RoMnlna plačan* v golovfnl. IT. Tzilaja Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih In dnevih' po praznikih. Posamezna Številka Din 1‘—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20’—, za tujino 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telelon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71. Jugoslovan Cena Din 1*«*. Rokopisov ne vračamB. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-08. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač/: Ljubljana 15.621. St. 235a Ljubljana, sobota, dne 10. oktobra 1931 Leto II. Admiral John Kelly. Admiral John Kelly je imenovan za poveljnika angleškega brodovja na Atlantskem morju... Njegov prednik, admiral Hodger, je moral odstopiti zaradi upora mornarjev. Romunski zunanji minister pri N j. Vel. kralju Beograd, 9. oktobra. 1. Nj. Vel. kralj je danes opoldne sprejel v avdijenci romunskega zunanjega ministra kneza Ghiko. Po avdijenci ga je kralj zadržal na kosilu. Obeda so se udeležili tudi ministrski predsednik Zivkovič, zunanji minister dr. Marinkovič, ministrska pomočnika Fotič in Bakotič. V gardijskem domu je nocoj ministrski predsednik Živkovič priredil večerjo na čast romunskemu zunanjemu ministru. Volilna konferenca v Skopi ju Skoplje, 9. oktobra. 1. Danes dopoldne ob 11 uri sia prispela v Skoplje ministra Kuma-nudi in Maksimovič v spremstvu upokojenega ministra dr. Šumenkoviča. Na postaji ju je sprejel ban Lazič. Zbrano je bilo tudi mnogo ljudstva, ki je ministre viharno pozdravljalo. V Prosvetnem domu je bila konferenca, katere so se udeležili skoro vsi župani Vardarske banovine in mnogo uglednih Skopljanov. Ministra sta poročala o dosedanjem delu vlade in njenem programu za bližnjo bodočnost. Dogodki na Španskem Madrid, 9. oktobra. AA. Ustavotvorna skupščina je sprejela člen nove ustave o lastnini. Po tem členu mora biti vsaka lastnina in posest podrejena interesom gospodarstva ter kriti z ustavo in z zakoni uvedena javna bremena. Zato so dovoljene razlastitve v socijaloe namene proti primerni odškodnini. Izjeme so dovoljene le, kadar parlament sklepa z absolutno večino glasov. Madrid, 9. oktobra. AA. V pokrajini Cordoba je kakih 100 poljskih delavcev zasedlo več posestev. Vodili so jih komunistični hujskači. Sele po prihodu močnih policijskih oddelkov je bil vzpostavljen mir. Madrid, 9. oktobra. AA. Finančni minister je izjavil, da bo znašal primanjkljaj letošnjega proračuna 3,425.000 funtov. Miklas ponovno izvoljen za predsednika Avstrije Dunaj, 9. oktobra. AA. Na današnji seji zvezne skupščine je bil na novo izvoljen za predsednika republike g. VVilhelm Miklas. Dobil je 109 glasov. Socijalno - demokratski kandidat g. Renner je ostal s 93 glasovi v manjšini. Ena glasovnica je bila prazna, torej so skupno glasovali 203 člani zvezne skupščine. Člani Hei-niatblocka se glasovanja niso udeležili. Strašna katastrofa v Gdinji Varšava, 9. oktobra. AA. Snoči okoli 19. se je v Gdinji pripetila strašna katastrofa. Zaradi eksplozije svetilnega plina se je porušila neka hiša, ki je bila šele pred kratkim zgrajena. Na kraju nesreče se je v hipu zbrala velika množica ljudi, ki jih je privabil strašni pok in veliki steber ognja. Gasilci in mornarski strelci so takoj organizirali reševanje, vendar se še ne ve, koliko mrtvih in ranjenih je katastrofa zahtevala. V hiši je bilo enajst stanovanj, ki jih je eksplozija popolnoma demolirala. Varšava, 9. oktobra, n. V Gdinju je eksplozija dvignila v zrak vsa 4 nadstropja prizadete hiše, ki so se nato zrušila in pokopala pod seboj okrog 35 ljudi. Deset ljudi so do sedaj izkopali izpod ruševin. Vsi so bili več ali manj težko ranjeni, 6 izmed njih umira v bolnici. Pod ruševinami so našli še 9 mrtvecev. Gasilci tn policija prekopavajo ruševine, da bi našli še ostalih 10 do 15 ljudi, ki so pokopani živi ali mrtvi pod zidovjem. Eksplozija in ruševine hiše so poškodovale tudi ostale sosedne hiše na aleji Maršala Pilsudskega. Uničenih je bilo okrog 40 stanovanj. Materijalno škodo cenijo »a pol milijona zlotov. Pričetek volilne borbe v Angliji Kljub volilnim sporazumom se predvideva ostra borba — Okoli 2000 kandidatov Prevladovala bodo volilna gesla gospodarske narave London, 9. oktobra, n. V Veliki Britaniji se je pričela volilna kampanja in že sedaj se vidi, da bo ostra. Izmed vladnih skupin so le konservativci kompaktno postavili preko 500 kandidatov po vsej državi. MacDonaldova grupa je postavila 51, Simonova liberalna skupina prav tako 50, manjša liberalska skupina Samuela Herberta pa je postavila svoje kandidate le v nekaterih okrožjih. Liberalci iz vrst Samuela Herberta "se niso popolnoma solidarizirali z vladnim programom. Podprli pa bodo vlado, če njena politika ne bo preveč protekcionistična in če zaščitnih carin ne bo postavila previsoko. Opozicija bo v celoti postavila več kandidatov ko vlada. Laburisti bodo kandidirali gotovo povsod tam, kjer konservativci. Njihovih kandidatov bo potemtakem najmanj 500. Poleg laburistične je največja opozicijonalna stranka Lloyd Georgeva liberalna skupina, ki je ostala tudi pri teh volitvah dosledna svojim principom o svo- bodni trgovini. Poleg teh dveh opozicijskih strank bo kot nova opozicijska stranka nastopila pri volitvah laburistična de-sidentska skupina sira Mosleya, poleg nje pa