obdobje, ko je potrebno zdravo jesti. Srednješolci se običajno na začetku te teme muzajo in si mislijo svoje, ko pa vprašam, če poznajo koga, ki ne more imeti otrok, marsikdo ve za ta problem in pozornost se preusmeri na zdrav življenjski slog. KAJ BOMO JEDLI? Vse kar jemo, nas gradi, je rek, ki dobesedno pomeni: Če jemo pretežno sadje in zelenjavo, jedi iz polnozrnatih žit, nekaj mesa in mlečnih izdelkov, ostala živila pa v manjših količinah, bomo fit - v dobri kondiciji, odporni proti boleznim in siti. Četudi jemo sadje in zelenjavo, naša prehrana pa je bogata z izdelki iz bele moke, sladkorja in maščob, smo zaspani, utrujeni, brez volje in energije, morda celo debeli in na pragu civilizacijskih bolezni, vsekakor pa vedno lačni. Za povišan sladkor, trigliceride, holesterol, krvni pritisk, šumenje v ušesih, otekanje obraza, rok in nog, artritis, bolezni srca in ožilja,...večinoma niso neposredno krivi geni, pač pa nezdrave prehranske navade, ki se jih navzamemo že v otroštvu in jih potem kot salo okrog pasu nosimo s seboj dan za dnem. Verjamete, da lahko kaj spremenite? Poskusite, rezultati so lahko le pozitivni! Spremenite način razmišljanja, kajti od lakote pri nas ljudje ne umirajo več, od prenajedanja pa vse pogosteje. ZGODIL SE BO OTROK Ženska in moški, ki bosta v prihodnosti spočela otroka, imata več možnosti, da bo ta zdrav, če sama zdravo živita. Zdravo telo ima več možnosti za proizvodnjo zdravega genetskega materiala in novo spočeti otrok ima več možnosti za zdrav začetek življenja. Jejmo urejeno in pestro, ker je možno, da z enostransko prehrano spodbujamo alergije. Seveda ne moremo neposredno vplivati na globalno onesnaženje, lahko pa uživamo hrano bogato z vitamini, minerali in vlakninami ter pijemo vodo; skrbimo za gibanje in dobro prebavo. Opustimo sladkarije in prigrizke, uživajmo sveže sadje in zelenjavo vsak dan, predvsem pa ne pozabimo: Zmernost je ključna za zdravje - nas in bodočih rodov! PRIHAJA: NOVI VW SHARAN Enoprostorec za naslednje desetletje Par desetletij nazaj smo bili priča pojavu prvih enoprostorcev. Pionir na evropskem trgu je bil Chrysler voyager, sledil mu je renault espace. Z razvojem trga sta se pojavila še »brata« fordov galaxy in VW sharan. Zanimanje za enoprostorce je bilo v tistem času izjemno, sledilo paje življenjski filozofiji, da je oddih prijeten šele takrat, ko ni potrebno paziti na vsak dodaten kos prtljage. Toda vsak trend se enkrat konča in tako seje pričelo tudi izumiranje avtomobilskih »dinozavrov«. Prodajne številke so padale iz leta v leto, toda Fordu je z novim galaxyjem vendarle uspelo preobrniti trend navzgor. Volkswagen se je zato odločil prenoviti sharana in se z njim ponovno zavihteti na vrh lestvice prodajnih uspešnic. Avtomobila sta si po dimenzijah precej podobna. Sharan meri v dolžino 4,85 m, je širši in nižji kot galaxy ter precej manj izrazito oblikovan. Če galaxy vzbuja vtis športnosti, sharan ne deluje prav nič vznemirljivo. Pri Volkswagnu pojasnjujejo, daje razlog temu dolga življenjska doba avtomobila. Dokaz temu je VWtouran, kije kljub svojim letom še vedno dopadljiv in podobno naj bi se godilo tudi sharanu. Podobnost med sharanom intou-ranom zato ni naključna. Največja prednost novega sharana so velika drsna zadnja vrata, ki omogočajo lažji izstop in vstop. Notranjost je urejena skladno s hišnimi pravili in znana že iz golfa ali passata, kar pomeni, da je vse na svojem mestu, urejeno in na razpo- lago vozniku in sopotnikom. V zadnji vrsti so na voljo trije zložljivi sedeži, medtem ko galaxy, s katerim sharana najbolj pogosto primerjajo, ponuja še tretjo vrsto z dvema sedežema inje tako serijsko sedem-sedežnik. Sharanov prtljažni prostor je vsekakor dovolj velik in omogoča prevoz zajetne prtljage. Daljša medosna razdalja pomeni malce manj okretnosti v ostrih ovinkih, konkurent galaxy pa na tem področju naravnost blesti. Motoma paleta bo pri sharanu izpopolnjena s širokim izborom agregatov, kijih poznamo že iz ostalih VW modelov. Na bolj razvitem evropskem trgu bo novi sharan na voljo že konec tega leta, kmalu za tem pa menda tudi pri nas. Tako obljubljajo. Torej, kdor pričakuje ali že ima veliko družino, naj z nakupom novega avtomobila še malce počaka. Igor Pečnik Oblika novega sharana ni vznemirljiva, prav zato pa naj se je kupci ne bi kmalu naveličali /■ \ 14 ___/ RUDI ZADNIK, višji gasilski častnik Poletni čas z daljšimi sušnimi obdobji in visoko vročino predstavlja veliko nevarnost za nastanek požarov v naravi. Da bi se izognili tovrstnim požarom, lahko veliko pripomoremo tudi sami. V sušnem obdobju bodimo skrajno previdni pri ravnanju z ognjem v naravi. Poveljstvo Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline ugotavlja, da je v zadnjem času prišlo do nekaj nepotrebnih intervencij zaradi neprijave kurjenja na prostem in manjših požarov v naravi. V sušnem obdobju ali ob povečani požarni ogroženosti se v naravi poskušajmo izogibati predvsem: - nekontrolirani uporabi ognja in sežiganju odpadkov v naravnem okolju (zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov in v gozdovih), Požarna varnost v našem okolju v poletnem času - kajenju in odmetavanju ogorkov v gozdovih in njihovi neposredni bližini, - kurjenju žarov izven urejenih kurišč, - odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil in podobno. V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je tam strogo prepovedano: - kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj, - puščati aii odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar. KAJ STORITI, KO ZAGORI V NARAVI? 1. Ostanimo mirni in razsodni. Ocenimo, za kakšen požar gre. To bomo lahko storili le, če bomo ohranili mirno kri. Če gre za manjši začetni požar, torej če je šele zagorelo, poskušajmo ogenj pogasiti sami. 2. Pri gašenju moramo paziti predvsem na lastno varnost. Požara se lotimo s priročnimi gasilnimi sredstvi: -z vodo, - z brinovimi ali smrekovimi vejami, -zzemljo ali peskom. Gašenje požara v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijemo na ogenj. Polivamo toliko časa, da ogenj popolnoma ugasne. Z vejami rahlo tolčemo po ognju ali pa jih vlečemo po robu goreče trave. Če imamo pri roki kakšno orodje (kramp, lopata) lahko prekopljemo travo in s tem preprečimo nenadzorovano širjenje požara. Manjšo gorečo površino lahko posipamo s peskom ali z zemljo, dokler ogenj ne ugasne. 