še komunistična stranka. Lloyd Geor-geovi liberalci in Mosley bodo postavili po 100 kandidatov, komunisti 25 kakor pri prejšnjih volitvah. V angleški spodnji zbornici je 615 poslanskih mandatov. Za te mandate bo pri volitvah nastopilo okrog 2000 kandidatov. London, 9. oktobra, r. Delavska konferenca v Scaboroughu je bila včeraj zaključena. Kandidati delavske stranke so odšli že večinoma v svoje volilne okraje. Volilna borba bo gospodarskega značaja. V ospredju bodo gospodarska vprašanja. Pomanjkanje denarja v političnih fondih bo brezdvomno precej omejilo volilne stroške. Stranke, ki podpirajo vlado, bodo skušale, v kolikor bo to v njihovih močeh, omejiti trojne volitve. Ministrski predsednik MacDonald je bil snoči pri kralju v daljši avdijenci. V ponedeljek bo otvoril volilno borbo v Sea-hamu. Brezžična družba bo omogočila voditeljem strank, da govorijo svojim volilcem. Ministrski predsednik je že storil tako. Sledili mu bodo Baldwin in Samuel za vlado in Henderson za opozicijo. Lloyd George bo obrazložil svoje stališče po mikrofonu. London, 9. oktobra. AA. Današnje »Times« prinašajo komentar o konservativnem volilnem manifestu. List meni, da so konservativci čudovito prilagodili svojo tradicijonalno politiko novemu položaju. Baldwinov manifest ne soglaša samo z MacDonaldovim manifestom, temveč potrjuje obenem zdravo mnenje, da so spori med strankami, ki podpirajo vlado, bolj retoričnega značaja in da ne bodo ovirali sedanje akcije. Skupna finančna akcija Francije in Amerike Novi finančno-gospodarski prograi^ predsednika Hooverja — Amerika ne misli na podaljšanje moratorija — Važnost Lavalovega obiska Washi»gtou, 9. oktobra, n. Po konferenci, katero je imel predsednik Hoover z zastopniki senata in kongresa, se je pričel izvajati novi program finančno-gospodar-skili reform v USA. V tem programu so določene vse potrebne mere, da se uravnovesi državni proračun in sanira gospodarski položaj. V finančno strukturo USA bodo uvedene potrebne spremembe, da se vzpostavi zaupanje v poslovanje bank in da se imobilizirani kapital napravi likviden. Guverner zavoda Federal Bank Arrison v Newyorku je obvestil predsednika Hooverja, da bo projektirani zavod za izredno kredite, katerega kapital bo znašal 500 milijonov dolarjev, mogel pričeti s poslovanjem v 24 urah. Na konferenci zastopnikov Trgovske zveze je imel predsednik Hoover govor, v katerem je orisal svoj novi finančno-gospodarski program. V dobro informiranih krogih trde, da je bil ta program soglasno sprejet na vseli sestankih v beli liiši, le pri razpravah o vprašanjih, ki so bila internega značaja, so se demokratski in republikanski senatorji postavili proti Hooverjemu stališču. Zaradi tega zaenkrat ni mogoče pričakovati, da bo predsednik Hoover dal inicijativo za kako akcijo glede podaljšanja moratorija. Predsednik Združenih držav je zahteval, naj se mu dovoli popolna svoboda, da bo mogel s predsednikom francoske vlade Lavalom govoriti tudi o vprašanjih medzavezniških vojnih dolgov in podaljšanju moratorija. Proti tej zahtevi predsednika Hooverja se je odločno uprl senator Borrah in z njim mnogo demokratskih senatorjev. Spričo tega napovedujejo, da se bo Hoover o tem še menil z ameriškimi parlamentarci. Uspelo mu bo, da dobi proste roke in da iznese na sestanku z Lavalom konkretne predloge o ureditvi teh omenjenih vprašanj. Ameriški finančni krogi so povoljno sprejeli sklep francoske vlade, da se v Newyork takoj pošljeta dva zastopnika francoske Narodne banke, Charles Farnier in Robert Lacour, ki bosta govorila z guvernerjem zavoda Federal Reserve Bank v Newyorku in se z njim domenila o skupni akciji, da se stabilizirajo denarna tržišča. Pravijo, da bosta Farnier in Lacour proučila položaj v Ameriki in obvestila predsednika francoske vlade Lavala o predlogih, ki jih bo stavila ameriška vlada po predsedniku Združenih držav Hooverju na njegovem sestanku z Lavalom. Pariz, 9. oktobra. A A. Program Lavalovega potovanja v Washington je v glavnih obrisih že ugotovljen. Predsednik vlade odpotuje dne 16. oktobra ob 18. na parniku »Ile de France« in prispe v Newyork 22. oktobra ob 7. Še isti dan se odpelje dalje v Washington, kjer ostane do 26. oktobra kot gost veleposlanika Edgea. Iz Washintona krene 26. okto- bra ob 8-30 zjutraj in pride ob 16. v New-york, prej pa se ustavi v Filadelfiji. 26. oktobra se Laval vkrca na parnik »Ile do France« in se vrne v Pariz 1. novembra. 22. oktobra bo Laval na obedu v Beli hiši kot gost prezidenta Iioovra. 23. oktobra bo v drugič na obedu v Beli hiši, 24. oktobra pa bo gost-ameriškega državnega podtajnika za zunanje zadeve Stimsona na njegovem privatnem stanovanju. Pariz, 9. oktobra. AA. Ameriški veleposlanik Edge je na banketu, ki ga je priredil »New-York Herald«, imel govor, v katerem je naglasil, da bo potovanje francoskega ministrskega predsednika v Wa-shington in njegov sestanek z ameriškim prezidontom Iloovrom obnovil medsebojno zaupanje in postavil soliden temelj vzajemnim prizadevanjem za zboljšanje raz- mer. Po obisku lorda Readinga v Parizu Uradno obvestilo o rezultatih pogajanj — Izjava lorda Readinga novinarjem Pariz, 9. oktobra. AA. Po končanih razgovorih z lordom Readingom je vlada izdala uradni komunike, v katerem naglasa, da je bila med francoskimi državniki in angleškim zunanjim ministrom dosežena popolna izmenjava misli glede splošnega gospodarskega položaja na svetu in glede odredb, ki bi jih bilo treba izdati za pobijanje krize in zboljšanje razmer. Glede Lavalovega obiska v Washingtonu pravi komunike, da mora vlada ostati v čim tesnejših stikih in v prijateljstvu sodelovati z Veliko Britanijo v interesu miru in restavracije svetovnega gospodarstva. Pariz, 9. oktobra. AA. Pred odhodom iz Pariza je lord Reading izjavil novinarjem, da odnaša s seboj najboljše vtise z željo, da se bo sodelovanje med angleško in francosko vlado še bolj poglobilo. Glede obiska francoskih ministrov v Berlinu je lord Reading izjavil, da pomeni začetek nove dobe. Dalje je lord Reading izrekel globoko zahvalo Velike Britanije za finančno podporo, ki ji jo je izkazala Francija. Nova nemška vlada sestavljena Dr. Briining je pozno zvečer sestavil vlado — Pred razpustom državnega zbora Berlin, 9. oktobra, d. Pozno zvečer se je dr. Briiningu le posrečilo, da je svoja pogajanja uspešno zaključil. Po 9. uri zvečer je odšel dr. Briining k predsedniku republike Hindenburgu in mu predložil naslednjo ministrsko listo, ki je bila tudi odobrena: državni kancelar in zunanji minister: dr. Briining, notranji minister in minister za državno brainbo: GrSner, promet: Treviranus, gospodarstvo: Warmbold, finance: dr. Dietrich, javna dela: dr. Stegervvaid. pravosodje: dr. Joel, prehrana: dr. Schiele, pošta: Sch&tzel. Berlin, 9. oktobra, d. Kakor javljajo, fe dr. Briining dobil pooblastilo za razpust državnega zbora. V torek 13. t. m. bo lahko stopil pred državni zbor z razpustitve-nim dekretom. Vprašanje sklicanja madjarskega parlamenta Akcija opozicionalnih strank — Izjava grofa Karolyija na smrt bolno Budimpešta, 9. oktobra, n. Vodstvo socialistične stranke je imelo včeraj popoldne sejo. Dognali so, da opozicijska akcija za takojšnje sklicanje parlamenta ni uspela, ker niso mogli nabrati 50 poslanskih podpisov, kolikor jih je potrebno, da se na izreden način skliče parlament. Grof Bethlen je pri zadnjih volitvah znal doseči, da vsa opozicija ni dobila 50 poslanskih mandatov. Kljub temu pa bo šocijalistična stranka še nadalje ostala pri zahtevi, da se takoj skliče parlament, ker je po vsej državi ukinjena vsaka politična svoboda. Ta položaj je nastal zaradi odredbe o obsednem stanju. Na seji vodstva socijalistične stranke so sklenili dati inicijativo za pogajanja z ostalimi opozicijskimi strankami, da se ustanovi opozicijski blok. Končno so ugotovili, da Karolyjeva vlada nima nikakega gospodarskega programa, čeprav so se razmere v državi poslabšale in je zavladala velika beda med delavci in kmeti. Predsednik vlade Julij Karolyi je izjavil uredniku lista »Magyar Orszag«, da bo parlament v kratkem sklican, in sicer takoj, ko zaključita svoje delo odbora 6-orice in 33-orice. Vse kaže, da bo parlament sklican še koncem tega moaeca. @v$kc~iuvšho -pvijatdjsivo Povodom nedavnega obiska turškega ministrskega predsednika Ismet paše in zunanjega ministra Tevfik Rušdi bega v Atenah je prišlo do takih izlivov prijateljskih čustev med obema narodoma, da je omenjeni obisk z vsem razlogom obrnil nase pokornost mednarodne, posebno pa balkanske politične javnosti. Voditelja grške zunanje politike ministrskega predsednika Venizelosa je prevzel naravnost zaljubljen lirizem napram Turčiji. Tako je zadržanje danes istega Venizelosa, ki je ob času pariške mirovne konference sprejel mandat za zasedbo Smirne v Mali Aziji in s tem pristal na to, da začne Grčija novo vojno, takoj po zaključku evropskega svetovnega klanja. Aventu-ira se je končala s katastrofo grške armade v Mali Aziji, kateri je sledil lausanneski mir. Med najtežjimi pogoji, na katere je morala tedaj pristati Grčija, je oni, ki se nanaša na prisilno preselitev vsega grškega prebivalstva iz Male Azije v Evropo. V tem kotu sredozemskega sveta se je torej izvršilo v modernem dvajsetem stoletju nekaj podobnega, kar se je godilo le v barbarski dobi splošnega ljudskega preseljevanja v prvih stoletjih krščanske dobe. Grčija je doživela poleg tega tudi silne notranje pretresljaje, ki so sledili njeni maloazijski katastrofi. Nadaljna posledica omenjene katastrofe je bil padec grške monarhije, a nekoliko ministrov, ki so bili na krmilu v času grško-turške vojne, je bilo po vojaških revolucionarjih obsojenih na smrt in ustreljenih, ker se je valila na nje vsa odgovornost za največjo katastrofo, ki je zadela grški narod od njegove osvoboditve pa do danes. V resnici pa so ustreljeni grški ministri le izvajali program, ki ga je bil zamislil In zasnoval Venizelos na mirovni konferenci v Parizu. Ta poslednji je bil v udobnem in srečnem položaju, da ni delil direktne odgovornosti za izvedbo načrta, ki mu je bil spočetnik. Nahajal se je večinoma v inozemstvu v raznih misijah, a po katastrofi se je bil sploh umeknil iz političnega življenja. Pred par leti so se politične prilike na Grškem zopet spremenile in tedaj je zopet prišel Venizelosov čas. Od tedaj je Venizelos odločilen usmerjevalec vse grške politike. Venizelos pa je obenem nastopil tudi kot temeljit reformator grške politike, posebno zunanje. Odkar sije Venizelosu nova politična zvezda, je namreč dobila grška zunanja politika take nove podlage, da moremo govoriti naravnost o novi grški zunanji politiki v pravem pomenu besede. Odločilen dogodek v tem pogledu je bil lanski Venizelosov obisk v Ankari, na katerem ga je spremljal tudi tedanji zunanji minister Mihalokopulos. Tedaj je bila sklenjena in podpisana v Ankari pogodba o grško-turškem prijateljstvu. 