3. Če se požar širi in presega naše zmožnosti? Če požaru nismo kos, nemudoma pokličemo gasilce na tel. 112: - predstavimo se z imenom in priimkom, - povemo, kaj in kje gori, - opišemo obseg požara, - povemo, katere dobrine ogroža ogenj, -dogovorimo se, kje bomo gasilce počakali. Posebno opozorilo: V kolikor občani kontrolirano kurite v naravnem okolju, predhodno obvestite številko 112, da center 112 na klice občanov po nepotrebnem ne pošilja gasilcev na kraj večjega dima ali kontroliranega požara. Vir: Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju LJUBNO OB SAVINJI Reka Savinja je naravna vrednota »Ni naključje, da smo danes priča otvoritvi table o Savinji, saj je zgodovina in razvoj Ljubnega ter njegovih prebivalcev močno povezana s splavarstvom, le-tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo reke Savinje,« je v četrtek, 29. julija, povedal Lojze Gluk z Zavoda za gozdove Slovenije, krajevne enote Ljubno. Reka Savinja je naravna vrednota in s postavitvijo table, ki sojo omogočili Zavod za varstvo narave OE Celje (ZRSVN), Zavod za gozdove Slovenije KE Ljubno in Občina Ljubno, bodo obiskovalci Vrbja in spre-hajalci ob reki o tem nazorno seznanjeni. Jubilejni 50. Flosarski bal seje gozdarjem zdel primerna priložnost, da se na poseben način poklonijo reki, kije omogočala splavarstvo - za številne naše prednike pomemben vir preživetja, hkrati pa tudi vrata v svet. Dolgo- letna tradicija splavarstva je zamrla z drugo svetovno vojno zaradi uvedbe sodobnejših tehnik transporta. Danes je Savinja pomem- bna predvsem z vidika turizma, saj je primerna za športni ribolov in športne aktivnosti. Ob tej priložnosti so se organiza- Tabla v Vrbju opozarja mimoidoče, da je reka Savinja naravna vrednota, temu primeren pa naj bi bil tudi odnos do nje (foto: Štefka Sem) torji zahvalili najbolj predanim pomočnikom, ki so prireditev vsako leto finančno podprli. Petim sponzorjem so v zahvalo posadili pet dreves, ki bodo rasla in obogatila Vrbje. Posadili so lipe in jerebike, narava pa je velikodušno poskrbela, daje ravno na dan sajenja padlo veliko dežja in zalilo novo posajena drevesa. Direktor ZRSVN Darij Krajčič je ob tej priliki obudil spomin na čas, koje živel na Ljubnem, in reko Savinjo, kije zelo vplivala na razvoj kraja. Prireditev so obogatile članice družinskega kvarteta Tirska dekleta, ki so med drugim zapele pesem o Savinji, avtorsko delo Rosane Štiglic. Nastopil je tudi Robi Weiss, kije nazivu grajski godec, ki gaje prejel v Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji dodal še naziv flosarski godec. Štefka Sem Predkupna pravica - pravica do nakupa neke stvari pred drugimi interesenti hovo skupnost. Ločimo pogodbeno in zakonito predkupno pravico, pri čemer velja, daje prva bolj pogosta in zanjo velja, da mora biti vpisana v zemljiško knjigo (tako kot vse ostale stvarne pravice). Zakonita predkupna pravica je določena že v samem zakonu, njen primer pa je: ko se nekdo izmed več lastnikov ene parcele odloči svoj delež prodati, imajo ostali solastniki te parcele predkupno pravico. To je določeno v Stvarnopravnem zakoniku. Zakonita predkupna pravica ima prednost pred pogodbeno. KAJ PRAVI OBLIGACIJSKI ZAKONIK Generalno je predkupna pravica urejena v Obligacijskem zakoniku, ki določa, da se s pogodbenim določilom o predkupni pravici lastnik stvari, torej prodajalec, zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji, kot so bili dani kupcu. Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na vesti predkupnega upravičenca? Če je za predkupno pravico novi kupec vedel, potem je pogodba z novim kupcem izpodbojna. ALI JE PREDKUPNA PRAVICA DEDNA? Predkupne pravice ni mogoče podedovati ali je kako drugače odtujiti (npr. prodati naprej). Če se stvar prodaja na prisilni javni dražbi, se predkupni upravičenec ne more sklicevati na svojo predkupno pravico, vendar pa lahko predkupni upravičenec, čigar predkupna pravica je bila vpisana v javni knjigi (zemljiški knjigi), zahteva razveljavitev dražbe, če ni bil nanjo posebej povabljen. Pomen predkupne pravice je za določeno skupnost, ki želi to tudi ostati, zares velik in prav zato si jo velja izgovoriti. Pozdrav do prihodnjič ter vabljeni, da nam kakšno vaše vprašanje tudi pošljete! Savinjske novice in volitve V skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje lokalne volitve in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje. To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja. V času volilne kampanje bodo Savinjske novice izšle petkrat: 10., 17. in 24. septembra ter 1. in 8. oktobra 2010. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil. Strankarskih razglasov, pozivov,javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov. V primeru zadostnega števila naročil oglasov bo pred volitvami po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanje izšla tudi posebna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik URŠKA KRAJŠEK, samostojna pravnica v Banki Celje d.d. Vprašanje, ki mi ga znanci in sosedje mnogokrat postavljajo, je povezano predvsem z ohranjanjem lastništev na zemljiščih, ki na nek način tvorijo zaključeno celoto, oziroma s širjenem lastništva na določenem območju. Kako si zagotovili nakup sosednje nepremičnine, ki trenutno ni naprodaj, mogoče pa v prihodnosti bo? Kako preprečiti prodajo sosednjega zemljišča neznancem? Odgovor na to vprašanje je v ureditvi predkupne pravice. KAJ JE PREDKUPNA PRAVICA Najbolj »grob« opis predkupne pravice je naslednji: to je pravica do nakupa neke stvari pred drugimi interesenti. Predkupno pravico so poznali že v fevdalni skupnosti, ko so takratne skupnosti skušale ohraniti nepremično premoženje v svojih rokah in s tem preprečiti vključitev neželenih tujcev v nji- zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Hkrati s to izjavo mora lastniku plačati kupnino ali pa jo položiti pri sodišču. Če čas trajanja predkupne pravice ni določen v pogodbi, s katero se le-ta dogovori, preneha po petih letih od sklenitve pogodbe. In kaj se zgodi, če prodajalec ne ob- FLOSARSKE VEZI Flosarski »ho-ruk« za ponosnih petdeset let Fiteževiz Radmirja, Alojz Jeraj - Vrbin s Pobrežij in Ivan Pevc z Ljubnega. Prislan je s ponosom potrdil, da je med vsemi najstarejši, saj prvega konkurenta v starosti prekaša »kar« za 10 dni. O spominih na čase, koje splavarjenje v naši dolini pomenilo donosno gospodarsko dejavnost, je spregovoril, dr. Jože Zagožen. Spominjal seje pripovedovanja očeta in strica, ki sta se oba ukvarjala s splavarjenjem in sta v enem letu zaslužila 178 »jurjev«. »To je veliko, če vemo, da je takrat krava imela ceno okoli jurja. Poudariti je treba tudi, da je bil splav hkrati prevozno sredstvo in tovor, kar je bilo izjemno