2e po zdravicah, ki so bile izrečene tedaj, se je videlo da pripisujejo Grki in Turki novi pogodbi naravnost zgodovinski pomen. Vekovni sovražniki so postali čez noč prisrčni prijatelji. Isti Venizelos, ki je 1. 1920. še sanjal o obnovitvi starega bizantinskega carstva, [katero naj bi segalo celo do Evfrata in Tigrisa, je javno preklel vse te tradicije in aspiracije helenske rase ter izjavil, da od eedaj dalje ne obstoja noben resen spor več med Grčijo in Turčijo. Gre torej za pravo pravcato revolucijo v smernicah grške zunanje politike. V resnici pa se ta revolucija ni izvršila kar čez noč, temveč je bila rezultat parletnih težkih pogajanj. Ko pa je bila grško-turška pogodba podpisana, se je turški zunanji minister nahvalil Mussoliniju za njegove dobre usluge, s katerimi je pripomogel do srečnega zaključka pogajanj in do popolnega sporazuma. Grška zunanja politika je torej dobila Bvoje nove smernice po prizadevanju Italije in to je za to politiko posebno značilno. Prav tako je značilno, da je posetii turško prestolnico istočasno z Venizelosom tudi grof Bethlen, kar pomeni, da se je pripravljala grško-turška sprava tudi z vednostjo Madjareke. Ze tedaj se je vsled tega govorilo o novi grupaciji držav pod pokroviteljstvom Italije, ki bi obsegala Turčijo, Grčijo, Bolgarsko in Madjarsko. In tudi po vodom sedanjega obiska se zopet govori o sličnih poskusih, in to tembolj, ker so turški ministri odpotovali iz Aten v Rim ter obiščejo tudi Budimpešto. Kakor svojo politiko napram Turčiji, tako je Venizelos popolnoma revidiral tudi grško politiko napram Italiji. Dasi je Ita^ lija ob času grško-turške vojne očitno podpirala Turke proti Grkom in dasi je fašistična Italija do skrajnosti ponižala Grčijo z znano zasedbo otoka Krfa, dasi drži pod svojo oblastjo številne grške otoke, je šel Venizelos tudi tu preko teh sicer neizbrisnih dejstev in sklenil z Italijo pakt o tesnem sodelovanju in prijateljstvu. Prijateljstvo in sodelovanje s Turčijo in Italijo je tako glavni temelj te nove grške zunanje politike. Dasi se Grčija nahaja v korektnih in prijateljskih odnošajih tudi z drugimi balkanskimi državami, kot n. pr. z Jugoslavijo, je vendar neizpodbitno dej- Nihče ni izključen Oživljeno volilno gibanje v vsej deželi Beograd, 9. oktobra. Izjava predsednika vlade g. Petra Živkoviea ob priliki njegove potrditve kot nosilca državne liste je v vsej državi znatno oživila volivno gibanje. Zlasti ugodno pa je uplival oni del predsednikove izjave, ko pravi, da se more v vsakem srezu vezati po več kandidatov na njegovo državno listo in da bo smatral vsakega kandidata, ki ga bo pridružil svoji državni listi kot enako dobrega in dragega sodelavca. Po vseh srezih se je takoj nato opazilo oživljeno delovanje kandidatov. Mnogi, ki preje niso nameravali kandidirati, so sedaj pričeli zbirati potrebne podpise in posledica tega je, da bo le prav malo srezov, ki bi imeli le enega kandidata. Mnogo srezov pa bo, ki bodo imeli tudi po tri in več kandidatov. Mnenje nekaterih, da bodo potekle sedanje volitve brez zanimanja javnosti se je torej žisto izjalovilo, temveč je nasprotno pričakovati, da bo v srezih borba prav ostra. Seveda pa kljub vsej ostroti ne bo zavzela niti od daleč onih dimenzij, kakor nekdaj. Tistega obupnega klevetanja kandidatov ne bo, prav tako pa tudi ne one nelepe demagogije. Boj bo oster ali vedno v mejah stvarnih argumentov in brez sovraštva. Predvsem pa ta boj ne bo razje-dinjeval naroda, ker bodo vsi kandidati na stališču jugoslovanskega edinstva in bo torej vse družila jugoslovanska zavest. Voli ven boj bo postal tako bolj tekmovanje, kdo more bolj koristiti narodu in v tem je njegova velika pridobitev. Posebna prednost novega votivnega zakona pa je v tem, da nikogar ne izključuje od kandidature, če je le čisto na jugoslovanskem stališču. S tem je omogočeno vsakemu stanu, da si izbere zastopnike, ka-koršne si želi. Poročila tudi že pravijo, da se bodo vsi stanovi te prilike poslužili in da bodo zato v novem parlamentu imeli vsi stanovi svoje zastopnike, kakor so si jih sami izbrali, ne pa kakor so jih jim izbrali razni generalni štabi strank. Dober vtis je napravilo v javnosti tudi to, da je bila državna lista s predsednikom vlade kot nosilcem liste vložena mnogo prej, kakor pa to zahteva zakon. To dejstvo kaže na veliko volivno pripravljenost pa tudi na dober odmev, ki ga je našla državna lista med narodom. Obenem pa je bilo s tern pridobljeno mnogo dragocenega časa, da se bodo mogle srezke kandidatne liste sestaviti s čim večjo vestnostjo. Uvod v voliven boj je nad vse pričakovanje dober, kar mora samo dvigniti vnemo vseh patriotov, da bo 8. november čim mogočnejša zmaga jugoslovanske misli. Naloge bodoče jugoslovanske večine Splitska »Jadranska Pošta« piše: »Političen postulat sedanjosti je, da na volitvah zmaga sposobna večina, ki bo mogla neovirano vladati in mirno resievati ono celoto nad vse težkih vprašanj,“ki se tičejo življenja in napredka našega naroda. V