racionalno,« je med drugim dejal dr. Zagožen. Navzoče je nagovoril tudi predsednik uprave delniške družbe BTC Jože Mer- Najstarejsi se živeči flosar Anton Prislan - Fitezev iz Radmirja je bil deležen glasnega aplavza V Vrbju na Ljubnem ob Savinji je spet odmeval glasni flosarski »ho-ruk« - vzklik, ki je bil v dneh, ko so od tod še pluli flosi v svet, zelo pogost. V soboto, 31. julija, so se namreč prvič srečali krščenci s petdesetih flosarskih balov in »ta pravi« flosarji. Prvo srečanje sta v okviru razgibanega programa ob jubilejnem 50. Flosarskem balu pripravili Turistično društvo Naš kraj in Flosarsko društvo Ljubno v spomin in zahvalo prvim organizatorjem bala, ki so v ohranjanju flosarskega izročila prepoznali razvojno priložnost kraja. Z minuto molka so udeleženci prireditve namenili spoštljive misli vsem preminulim flosarjem. V imenu Flosarskega društvaje prisotne pozdravil predsednik Robi Lihteneker in takrat je zadonel »ho-ruk«, iz katerega je bilo čutiti ponos pripadnosti tej trdoživi bratovščini, ponos na vsa stoletja, dokler je dejavnost še bila živa, in ponos na vseh petdeset let, ko Ljubenci niso pozabili na izročilo svojih prednikov. Po glasbeni točki v izvedbi Robija Weissa je sledila svečana podelitev spominskih priznanj krščencem, flosarjem in tudi zvestim sponzorjem Flosarskega bala. Še posebej navdušeno ploskanje je spremljalo podelitev priznanj trem najstarejšim »ta pravim« flosarjem. To so Anton Prislan - Imenitne ljubenske igralke so na izviren in duhovit način prikazale življenje žena flosarjev Medtem, ko so se možje »matrali« na rajži, se je doma dogajalo marsikaj. Strah za moževo varnost in zdravje, strah, da bo denar stekel po grlu, ljubosumje, pa še marsikaj seje motalo osamljenim ženam po glavah. Na izviren in duhovit način so to v igranem prizoru prikazale igralke Kulturnega društva Ljubno, ki so spravile celotno občinstvo v prešerno razpoloženje. Za režijo je poskrbela Urša Solar, imenitne igralke pa so še enkrat dokazale, da so jim tovrstne vloge pisane na kožo. Tekst in fotografije: Marija Lebar fe5-1 ; n -v. «TS ''if pH“ •• ywf , Oil v IS'fSZIO’MMM _ CD CO 'Ff N CO § CB E E co °- O d) C "O 2 ^ CO o — >N gSoü ■a c= cd o O CD > c > CD C/) t CD CO lì 'll -Q "O DĆ CO .CO CT)‘> CO — CO ■— E 0 3 cü 'c CO CO -Q C/5 Organizacije, Oglasi Ohranite Vaše najlepše spomine! Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do 10. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 Na 19. tradicionalnem tekmovanju starejših gasilcev za memorial Viktorja Lukšeta, ki je bilo minulo soboto v Mozirju, sta zmagali moška in ženska ekipa PGD Polje. Med 18 ekipami prostovoljnih gasilskih društev tokrat ni bilo domače. Vaja s hidrantom in vaja v raznoterosti sta preizkusili izurjenost in moč posameznika ter uigranost celotne ekipe sedmih gasilcev, Sodelovaloje šest ženskih in dvanajst moških ekip; prve tri v vsaki konkurenci so prejele priznanje, zmagovalnima ekipama iz Polja pa je prehodni pokal izročil sin Viktorja Lukšeta, Stane Lukše. Ob tej priložnosti je poveljnik PGD Mozirje Robert Napotnik podelil gasilcema Pavlu Pečniku in Sandiju Mikeku čin gasilskega častnika II. stopnje. Tekmovanje je vodil Robert Napotnik, kije letos prevzel poveljstvo PGD Mozirje. Povedal je, da namerava društvo letos še več pozornosti posvetiti izobraževanju in praktičnemu Poveljnik PGD Mozirje Robert Napotnik namešča čin gasilskega častnika II. stopnje Sandiju Mikeku (foto: Ciril M. Sem) usposabljanju. Zato so se odločili, da gasilci so pridobili specialno znan-bodo ves izkupičekveselice, ki je bila je informatike, strojništva, se uspos- po tekmovanju pred gasilskim do- abljaii za uporabo radio zvez in dimom, namenili nakupu multimedi- halnih.aparatov, ena gasilka je post- jske opreme. Radi bi kupili projektor, ala inštruktorica. Do 1. julija so ozvočenje in prenosni računalnik, mozirski gasilci v 2.365 prosto-karvse bi jim omogočilo učinkovite- voljnih urah razvažali pitno vodo, in-jšo analizo intervencij in boljše obno- tervenirali, vadili in se pripravljali na vitveno usposabljanje operativcev, septembrsko »veliko vajo»na Mozir- V letošnjem letu so usposobili že ski planini, enajst pripravnikov, posamezni Andreja Gumzej Rečiški gasilski veterani med tekmovanjem (foto: Ciril M. Sem) OČESNA OPTIKA LIKEB TERNIKd.0.0 Na trgu 5, Mozirje Telefon: 839-49-53 www.fotoknjiga.net j^pPRODAJA IBčnih očal IZKORISTITE 30% POPUST! Adidas sončna očah [______ Ljudje in dogodki, Šport SOLČAVSKO Poletne delavnice za otroke Blizu petdeset otrok je tretji julijski teden preživelo no Solčavskem, kjer so se vsakodnevno udeleževali raznih delavnic. Avtobus jih je pobiral po celi dolini, tako da so bili otroci od vsepovsod. Dva dni so preživeli v Matkovem kotu, kjer so se lahko kljub visokim temperaturam malce osvežili. Med drugim so se srečali s planinci in lovci. Veliko o živalih je otrokom povedal Matkov Janko, ki je lovec že več kot štirideset let. Sprehodili so se po kotu in nekaj časa porabili za igro. Na izletu v Robanovem kotu jim je Robanova Barbara, profesorica biologije in čebelar-ka, veliko povedala o tej ledeniški dolini, ogledali so si čebelje panje in poskusili med iz njih. Prav od blizu so se srečali s konji, prašiči in kravami, pri pastirju Drejcu pa so lahko dobili kislo mleko in maslenek. Nekateri so si ogledali še prode, prazno rečno strugo Savinje. Ker je bil vsak dan namenjen srečanjem s člani drugega društva, so seveda prišli na vrsto tudi solčavski gasilci. Na veliko veselje otrok so pripravili mini gasilsko tekmovanje, na katerem so lahko malčki stopili pred vodni curek. Udeleženci delavnic so izdelovali izdelke iz lesa, filca in drugih materialov, pri čemer je pomagala vzgojiteljica Vanja Hofbauer. Zaključek je potekal v Logarski dolini, kjer so solčavske filcarke pripravile predstavitev fil-canih izdelkov, Tjaša Cepuš iz Celja, ki igra na planetarni gong, je predstavila, kako se v naravi sliši glasba vesolja, otroci pa so predvsem nestrpno čakali zaključek filcarske pravljice, ki se je odvijala v pravljičnem gozdu. Ker so otroci na zaključek povabili svoje starše, so jih organizatorji, društvo SPES, pogostili z domačimi jedmi: gobovo juho, zelenjavno enolončnico, zavitkom in orehovimi rogljiči. Vodja društva SPES, Renata Jakop Roban, je ves teden uživala z otroci in animatorji ter upa, da jim bo tudi prihodnje leto uspelo pridobiti sredstva iz projekta LEADER, da bodo lahko nadaljevali s podobnimi delavnicami. Štefka Sem Otroci so preživeli prijeten počitniški teden v naravi, jo spoznavali