prvi vrsti je to gospodarsko vprašanje. Jugoslovanska misel hoče skupno življenje vsega naroda brez ozira na zgodovinske in zemljepisne meje, ki so mogle obstojati v prejšnjih dobah, toda ne danes. Jugoslovanska misel hoče tudi' ustvarjajoče delo za ta narod. Novi volivni zakon predvideva i eno i drugo. Nova doba nalaga narodu nove naloge. Te se morejo doseči samo z ustvarjajočim delom in ne s praznimi debatami. To delo mora odpreti našemu narodu nove vire blagostanja. Za ta posel je potrebno sodelovanje in tekmovanje vseh. Novi volivni zakon nam je dal vse predpogoje za to. Ze od davna so se čule z vseh strani želje, da je treba začeti z resničnim delom brez prepirov in sporov. To smo sedaj dosegli. Treba sprejeti jugoslovansko edinstvo kot činjenico, razširiti svoj pogled čez zvonik rodnega kraja in čez griče svoje pokrajine in se ravnati po skupnih željah in potrebah enotnega naroda. Ko se to doseže, tedaj je šele mogoče pričeti z onim tako potrbnim delom, ki nas čaka. Bodoča jugoslovanska politična večina, ki bo prevzela vlado, bo mogla vsled volivnega zakona izvršiti vse one naloge, ki so ji jih naložili volivci.« Ureditev prometa z devizami in valutami Zakon o kazenskih sankcijah Beograd, 9. oktobra. A A. Nj. Vel. kralj Je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o kazenskih sankcijah zaradi izvrševanja člena 7. pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja t. 1. Člen 1. Finančni minister se pooblašča, da kaznuje prekršitve predpisov pravilnika o regulaciji prometa z devizami in valutami in vseh drugih naredb, izdanih na podlagi čl. 9. po- za prestopke proti pravilniku godbe med državo in Narodno banko, z denarno kaznijo do treh sto tisoč dinarjev, v hujših in ponovnih primerih pa vrhu tega še z ukinitvijo pravice poslovanja z devizami in valutami. Preiskava in proglasitev kazni se izvrši po postopku, določenem v členu 19. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami. Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v Službenih no-vinah. Naraščajoča napetost na Daljnem vzhodu Japonska namerava Šanghaj, 9. oktobra. AA. Po zatrdilih nekaterih uradnikov tukajšnjih misij imajo Kitajci veliko zaupanje v Društvo narodov, da bo pravično uredilo spor med Kitajsko in Japonsko, če Društvo narodov ne bo posredovalo za Kitajce, bo morala kitajska vlada odstopiti. V krogih, ki simpatizirajo 8 Kitajsko, se izraža skrb, ker se doznava iz japonskih vojaških krogov, da hoče Japonska zvaliti vso krivdo za kitajsko - japonski spor na Kitajsko in namerava baje celo napovedati Kitajski vojno. Šanghaj, 9. oktobra. A A. Japonski generalni konzul je posvaril kitajskega veli- baje napovedati vojno kega župana v Šanghaju, da bo morala japonska vlada sama poskrbeti za varnost svojih državljanov v Šanghaju, če bi se zanje ne zavzela kitajska oblastva. Pristavil je, da smatra japonska vlada protija-ponski pokret v Šanghaju za sovražno dejanje. Ženeva, 9. oktobra, d. Zaradi novih alarmantnih poročil iz Mandžurije je bilo sklicano zasedanje Društva narodov za prihodnji torek v Ženevi. Pričakujejo, da prideta tudi Briand in lord Reading, ki se udeležita zadnjih poskusov, da se prepreči ki-tajsko-japonska vojna. Tolmačenje zakona Beograd, 9. oktobra. AA. V smislu 5 97 zakona o Izvršbi Je pravosodni minister Izdal tole tolmačenje: Dražbe (javne prodaje) premičnin ln nepremičnin »e ne bodo vršile v dnevih, omenjenih v § 3 zgoraj omenjenega zakona. Izjeme so dovoljene edino pri dražbi nepremičnin v primeru neodložljive potrebe, na primer, če gre za stvari, ki se lahko pokvarijo. Nove znamke v prometu Beograd, 9. oktobra. AA. Minister za promet je sklenil, da pridejo od 1. novembra t. 1. dalje v promet pretiekane znamke, izdane o priliki tisočletnice hrvaškega kraljestva. Na znamkah bo pretiskano »Kraljevina Jugoslavija«. Znamke po 50 par in po en dinar se bodo prodajale po 50 par nad nominalom, to je znamke po 50 par za dinar, a znamke po dinarju za dinar in pol. Znamke po tri dinarje se bodo prodajale v korist centralnega odbora v Duvnju, nominalna vrednost pa v državno blagajno. Kot poštna taksa velja nominalna vrednost. Te znamke bodo v prometu do 30. aprila 1932. vključno. stvo, da je Venizelos prestavil težišče svoje zunanje politike na izvenbalkanska tla. In ta značaj nove grške zunanje politike je sam zadosten razlog, da jo zasledujejo posebno sosedi z budno pozornostjo, zlasti tudi v Sofiji. Smrt. čsl. književnika Praga, 9. oktobra. AA. Stašek, najetareiši češkoslovaški književnik in znani romanopisec, je danes umrl, star 88 let. Pokojnik je bil leta 1919. član narodne revolucijonarne skupščine. Noblova nagrada za književnost Stockholm, 9. oktobra. AA. Letošnja Noblova nagrada za književnost je bila podeljena švedskemu pesniku dr. Eriku Karfeldu. Nagraje ni pesnik je umrl maja meseca. Žrebanje srečk državne loterije Beograd, 9. oktobra. 1. Pri današnjem žrebanju srečk 5. razreda XXII. kola državne razredne loterije so bile izžrebane naslednje Brečke: za nagrado 40.000 Din srečka št. 42.324, za nagrado št. 30.000 Din št. 93.329, za nagradi po 20.000 Din pa srečki št. 45.083 in 25.202. Dunajski sadni trg Dunaj, 9. oktobra, d. Na današnji sadni trg so pripeljali 9 vagonov jugoslovanskih češpelj, 3 vagone grozdja in 5 vagonov jabolk; z Ma-djarskega je prišlo 5 vagonov grozdja in 2 vagona češpelj, iz Italije 2 vagona grozdja, Iz Bolgarije 7 vagonov grozdja in it Grčije 1 vagon grozdja. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 9. oktobra, d. Jasno, tu in tam Jutranje megle, ponoči hladno, podnevi milo vreme. Italijanski letalski minister v Zagrebu in Beogradu Zagreb, 9. oktobra, k. Pol ure, preden je bil pričakovan, je prispel na zagrebško letališče italijanski letalski minister Balbo. Na letališču so bili le polkovnik Naumovič in ostali naši častniki. Italijanski generalni konzul je prispel s svojim spremstvom prekasno. General Tede-schlni, ki spremlja ministra, je pristal s svojim letalom na letališču ob napovedani url. Ob 11. uri je Balbo nadaljeval svoj polet proti Beogradu. Beograd, 9. oktobra. 1. Tik pred 13. uro je pristal italijanski letalski minister Balbo na zemunskem letališču. Pričakovali so ga italijanski poslanik Galli s člani poslaništva, letalski poveljnik general Nedič s svojim spremstvom. Minister Balbo se je v spremstvu poslanika Gallija odpeljal v Beograd. Jutri bo nadaljeval svoje potovanje z letalom proti Bukarešti, kjer se udeleži letalske konference. Imenovanja v vojni mornarici Beograd, 9. oktobra. 1. Na predlog vojnega ministra so bili s kraljevim ukazom postavljeni za vršilca dolžnosti poveljnika pomorskega arzenala kapetan vojnega broda Kupin J. Rihard, za vršilca dolžnosti poveljnika pomorske obrambe Selc korvetni kapetan Labaš D. Janko, za vršilca dolžnosti poveljnika minerske komande fregatni kapetan Dominik J. Milan, za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Krivo-šije« korvetni kapetan Fink J. Ervin, za šefa tehničnega zavoda pomorskega arsenala inže-njerski polkovnik dr. Reingold Vid, za vršilca dolžnosti poveljnika prve torpedne divizije in torpiljerke »T 7« korvetni kapetan Uhlik Aleksander, za poveljnika torpiljerke »T 1« korvetni kapetan Pire Metod. Razrešeni so bili svojih dolžnosti poveljnik torpiljerke »T 1« korvetni kapetan Uhlik Aleksander, kontreadmirala Vučer Franjo in Salcher Rihard, korvetni kapetan Kober Ivan in poročnika vojnega broda I. razreda Klinar Henrik ter Pirc Boris. Napredovanje Beograd, 9. oktobra. 1. Kontrolor mer in uteži pri oddelku za kontrolo mer in uteži na okrajnem glavarstvu v Celju Novak Ignac je napredoval iz 9. v 8. položajno skupino. Obisk turških ministrov v Budimpešti Budimpešta, 9. oktobra n. Predsednik turške vlade Ismet paša in turški zunanji minister Tevtik Rudži bej prideta v nedeljo popoldne v Budimpešto. Sefa magistralnega gremijja Stavbna dovoljenja za 7 novih hiš, uporabna pa za 16 hiš in 1 palačo. — Ureditev vojaških grobov pri Sv. Križu. Ljubljana, 9. oktobra. Popoldne se je vršila seja magistratnega gre-mija, na kateri je bilo sklenjeno: Francu Komanu se podeli koncesija za izhod na Celovški cesti št. 56. — Pritožbi ljubljanskih vrtnarjev proti reorganizaciji mestnega vrtnarstva na trgovskih podlagi se ne ugodi, ker gre le za prodajo lepotičnega grmovja, kolikor ga preostane. — Branjevka Josipina Markovič obdrži svojo prodajno barako na dosedanjem prostoru nasproti Sv. Krištofa. — Na urgenco zveze bojevnikov se urede vojaški grobovi na ljubljanskem pokopališču. Za izdelavo načrta se naprosi prof. Plečnika. — Za regulacijo Gradaščice se vzame okoli 5000 kv. metrov prsti s kakega mestnega travnika. Stavbna dovoljenja. Stavbna dovoljenja prejmejo: Inž. Medved Ivo za gradnjo vrtnega paviljona, Bukovec Josip za gradnjo visokopritlične hiše in mizarske delavnice, Bončar Matija za gradnjo parne peči za pekarijo In adaptacije, Dobrič Emil in Marija za gradnjo enonadstropne hiše, Breskvar Ivan za gradnjo gospodarskega poslopja, Mavrič Anton za gradnjo garaže in drvarnice, Peč-nikar Anton za gradnjo garaže, Sajovic Rajko in Josip za gradnjo hiše in prizidka za mizarsko delavnico, Gerkman Ludovik za adaptacijo portalov, dr. Spiller Muys za gradnjo enonadstropne hiše, Barbič Marin za gradnjo dvonadstropne hiše, Rovan Ema za gradnjo enonadstropne hiše, Stresen Adolf za gradnjo visokopritlične hiše, Kovič Anton za prizidek na-strešja, Notar Alojzij za zasilno stanovanjsko barako, Hotel Miklič Fran za spremebo fasade, Strubelj Andrej, Ojstriš Marija, Hlebš Jakob, Klarman Anita ln Trgovsko bolniško in podporno društvo za kanalizacijo. Uporabna dovoljenja. Uporabna dovoljenja prejmejo: Sojer Fran za visokopritlično hišo, Splošna maloželezniška družba za transformatorsko postajo, inž. Turnšek Viktor za enonadstropno hišo, Hrovatin Maks za dvonadstropno hišo, Valentinčič Karol za pritlično hišo, Kovačič Anton za pritlično hišo, Pinterič Marija za enonadstropno hišo, Odbor za ustanavljanje in vzdrževanje delavskih ustanov (Delavska zbornica) za adaptacije, Sever & Comp. za trinadstropni prizidek skladišča, Subotič Katica za enonadstropno hišo, Kuštrin Franja za enonadstropno hišo, Košiša Katinka za enonadstropno hišo, Ogrinc Ivana za enonadstropno hišo, Rozman Janko za enonadstropno hišo, Šuštar Lovro za enonadstropno hišo, »Dom tretjerednlc« za dvonadstropno hišo, Oražem Jože za enonadstropno hišo, Škerjanc Marija za enonadstropno hišo, Jerko Fran za enonadstropno hišo, Savez grafičkih radnlka za štirinadstropno palačo, Lasan Ivan za enonadstropni prizidek. Raznoterosti.. Za obrabo cest o Vseh