in kreativno ustvarjali SMUČARSKI SKOKI ZA POKAL FLOSARJA Uspeh mladih ljubenskih skakalcev in skakalk Letošnji jubilejni 50. Flosarski bal je ponovno postregel s kopico športnih dogodkov, med katerimi so bili kot običajno v ospredju smučarski skoki za pokal flosarja, ki so jih na skakalnicah, prevlečenih s plastiko, organizirali člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. Mladi skakalci so nastopili v petih kategorijah: deklice do 11 in 13 let ter dečki do 10,12 in 15 let. Med najmlajšimi deklicami je bila najboljša Jerneja Breči iz SSK Velenje, pred domačinko Evo Jurjovec in Pio Slamek, tudi tekmovalko iz Velenja. V kategoriji deklic do 13 let je slavila domačinka Tanja Fricelj, pred Jernejo Breči in Pio Slamek (obe SSK Velenje). Na oder za zmagovalce pri najmlajših dečkih je stopil domači skakalec Marsel Liht-eneger, pred Karlom Voduškom (SD Vizore) in Žakom Mogelom (SSK Ljubno BTC). Med dečki do 12 let, kjer je bilo največ nastopajočih (19), je bil najboljši Velenjčan Vid Vrhovnik pred Ožbejem Jelenom, prav tako SSK Velenje, in Timijem Zajcem (SD Vizore). V kategoriji najstarejših dečkov si je na na- Zajc (SD Vizore), tretje mesto pa je pripadlo jvišjo stopničko priskakal Matevž Samec Maticu Ajniku (SSK Ljubno BTC). (SSK Velenje), drugo mesto je zasedel Timi Franjo Atelšek Najboljših šest med najmlajšimi dečki, na najvišji stopnički Marsel Lihteneger z Ljubnega ob Savinji (foto: Franjo Atelšek) TRADICIONALNO, NARAVNO, USTVARJALNO DRUŽINSKI DAN NA LJUBNEM OB SAVINJI Otroci izdelali Vidku srajčico Izdelava srajčice za Vidka je bila zelo zanimiva (foto: Štefka Sem) V okviru Solčavskih dni in projekta Tradicionalno, naravno, ustvarjalno so v Solčavi potekale delavnice za otroke, s katerimi so članice Zadruge Solčava otrokom omogočile brezskrbno in ustvarjalno druženje v naravnem okolju. Na delavnicah so otroci spoznavali naravne materiale in iz njih izdelovali izdelke. Še posebej zanimivo je bilo ustvarjanje iz mikane volne, čas med ustvarjanjem pa so popestrili s pogovori, pripove- dovanjem zgodb in pravljic in sprehodi. V Solčavi so se tako zbrali številni otroci; zanimivo je bilo, da so bili nekateri izmed njih iz tujine, in so tako pogovori potekali v več jezikih. Iz mikane volne so ustvarjali manjše izdelke, lotili pa so se tudi izdelave Vidkove srajčice. Kako iz-gledajo izdelki iz filca izpod rok pravih profesionalk, so si ogledali na razstavi. Štefka Sem Obujanje starih, že pozabljenih iger V okviru letošnjega Flosarskega bala je bila zadnja nedelja vjuliju namenjena družinam. V Vrbju so se zbrale številne družine, saj je bil ta dan namenjen druženju in obujanju spominov na stare, že pozabljene igre. Člani zgodovinskega krožka na ljubenski šoli so pod mentorstvom učiteljice zgodovine Marjane Šiljar že med letom s pomočjo dedkov in babic poskušali zbrati kar največ iger, katere so se igrali v starih časih. Hodili so na lesenih hoduljah, s kamni zbijali pločevinke, tekali z zaveza- nimi nogami, metali orehe v košaro, igrali stare družabne igre, mlajši pa so barvali. Mizar, ki je v Vrbje pripeljal stari »ponk«,je izdeloval lesene pručke in nekateri so radi poprijeli za deio ter mu pomagali. Otroke so navdušili še gasilci, ki so ob prižgani sireni vsakega kije želel, popeljali en krog. Ob Savinji so skrivnosti polstenja volne prikazovale solčavske filcarke, za zaključek pa so si otroci ogledali še predstavo Čirule v izvedbi skupine Potovke. Štefka Sem Otroci in starši so se zabavali ob raznih starih igrah (foto: Štefka Sem) MALI NOGOMET V SOLČAVI Pri moških pokal Lučanom, pri ženskah ostal doma Na malonogometnem turnirju Gragorc - Ipavec se je pomerilo dvanajst ekip iz Zgornje Savinjske doline in širše (foto: Marija Šukalo) Zadnji vikend v juliju so solčavski športniki pripravili 10. tradicionalni turnir v malem nogometu za memorial Gregorc - Ipavec. Z njim so počastili spomin na svoja člana, ki ju je iz njihovih vrst iztrgala prerana smrt. Na ta način so športniki prispevali svoj kamenček v mozaik prireditev v okviru 18. Solčavskih dnevov v Evropski destinaciji odličnosti. Na turnirju seje pomerilo dvanajst ekip iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline in širše. Do prvega polfinala sta se prebili ekipi ŠD Raduha in Anzi bar. Po izenačenem rezultatu so o zmagovalcu odločali prosti streli, pri čemer so več zbranosti pokazali nogometaši Raduhe. V drugem polfinalnem obračunu so domačini morali priznati premoč nasprotnikom iz Strug. Tudi o tretjem mestu so odločali prosti streli. Igralci Anzi bara so bili tokrat bolj natančni kot v polfinalu, kar je za Solčavane pomenilo nehvaležno četrto mesto. Finale med Strugami in Raduho je po borbeni igri končalo z zmago Lučanov 4:1. Po petkovem turnirju moških ekip so se v soboto pomerile še ženske. Sodelovali sta le dve ekipi - ŠD Solčava in Razpotje. Po razburljivem boju, kije trajal vse do zadnje minute, so z 2:1 slavile domačinke in tako bo prehodni pokal do naslednjega leta ostal kar doma. Marija Šukalo ŠPORTNE PRIREDITVE V OKVIRU F10SARSKEGA BALA Pestro dogajanje kljub muhastemu vremenu Odbojkarice so prikazala visok nivo igre na mivki Številnim etnografskim in kulturnim prireditvam v času Flosarskega bala so se pridružile tudi športne prireditve. Bogat programje žal nekoliko pokvarilo slabo vreme, zaradi česar so nekateri dogodki odpadli, kljub temu pa je bilo dogajanje na športnem področju kar pestro. Že v četrtek so se štiri ekipe pome- Teniški turnir je bil že 17. po vrsti Najbolj množično je bilo tekmovanje za pokal flosarja v malem nogometu rila v kegljanju. Napeti boji so trajali vse do konca tekmovanja, zmagala pa je ekipa kegljaškega kluba Ljubno 1, pred drugo ekipo istega kluba, tretji so bili člani ekipe Kegljišče Ermenc, na četrto mesto pa seje uvrstila edina ženska ekipa iz Šoštanja. V soboto so se v športnem centru Jakop pomerili tenisači in odbojkarji na mivki. Na teniškem memorialu Franja Jakopa je zmagal Samo Za- pred Zmajevo votlino in Turistično kmetijo Korošec. Ribiči so se pri ribiškem domu zbrali na devetem Binetovem memorialu. 