svetih plačajo avtobusi, ki bodo vozili h Sv. Križu, po 200 Din. Vožnja pa sme stati največ 5 Din. Za mestni fizikat se nabavi avtomobil znamke Citroyen za nakupno ceno 77.000 Din. Za mestni rastlinjak se odda dobava cevi ta grelcev tvrdki Pičman. Črnomeljski odbor za pomoč Beli Krajini Beda v Beli Krajini zaradi su Črnomelj, 7. oktobra. Dane« se je sestal r Črnomlju na pobudo mestnega županstva in Breškega načelstva v Črnomlju k seji občinski odbor, kateri so prisostvovali odborniki Rdečega križa in Sokolskega društva, da bi z združenimi močmi pomagali lajšati strašno bedo, ki preti revnemu be-lokrajnskemu ljudstvu kot posledica strašne suše, ki je letos uničila skoraj vse pridelke v črnomaljskemu srezu Bela Krajina je že po naravi suha zemlja, letošnje leto pa ni padlo nad tri mesece skoraj kaplje dežja, zato je koruza, ki je glavni pridelek, jako labo obrodila, otave niso kosili nikjer v srezu, ker so bile košenice kot posmojene, živina se ni mogla pasti in kmetje so jo zaradi pomanjkanja krme jeli prodajati za vsako ceno. Edino upanje so jim bili še vinogradi, katere pa jim je uničila toča, razen onih še, toče in požarnih katastrof v okolici Semiča, tako da niti listja ni ostalo na trtah. Ajdo je uničil mraz, poleg tega pa so letos številne požarne katastrofe še povečale bedo. V Špeharjih je pogorelo 14 posestnikom vse, v Jelenji vasi je štirim gospodarjem uničil ogenj hiše in gospodarska poslopja, v Tuševem dolu isto štirim, razen tega pa je bilo nad 15 manjših požarov. Podpore izseljencev iz Amerike so radi gospodarske krize, ki je zajela ves svet, tudi prenehale. Zato se je v Črnomlju osnoval odbor, ki bo vodil akcijo za pomaganje najrevnejšim. Proš-šnje za pomoč in podporo so bile predložene že banski upravi in centrali Rdečega križa, od koder se je nadejati pomoči. Odbor pa se bo skupno z odborom, ki se je sestavil v ta namen tudi v Ljubljani, obrnil tudi na posameznike in upa, da ne zamanj. Zaposlitev žensk je najbolj neprimerna v kovinski industriji Zanimiv in važen socialen in narodno gospodarski problem - ženska delavna moč kot slabejši riziko v socialnem zavarovanju Socialna zakonodaja je že v svojem začetku vsebovala celo vrsto norm o zaposlitvi žena in otrok v obratih, ki so posebno nevarni človeškemu zdravju. Kot primer omenimo samo nočno delo, katerega ne more trajno prenašati nežen telesni organizem žena in otrok. Hiter napredek socialne higijene in medicine je v povojnem času še mnogo doprinesel k tozadevnim poglavjem zakonov o delavski zaščiti. Vedno intenzivnejše izpopolnjevanje kurativnega delavskega zavarovanja s takozvanim preventivnim zavarovanjem — katerega glavni namen je olajšati socialna bremena s preprečevanjem in omejevanjem obolenj, nezgod itd. — zahteva točno poznavanje industrij in obratov, katerih delo ni prikladno za žene. Vprašanje, kdaj se smejo mesto moških zaposliti tudi ženske, je čedalje bolj važno in pomembno, ker se ženskam odpirajo vedno novi poklici, kateri so bili nekdaj dostopni samo moškim. Tega vprašanja se hočemo nekoliko dotakniti na podlagi vsakoletnih publikacij statističnih podatkov OUZD v Ljubljani. Kot merilo za usposobljenost ženske zaposlitve hočemo vzeti razliko med žensko in moško morbiliteto. Pod morbiliteto razumemo število bolezenskih dni, kateri odpadejo povprečno letno na vsakega (moškega ali ženskega) zavarovanca. Čim višja je ženska morbiliteta v primeru z moško morbiliteto v posamezni industriji, toliko manj so prikladni ženski delavci v dotični industriji. Bolezenski dnevi porodov in splavov v sledeči tabeli niso upoštevani, ker sicer primerjava moške in ženske inorbilitete ne bi imela pravega smisla. Ženska morbiliteta višja (+), oziroma nižja (—) od moške v letu 1929.: kovinska industrija + 5-32 živilska industrija + 2'88 gospodinjstvo + 1'74 gradbena industrija + l-63 papirna industrija + 1'47 gledališča, prosti poklici ’+ l-43 poljedelstvo + 1-01 pisarne, denarni zavodi + 0'92 poligrafija + 0‘67 usnjarska industrija + 0'02 saniteta, higijena + 0'01 gostilne, kavarne in prenočišča — 0'28 tekstilna industrija — 0‘52 kamenje in zemlja — 1-14 oblačilna industrija —1*22 trgovina in skladišča —1*90 lesna industrija — 1D3 promet — 3'18 rudarstvo in topilnice — 4-20 kemična industrija — 7-30 Zaposlitev ženskih v kovinski industriji je najmanj opravičljiva. Nadomestitev ženskih z moškimi delavci bi morbiliteto znižala v tej Industriji za okoli 5 dni, to je pri 15 dneh inorbilitete cela tretjina, kar pomeni vsekakor znatno znižanje bremen bolniškega zavarovanja. Podrobnejši študij kaže, da ženske v kovinski industriji bolehajo v glavnem na vseh diagnozah neprimerno več kot moški. Podobno velja tudi za naslednje industrije v gornji tabeli. V kemični industriji je morbiliteta ženskih za 7‘30 dni oziroma za 3-03 povoljnejša od mo- ške morbilitete. Manjšo morbiliteto ženskih v tej industriji povzroča brez dvoma okolnost, da so ženske zaposlene v manj nevarnih delih obrata kot moški. Vsled tega ne smemo zaključevati, da bi nadomestitev moških delavcev z ženskimi v kemični industriji zmanjšala morbiliteto in bolniške prispevke. Podobno velja tudi za predhodnje industrije v gornji tabeli, katere izkazujejo negativne diference. Zelo važno in interesantno bi bilo ugotoviti, kakšno bi bilo