35. tekmovalcev se je pomerilo v muharjenju. Tekmovali so dvakrat po 45 minut, v tem času je bilo merjenih 65 rib. Zmago je odnesel Drago Vrečar iz Šempetra, sledila sta mu domača ribiča Sonja Kramer in Janez Podkrižnik mlajši. Tudi Binetov memorial je bil dobro obiskan kršnik, kije premagal Mitjo Božiča, na tretje mesto pa seje uvrstil Toni Melavc. Ženske in moške dvojice so se že devetič pomerile v odbojki na mivki za pokal flosarja. Med ženskimi dvojicami je zmagala ekipa MA.CO.T, pred Jasno in Barbaro, tretje mesto sta osvojili Katja in Sabina. V moški konkurenci je pokal flosarja osvojila ekipa Lima, Preko celega dneva je na Forštu potekalo tekmovanje za pokal flosarja v malem nogometu. Petnajst prijavljenih ekip, po večini iz doline, seje pomerilo za prestižni pokal, ki je na koncu pripadel ekipi športnega društva Gornji Grad. Drugo mesto je zasedla ekipa Direkt iz Mozirja, tretji so bili nogometaši Boki bara iz Bočne. Tekst in fotografije: Štefka Sem SVETOVNO PRVENSTVO V STRELJANJU ZA INVALIDE Slovenci domov z bronasto kolajno V Zagrebu je julija potekalo svetovno prvenstvo v streljanju za invalide. Med 247 tekmovalci iz 43 držav je nastopilo tudi pet Slovencev, ki so (tudi) po zaslugi gornjegrajskega strelca Nanija Urška osvojili ekipno bronasto kolajno. Kljub večmesečnemu izpadu treningovzaradi poškodbe prsta je bil Tiršek najuspešnejši predstavnik Slovenije. Ekipa v sestavi Nani Tiršek, Damjan Pavlin in Srečko Majcenovič je najprej nastopila v kategoriji SH2 z zračno puško stoje (R4) in v zelo izenačenem tekmovanju s 1.788 krogi osvojila tretje mesto. Pri tem je le za en krog zaostala za zmagovalno Kitajsko in drugouvrščeno Avstralijo. Naši tekmovalci so s prvo ekipno medaljo s svetovnih prvenstev dosegli izjemen uspeh, saj so premagali strelske velesile, kot so Južna Koreja, Velika Britanija in Francija. V boju za posamične medalje v streljanju z zračno puško stoje je Tiršek osvojil 6. mesto. Prvenstvo se je končalo z nastopom strelcev kategorije SH2 z zračno puško leže (R5) in v padajočih tarčah. Leže so naši strelci osvojili 5. mesto z dvema krogoma zaostanka za medaljo. Posamezno je s 599 krogi Tiršek osvojil 18. mesto. Predvsem v tem tekmovanju se je pokazala huda konkurenca, saj je kar deset tekmovalcev Predvsem po zaslugi Nanija Tirška je Slovenija na strelskem SP za invalide osvojila ekipno bronasto medaljo (foto: ID) zadelo absolutnih 600 krogov in sta celo dva tekmovalca, ki sta zadela najvišji možni rezultat, izpadla iz finala najboljših osmih strelcev. ID KOLESARJI INVALIDI Erik Rosenstein trener paraolimpijcev Erik Rosenstein je v mesecu juliju kot trener prvič odpotoval na tekmovanje s kolesarji invalidi. Pred letom dni seje prijavil na razpis na zvezi športnih invalidov za trenerja kolesarske ekipe in bil izbran. Pred tem je opravil izpit za trenerja kolesarstva in zadnje mesece s športniki invalidi izvaja intenzivne priprave za paraolimpi-jske igre, ki bodo v Londonu leta 2012. Kljub temu, da je sam uspešen športnik, si enkrat tedensko vzame čas in kolesarje spremlja na treningih z avtom ali motorjem, enkrat pa kolesari z njimi. Preostale dni trenirajo sami po planu, ki jim ga pošlje po elektronski pošti. Trenutno so v reprezentanci trije športniki, dva iz Velenja in eden iz Nove Gorice. Prvo sodelovanje na tekmi na Slovaškem je bilo za športnike dokaj uspešno inje, po besedah Rosensteina, dober temelj za nadaljnje delo, saj mora spoznati, kakšne so sposobnosti in zmožnosti tekmovalcev. Štefka Sem Erik Rosenstein (desno) s kolesarji invalidi na Slovaškem Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neob-jave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov vskladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi vprimeru institucij, organizacij,strank, društevipd.)terstelefonskoštevilko,na kotenje možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Želimo nočni mir za počitek Spoštovani! Prijatelj in krajan sta mi dejala... Le omeni zadnja primera kršitve nočnega miru in počitka na tuk. območju Mozirja in njene okolice, ki sta se primerila v tem tekočem mesecu juliju t.l. Saj sta nekaj ljudi, tukajšnjih prebivalcev dokaj vznemirila... Povem konkretna primera: 20. 7. tega leta ob 04.00 uri zjutraj je nebodigatreba voznik motornega kolesa-mopeda z nekoliko pokvarjenim razplinjačem in izpušno cevjo, med vožnjo silovito navijal na plin, da je motor močno ropotal... Med vožnjo tako, ko ni vsega goriva tekoče motor za uporabo razplinil inje iztekal v vročo izpušno cev, je tam prihajalo do vžiga, kar je povzročilo dokaj močne poke... In v takem stanju je voznik vozil po več ulicah v kraju Mozirje in njeni okolici (kakor da bi se norčeval iz prebivalcev, ki so bili pri nočnem počitku)! Taka vožnja z ropotom in poki je trajala najmanj četrt ure. Ker se v nočnem času stvari slišijo še nekoliko bolj, so nekateri (prebujeno, vznemirjeni) menili, da gre za streljanje z lažjim orožjem. In da je najbrž kdo, ki poseduje orožje, ponorel... Ali pa za kakšno (mafijsko) obračunavanje... No, v družbi prijatelja in znanca... naslednji dan sta ta o tem, omenjenem neprijaznem početju, komentirala: »Morda, daje ta nebodigatreba voznik motorja-mopeda, ki je tako vznemirjal prebivalstvo Mozirja z okolico med nočnim počitkom dobil navdih, spodbudo iz tistega pokanja z molžnarji, kije bilo na začetku tega meseca, dan pred cerkvenim obredom tuk. novomašnika, ko so streljali ob 03. uri zjutraj. Sam bogve! Ja, vsekakor, da smo se v družbi vsi trije strinjali, da tako ravnanje, tako prvo kot drugo omenjeno, vsekakor ni prav in namesto, še posebno, ker je v tako poznih nočnih urah, koje prebivalstvo pri nočnem počitku. Torej, je tako in tedaj početje v nasprotju z lepim odnosom do ljudi, sokrajanov, soobčanov. Verjamem, da so, ali pa da bodo zato stvarno in krajevno pristojni organi, službe... temu ustrezno ukrepale. Predvsem zato, da se take nečednosti ne bi nadaljevale, ponavljale. Seveda, v zagotovitev, da bi tudi tuk. prebivalci, kot drugje, imeli, kakor je pravno urejeno, uzakonjeno, v nočnem času mir za spanje, tj. počitek. Lep pozdrav, naročnik in bralec Vlado Parežnik Levstikova 9 3330 Mozirje Zahvale, Informacije, Oglasi ' Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. H Pa čeprav spokojno spiš, 1%.. znamiše naprej živiš. ZAHVALA V zadnjih julijskih dneh je tiho odšla od nas ljuba mama in babi Marija - Minka PAPEŽ roj. Kopušar (7.5.1925 - 25.7.2010) z Ljubnega Iskreno se zahvaljujeva Tinatu in svakinji Mileni za nesebično pomoč in neštete ure druženja. Posebej se zahvaljujeva vsem prijateljicam in prijateljem, ki ste jo obiskovali na njenem domu, ji krajšali čas in ji kakorkoli pomagali. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi gospodu župniku Pušenjaku za lepo opravljen obred, govornici gospe Frančiški Štiglic za ganljive besede slovesa, vsem pogrebcem in pevcem, trobentaču za odigrano tišino in pogrebni službi Morana. Hvala osebju Zdravstvenega doma Ljubno in zdravnici dr. Bizjak Janeževi iz Celja. Zahvaljujeva se vsem, ki ste bili z nama ob slovesu in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Kljub neizmerni volji do življenja ji nisva mogli uresničiti vseh želja. Vsem, ki ste poznali njeno plemenito srce in jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči hči Irena in vnukinja Beatrika ČRNA KRONIKA • STRELA ZANETILA POŽAR V GORNJEM GRADU Gornji Grad: 3. avgusta nekaj minut po 19. uri je v gospodarsko poslopje v Gornjem Gradu udarila strela. Požar, kije popolnoma uničil zgornji, leseni del objekta velikosti 15 krat 25 metrov in večjo količino krme, so pogasili gasilci PGD Gornji Grad, Novo Štifta, Bočna, Ljubno ob Savinji, Radmirje, Okonina, Šmartno ob Dreti in Mozirje. V požaru nastala škoda je ocenjena na 40.000 evrov. Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro le v nas sepreselijo in naprej, najprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Med vešek) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija Franca ZLOVŠETA (6.5.1929 - 26.7.2010) iz Ljubije 24, Mozirje Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Najlepše se zahvaljujemo tudi gospodu župniku, govornici Marinki, pevcem, praporščakom in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Vsi, ki smo ga imeli radi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 WWW. p o tj rebrn orci na.si Težko je izgubiti ljubljenega človeka, še težje seje naučiti živeti brez njega. Žena Marija V SPOMIN 4.8. so minila 4 žalostna leta, odkar nas je zapustil naš zlati mož, ati, stari ata in Tinko Martin ZAGOZEN iz Zgornjih Pobrežij Bil je lep jesenski dan, s prvim petkom zaznamovan, ko tiho si odšel od nas. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da tebi zlati Tine že svečke 4 leta v spomin gorijo. Nikakor ne moremo dojeti, da te ne bomo mogli nikoli več objeti. Hvala vsem, ki se spomnite nanj in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji Ljubenci vedo veliko povedati o nepremagljivem Chuck Norrisu. Objavljamo utrinke, ki smo jih pobrali na zabavi po Flosarskem balu. Chuck Norris ima tako močno auro, da ga namesto z navadno kamero snemajo z rentgenom. Chucka Norrisa silijo v snemanje čim večjega števila filmov samo zato, ker v prostem času rad izvaja “kreš” teste z letali, podmornicami, letalonosilkami, čemur sledijo rekordi na Rihterjevi lestvici. Chuck Norris iz uvidevnosti ne hodi mimo steklarn, ker njegovi pogledi razbijajo. Tornado, ki je vsrkal Chucka Norrisa, ima še zdaj buške. Chuck Norris ne uporablja zaščitne opreme pri delu, saj se nesreča vedno bolj poškoduje. Chuck Norris rešuje ulomke in enačbe ne glede na nevarnost in tudi za ceno svojega zdravja. Če Chuck Norris kdaj kaj pozabi, se mu spomin tri dni opravičuje. Chuck Norris mahne med enim in drugim zamahom kolibrijevih kril. Podtalnica je voda, ki se boji srečati Chucka Norrisa. vse diete, pa se mu ne bo poznalo na teži. Mrtvo morje je bilo včasih živo, potem pa je prišel mimo Chuck Norris. Ko se Chuck Norris razgleduje, se razgled najraje umakne na varno razdaljo. Ko je Chucku Norrisu dolgčas, lovi radijske valove in jim povzroča motnje. Chuck Norris spi na zemlji, ker se mu postelja iz strahu izmika. Iz enakega razloga se vrti Zemlja. Kjer je Chuck Norris, tam dobri ljudje živijo nenormalno dolgo, ker si starka s koso ne upa blizu. Chuck Norris ustavlja motorno žago z dvema prstoma, s katerima stisne zobe žage. Še vsak avto, ki se je zaletel v Chucka Norrisa, ni potreboval nadaljnje predelave za odpad. Chuck Norris je na vrhu stolpnice prej peš, kakor vi z dvigalom in tudi prej kakor vi po stopnicah, če je on v pokvarjenem dvigalu. Ko se Chuck Norris napije, se alkohol počuti omotično. Zvezde se oddaljujejo ena od druge, ker tudi Chuck Norris včasih kihne, ne da bi držal roko pred usti. Naj vsa še opozorimo, da pozna Chuck Norris vse šale, zato z njim ni heca. Kip v New Yorku ne pozdravlja prišleke, ampak jih z baklo opozarja, da prihajajo v deželo Chucka Norrisa. Cvetke ih koprive DARILO ZA ROJSTNI DAN? Iztok Podkrižnik, državnozborski poslanec: »Ivo, ženi bi kupil tegale lepotca za rojstni dan. Koliko pa stane?« Ivo Sovinšek, predsednik Zgornjesavinjskih starodobnikov: »Žal, gospod poslanec, ta avto nima cene. Ima pa znanega lastnika, ki mini-morrisa ne da za noben denar. Sploh pa vaša soproga še ni za v muzejsko zbirko...!« ARTUR MED DVEMA Polona Rihter, šoferka »s'motežnega« voza: »Artur, ti pa čist »pašeš« na voz. Vse, kar je v vozu, diši po alkoholu.« Ana Napotnik, »premzer« voza: »Pa po nogah, Polona, bova morale na »vesi« dobit nekaj za obut za Arturja, preden se nam čisto zrak pokvari...« Artur Štern, najslavnejši slovenski kmet: »Na Ljubnem je pa še boljše kot na kmetiji! Spredaj ženska, zadaj ženska, vmes pa »flo-sarske arcnije«, ja kaj pa še hočeš več?!« TEŽKA JE MUZIKANTOVSKA Violinist Prifarskih muzikantov: »Težka je naša muzikantovska. Sem mislil, da si bom malce spočil tam na klopci, pa je zasedena. Baje tam počiva neznana žrtev Flosarskega bala. Kaj mi pa potem preostane drugega, kot da kar tukaj oddremljem eno kitico? Samo, da bo prava intonaciia...» PRIPADNIK PROTES- TANTSKE VERE S» «P% 'ti :■ I ÉL, • ■ '-^5 . «* NEKDANJI AMERIŠKI I PREDSEDNIK (REAGAN) IZDELOVA- LEC OMAR I RAZPREDELNICA USTALJEN NAČIN DELA " . * is f H'ttfc AMERIŠKI BIOLOG- ROMAN (1898-1988) STRAN LOKA V ARHITEKTURI GEORGE ELIOT SIDRO, KOTVA, MAČEK ČLOVEK BOŽJI POTI POLJSKI PISATELJ- JAN (1838-1886) POSPEŠUJE PRESNAV- LJANJE ZAREBRNICA OSNOVNA ŠOLA SKRIVNO RAZODETJE EVANG. JANEZA SMUČARSKA DISCIPLINA (ŠPORT.) HRAST Z ZIMZELENIMI USTI, ČRNIKA BIVALIŠČE UMRLIH V SLOVANSKI MITOLOGIJI PODROČJE, KJER IMA OBLAST KAGAN MESTO NA KITAJSKEM, YIBIN POLJSKA ŠAHISTKA- HANNA TON E, ZVIŠAN ZA POLTON NIKITA HRUŠČOV POČASNEŽ, ZAMUDNEŽ (KNJIŽ.) KRATICA ZA KABELSKO TELEVIZIJO REKA V NEMČIJI CIMA, KLICA. POGANJEK NAUK O GIBANJU TELES, NE GLEDE NA MASO, SILO KARTE ZA NAPOVEDOVAN USODE TRN, BODICA (STAR.) PESNITEV, EPSKO DELO V VERZIH SKOK S PREMETOM TELESA NAVADNA, MANJ RODNA PŠENICA EKONOMSKO PROPAGANDNI PROGRAM NAJSTAREJŠA FORMACIJA JURE PISANA TROPSKA PAPIGA HITER TEK STRUP V RASTLINI CINKARNA CELJE FILMSKA ZVEZDA (ANGL.) AMERIŠKI IGRALEC- JOHN ABRAHAMOVA ŽENA (ST) POUDARJENO, S POUDARKOM, IZRAZITO (GLASB.) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Timpan, igalka, koraki, risar, boja, carte, ub, štipendistka, kavarna, Niva, umolk, Rieger, R P, ček, ože, Hočevar, nrav, Nik, file, PR, sak, vtol, boa, Adalia, opart, tartan, ranta MINI SLOVARČEK: ERENSKA- poljska šahistka- Hanna ADRAŠ- hrast z zimzelenimi listi, črnika NECKAR- reka v Nemčiji ERICSON- ameriški igralec- John KENK- slovensko ameriški biolog- Roman Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net - vezave diplomskih nah (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - grafično in ČRNOBELO oblikovanje TISKANJE BARVN S Napovednik dogodkov MORDA STE ISKALI PRAV TO • Petek (6. avgust), ob 20.00. Luče Družabni večer z lučkimi pevci in godci POLETNE UGODNOSTI ZA REZERVACIJE V JESENI. AKCIJA 10=15. OB NAKUPU 10 TERAPIJ VAM JIH 5 PODARIMO. Akcija velja od 15.7.2010 do 15.8.2010. Pogoj akcije je vplačilo terapij v omenjenem obdobju. Velja samo za enoto Solni tempelj Nova Štifta; gsm 031 788 881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad. • Petek (6. avgust), ob 21.00. Luče Rock žur (Elvis Jackson, Kačji pastirji, Slovinjen in The Unimogs Band) • Sobota (7. avgust), ob 10.00. Kmečka tržnica Nazarje Nastop Zmaga Štiha (harmonika) • Sobota (7. avgust), ob 13.00. Luče Vlcersko tekmovanje STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031 / 305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI • Sobota (7. avgust), ob 19.00. Luče, pri Igli 24-urni plezalni maraton v plezanju na Iglo • Sobota (7. avgust), ob 20.00. Luče Gledališka predstava Lučke vistorije Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; BRLEČ Franc 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV • Sobota (7. avgust), ob 21.00. Luče Zabavni večer • Nedelja (8. avgust), ob 12.00. Luče Prireditev Od štanta do štanta IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in • Nedelja (8. avgust), ob 14.00. Luče Tradicionalna nogometna tekma suhi - debeli KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje • Nedelja (8. avgust), ob 17.00. Luče Festival narodnozabavne glasbe Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče 80 do 120 kg za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, Prodam teličko črno-belo iz A kon- zakol ali nadaljnjo rejo. Prašiče lahko trole, staro 20 dni; gsm 031 /772- tudi dostavimo. Tel; 041 / 561-893. 487. Prodam 1 teden staro teličko - faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p. Bočna 58a, Gornji Grad. Prodam kobilo rjavko, mati rodovni- limuzin; tel. 583-23-70. ške SH.R, oče lipicanec, pripušče- na, z žrebetom starim 4 mes.; gsm ŽIVALI - ODDAM U4U/ /nz- i4y. Oddam psički mešanki; gsm 041 / POTREBUJETE IZKOP Z MINI BAGROM, nov avtomobilski nadstrešek, na novo tlakovano in ograjeno Prodam 6 mladih ovc starih 6 430-269 mesecev za pleme - ekološka reja, dvorišče, nov ribnik, novo zelenico ... Pokličite! 041/799-314. Ter kozo mieKarico Drez rogov; gsm ŽIVALI - KUPIM Mali gradbenik, Oto Artelj s.p, Ljubija 122, 3330 Mozirje. _ . , Kupim kravo in telico za zakol ali do- I in 8 mesecev; gsm 031 /393-572. Prodam čb telico, brejo 8 mesecev; tel. 041/332-898. Prodam jagnjeta za zakol, možno zaklana in telico brejo 9 mes.; gsm 041/239-017. Prodam kravo simentalko za zakol ali nadaljnjo rejo, gsm 031/228-217. Prodam teličko limuzin staro 14 dni; tel. 584-17-85. Prodam 14 dni starega bikca sivca; gsm 041/535-938. pitanje, ter bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031 /533-745. DRUGO - PRODAM Prodan hladilnik z zamrzovalnikom - rabljen; tel. 583-14-77. Prodam voziček Peg perego p3 promette, primeren od rojstva dalje; gsm 041/411-231. Prodam nov mlin za sadje; gsm 041/818-899. Prodam savinjski želodec in bunke, vse je zelo dobro; gsm 031/776- K n m $ T * .u Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 7®/.; s„ „ 716, 031/380-956. Silažne bale letošnje, zabojnike za krompir, električno kolo prodam ugodno; gsm: 041/727-861. Prodam stabiliziran usmernik 13,8V; gsm: 031/667-963. Prodam peč na drva Viadrus VHU 26,6 členov, kurjeno 1 sezono; gsm 031/865-657. Prodam pianino, izredno ohranjen, za začetnike in profesionalno rabo; tel. 03 839 50 14. NEPREMIČNINE Družina najame stanovanjsko hišo; gsm 031/243-618 Iščem stanovanje 50 m2 v bloku, do 200 EUR najemnine v Nazarjah ali Mozirju; gsm 030/687-346. V centru Gornjega Grada prodam pritličje dvostanovanjske hiše 120m2 z zelenico 130m2; gsm 031/654-132 Mozirje, atraktivna lokacija - prostor za lokal oddam; gsm 041/650-151. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Škodo felicioGLS, let. 1996, reg. do novembra, prodam za 330 eur ali menjam za bukova drva; gsm 041 / 468-550. DRUGO IŠČEM Prosim, če mi kdo podari rabljen otroški jogi, gsm 041 /793-063. Iščemo lastnika prijaznega, mladega rjavega psa mešanca, najdenega v Nazarjah, gsm 041/374-055. Iščem žensko za čiščenje in likanje 1 X tedensko; gsm 041/353-077. Ljubno ob Savinji v izbrani druščini evropskih splavarskih mest Flosarski bal je letos praznoval petdeset let in zato so bile prireditve v sklopu praznovanja še bogatejše kot vsa leta doslej. Osrednji do- ~ godki so se kot običajno odvijali konec tedna, obilica prireditev pa je Jj Ms k ' potekala tudi skozi ves teden. . *jjg Letošnja nedeljska povorka je bila prava poslastica za gledalce. Še posebej slovesna je bila podelitev naziva evropsko splavarsko mesto. Ljubno je namreč s strani mednarodne splavarske zveze prejelo ta častni naziv kot 13. mesto v Evropi in edino vSIoveniji. Pogoj za ta častni nazivje, da kraj ohranja etnološko dediščino splavarstva, ima svoj muzej in aktivno sodeluje v mednarodni splavarski zvezi. Listino o podel- Solčavski in Andreja Lenko -»Fileževa«, kot jo je nazival sovoditelj. Posebna čast je bila namenjena županji Anki Rakun in predsedniku turističnega društva Naš kraj Stanku Rihterju, ki sta se v kočiji zapeljala na čelu povorke, takoj za konjeniki. Moderatorja prireditve sta gledalcem opisovala dela, ki sojih prikazovali na vozovih. Dejavnosti, prikazane na vozovih, so bile vezane na V povorki so bila prikazana številna opravila, vezana na les in Savinjo (foto: Štefka Sem) Na Savinji so flosarji udrli flos, in krstili najbolj »frišnega« flosarja. Letos je ta čast doletela Gašperja Juvana sina Martina Juvana - Čuk-sa, kije na Ljubnem prava flosarska legenda. Botra je bila županja Anka Rakun, krščenec pa seje po besedah starih flosarjev »dobro obnesel«, kajti tako teorijo kot prakso je opravil zadovoljivo. Po krstu je bil moker zunaj in znotraj, kot to zahtevajo flosarska pravila. zano je bilo delo po sečnji lesa, izdelovanje plota, se pravi vse, kar je bilo potrebno, da je do flosa sploh prišlo. Številni obiskovalci so videli pokrivanje strehe s »šiklni«, društvo ljubiteljev lanskega mošta je obudilo spomin na prešanje mošta na stari preši. Povorki so se pridružili tudi gozdarji, Godba Zgornje Savinjske doline, flosarji iz Maribora, Zidanega mostu in Avstrije, članice društva Komen in Listino o podelitvi naziva mednarodnega splavarskega mesta so podpisali (od leve) Andrea Losso, Anka Rakun in Franjo Naraločnik (foto: Štefka Sem) itvi naziva mednarodnega splavarskega mesta so podpisali Andrea Losso v imenu mednarodne zveze, županja Anka Rakun v imenu občine in Franjo Naraločnik v imenu ljubenskega flosarskega društva. Na Placu sta predstavitve vozov spremljala Franci Podbrežnik - splavarjenje. Tako je bilo mogoče videti spravilo lesa po drči, vlako lesa, žago »na martro«, furmane, ki so vozili deske, Vičarje in flosarje na flosu. Zelo pomembna je bila vprega s »kišto«, na kateri je bila hrana in obleka flosarjev in po možnosti tudi 200-litrski sod bizeljčana. Prika- Flosarji so udrli flos in se podali na rajžo (foto: Štefka Sem) rci ljubenskega mešanega pe- Obiskovalci so po Vrbju lahko krega zbora. Z reko Savinjo so zelo marili tudi med številnimi stojnica- ezani tudi ribiči, ki so obiskoval- mi s ponudbo domačih izdelkov: i podelili nekaj dimljenih rib, šport- kruha, peciva, medu in drugih :enter Jakop se je predstavil z izdelkov, ki so nastali pod pridnimi ludbo spustov po Savinji, Savin- rokami kmetic. Obiskovalce so po idrušlvo za obnovljive vire energ- flosarskem delu prireditve navdu-n ekologijo je opozorilo na ko- šili Prifarski muzikantje in folklorna enje vodnih virov in sonca za pri- skupina iz Ponikve pri Žalcu. Za livanje električne energije. Da so večerno zabavo in ples je poskrbel skovalci lahko nazorno spoznali ansambel Franca Miheliča. Organ-3 življenja nekoč in danes, pove- izatorjem je v lepem poletnem vre-sflosarstvom in Savinjo, sta bila menu s pestrim programom uspe-Dolj zaslužna Urša Solar in Primož lo v Vrbje privabili več kot tisoč ljudi. Ina. Štefka Sem Obiskovalci so po Vrbju lahko krmarili tudi med številnimi stojnicami s ponudbo domačih izdelkov (foto: Ciril M. Sem) BBSS 10 Center varne vožnje AMZS center varne vožnje na Vranskem se razteza na površini 15 hektarjev, od tega je 6,6 hektarjev asfaltnih površin in 6 modulov s tehnično najsodobnejše opremljenimi postajami za vadbo najrazličnejših tehnik varne vožnje. Tečaji, ki jih izvajajo, so namenjeni vsem voznicam in voznikom, tako tistim v zrelih letih kot mladim. Izkušnje iztujine dokazujejo, da postanejo vozniki po udeležbi na takšnih tečajih občutno bolj varni vozniki. Najsodobnejša oprema pa je le izhodišče za dobro in varno »vrtenje volana«. Skozi mnoge skrite ali prepogosto pozabljene trike varne vožnje tečajnike varno in zabavno vodijo vrhunsko usposobljeni inštruktorji, ki svoje znanje nenehno bogatijo na mnogih usposabljanjih po svetu. Vrste programov (glede na kategorijo), ki jih izvajajo: - program za osebna vozila, - motorna kolesa in - tovorna vozila ter avtobusi. Glede na stopnjo intenzivnosti izvajajo: - osnovni, nadaljevalni, izpopolnjevalni tečaj. Glede na trajanje lahko udeleženci izbirajo med: - celodnevnimi in -skrajšanimi programi (negrezatečaj, temveč za elemente varne vožnje). Vsebine in program izvajajo glede na ciljno skupino: - tečaj za mlade voznike, - tečaj za seniorje, - tečaj za reševalce, -tečaj ekološke (varčne) in defenzivne vožnje, - trening s terenskimi vozili, - tečaj za avtodome, -tečaj za management, - individualni tečaj -itd. Izvajajo tudi zakonsko določene programe: -program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo za voznike, ki dosežejo ali presežejo 13 kazenskih točk. OSNOVNI TEČAJ Tečaji so celodnevni in trajajo od 8. do 16. ure, vsebina pa smiselno, zanimivo in razumljivo vodi udeleženca skozi različne stopnje zahtevnosti vadbe tehnik varne vožnje. Tečaj ima krajši (40-minutni) teoretični del ter celodnevni program vadbe teorije v praksi. Teoretični del: - vozno-fizikalne osnove, - zavorna tehnika, - možne reakcije vozila in njihovi vzroki pri izpeljavi ovinkov, - vzroki, ki povzročajo zanašanje vozila, - pasivne in aktivne varnostne naprave vozila. Praktični del: - kontrola pravilnega položaja sedeža in vaje za pravilno vožnjo, - vaje za zaviranje (zaviranje v primeru nevarnosti, zaviranje v sili, primerjava zavorne poti), - vaje za zaviranje in hkratno izogibanje oviram, -zaviranje na vozišču, na katerem po eni strani drsi, - pravilna izpeljava ovinkov in zaviranje v njih, - ukrepi pri zanašanju vozila (hidravlična plošča). Vaje se izvajajo na mokri in spolzki podlagi, kar na varen, nazoren in učinkovit način ponazori situacije, ki se pogosto pripetijo tudi v vsakdanjem prometu. Tem so dodane tudi posebne vodne ovire, ki jih upravlja računalniško podprt sistem in na zelo realističen način prikažejo različne prometne situacije, koje še posebej pomembno, da znamo nastalo vozno situacijo pravilno oceniti, jo predvideti in v njej pravilno ukrepati. Tečajniki so v času praktičnega dela s prenosno radijsko postajo vseskozi v stalni zvezi z inštruktorjem. Vsako praktično vajo inštruktor razloži in pokaže. Nato mu sledijo tečajniki drug za drugim, pri čemer jih inštruktor nadzoruje, daje navodila in popravlja njihove napake. Vadba je najbolj uspešna, če se tečajniki udeležijo tečaja z vozilom, ki ga tudi sicer uporabljajo. Med tečajem je predviden enourni odmor za kosilo. Na koncu tečaja prejmejo vsi tečajniki diplomo o opravljenem tečaju varne vožnje. «BBS Center varne vožnje Nagradna igrä Sassi. Spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic, v sodelovanju z AMZS Centrom varne vožnje (CVV) na Vranskem začenjamo z nagradno igro, ki bo potekala v mesecu avgustu 2010. V tem času bodo izšle 4 (štiri) številke Savinjskih novic in v vsaki od teh bomo objavili nagradno vprašanje o varni vožnji, na katerega boste lahko odgovorili na izrezanem kuponu. Vsak teden bomo med prispelimi odgovori izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja AMZS, vsi poslani odgovori pa bodo ob zaključku nagradne igre sodelovali v finalnem žrebanju, v katerem bomo izžrebali dobitnika glavne nagrade - darilnega bona za celodnevni intenzivni trening varne vožnje v CVV Vransko. Torej nič ne odlašajte! Izpolnite kupon št. 1, ga izrežite iz časopisa in nalepite na dopisnico ter ga najkasneje do torka, 10. avgusta 2010 (takrat se zaključi prvi krog nagradne igre), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Nagradno vprašanje št. 1 S kratico ABS označujemo: a) elektronski protizdrsni siste b) elektronski protiblokirni zavorni c) elektronski Tel./GSM izpolnjen kupon nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Celje - skladišče D-Per 7/2010 COBISS