razmerje med moško in žensko morbiliteto v vsaki industriji pri popolnoma enakovrstni zaposlitvi obeh spolov. Da nista oba spola enako eksponirana, je razvidno tudi iz dejstva, da je ženskih obratnih in drugih ne-igod relativno neprimerno manj kot moških. Zaposlitev ženske je torej zelo zanimiv in važen socialni in narodno gospodarski problem. Manjša eksponiranost ženske ima poleg cele vrste drugih vzrokov (n. pr. manjša povprečna starost itd.) za posledico, da po statističnih izkazih OUZD kaže ženska boljši riziko kot moški. Povprečna morbiliteta ženskih (brez porodov in splavov) je znašala v let-u 1929. samo 8.465 dni napram moški morbiliteti 9.359 dni. V resnici so pa ženske tudi v socialnem zavarovanju pravtako slabejši riziki kot v privatnem življenjskem zavarovanju, katero uporablja celo vrsto premijskih dodatkov (doklad) za ženske rizike. V novi škofjeloški šoli Vzgleden primer delavnosti šolske občine. Škofja Loka, 9. oktobra. Ko so lani prve dneve septembra pričeli z graditvijo novega prosvetnega doma za škofjeloški šolski okoliš, so mnogi dvomili, če bo graditelju gosp. Emilu Tomažiču uspelo postaviti veliko stavbo v dogovorjenem, razmeroma kratkem času pod streho. No, gradnja se je izvršila v najlepšem redu in tako je mestni stavbenik g. Tomažič iznova utrdil Itak svoj priznani sloves, škofjeloška šola je pod streho in skoro bo slovesno otvorjena. šolsko poslopje je z dolžino 63 m v fasadi obrnjeno proti jugu. Dvonadstropna stavba Ima ob vhodu dva polkrožna prizidka za stopnišče, sredina pa nosi nad trojnimi vrati pri vhodu masiven in velik balkon, ki je podprt s 4. stebri. V arhitektonskem pogledu bi se dala stvar urediti morda bolje — ali pa le motijo oči! Zunanjost poslopja je prebarvana s tremi različnimi toni, ki so jako posrečno izbrani. V vsej šoli so vzidana okna in vstavljene šipe. Notranjost prosvetnega hrama je absolutno praktična. Skozi prostoren vestibul je na levi meščanska šola in na desno osnovna. Tla na hodniku so iz teraco tlaka, v učilnicah parketna. Vseh sob v šoli je nad 30, med njimi 14 učilnic v velikosti 8 X 6 X 4 m. 10 učnih sob je namenjenih osnovni šoli in 4 meščanski. V šoli bosta stanovanji za slugi, soba za deška ročna dela, poliklinika s stranskimi kabineti, dve pisarni, dve zbornici, dvorana za risarje obrtne nadaljevalne šole, kuhinja s pritiklinami za gospodinjsko nadaljevalno šolo, kopalnica, kotlarna Itd. V vseh prostorih je dovolj svetlobe, solnca in zraka, kar je posebno važno povda-riti, kajti bo na ta način šolska mladina ob- varovana pred napadi zavratnih bolezni. Centralna kurjava in vodovod sta speljana in tudi z installranjem elektrike so večjidel gotovi. V manj rabljenih prostorih so postavili peči. Telovadnica z gledališkim odrom je že tudi pokrita. Kljub senčnati legi postoji upanje, da bo telovadna dvorana dobro služila telesni vzgoji mladine. Svetlobe bo precej, na odru pa se bodo izlahka vršili nastopi manjših iger. Telovadnica je z ostalo šolo v tesni zvezi in leži nasproti glavnemu vhodu. Sedaj so zaposleni z izvrševanjem manjših notranjih del. Polagajo parkete, postavljajo peči, urejajo školjke za vodo in preizkušajo centralno kurjavo. Ko bodo s tem gotovi, navozijo mizarji mize, stole, katedre, table in omare, kakor so zamišljene po posameznih sobah. Dela izvršujejo izvečine domačini, uveljavljajo se tudi ljubljanski obrtniki. Poleg šole postavljajo stanovanjsko hišo, ki bo poleg 6 samskih sob nudila stanovanje ravnatelju in upravitelju. Celotni kompleks ca. 6000 kv. metrov bo v kratkem dobil popolnoma drugo lice in bo šolski del mesta ob poti proti pokopališču med najlepšimi. Meja dobi čedno ograjo, cesta napram Stari Loki bo izravnana. šola je Škofji Loki v čast, ker izraža stremljenje ljudstva po prosveti. Njeni graditelji so si postavili naj Lepši spomenik dela. Kako je regulirana Grada- v v • scica Ljubljana, 9. oktobra. V zvezi z regulacijo Ljubljanice, ki se je po dolgih debatah letos vendarle pričela, se je pričelo uspešno reševati tudi vprašanje Grada-ščice. Vsa regulacijska dela je prevzela tvrdka Duikač, ki je s Merilnimi delavci in kamnoseki v par mesecih uravnala strugo ter jo obzidala z železobetonskim zidom ter kamenito škarpo. Te dni so bila glavna dela končana ter so v rejgulirano strugo že lahko spustili vodo. Grada-ščica pa s tem seveda na popolnoma urejena ter se dela na obrežjih pridno nadaljujejo. Od izliva Gradaščice v Ljubljanico pa do Trnovskega mostu so ob strugi Gradaščice zgradili obrežna železobetomska zidova ter teče zdaj Gradaščioa tamkaj v ravna črti. Od Trnovskega mostu dalje proti Mirju pa so obložili oba bregova z rezanim podpeškim kamenjem, vmes pa »o na mnogih krajih napravili s trnovskih vrtov prav do stiuge Gradiščice manjša stop-njišča, ld tamkajšno okoiioo močno poživljajo. Na Mirju pa so strugo Gradiščice samo nekoliko zravnali, oimilili nekatere hude ovinke, napravili na novo brežine, pozneje pa bodo ob straneh struge zabili še močne lesene pilote, vmes pa nasadili prodja in vrbe. Tako bo naravna pa trdna škarpa, ki bo povrh vsega še živa, ko se bo vrbovje enkrait dovolj razrastlo. Na Mirju nameravajo pozneje urediti ob Gra-daščici manjši park ter druge nasade, ki bodo ta kraj napravili mičelf in prijeten. Trnovo bo tako zgubilo svoj predmesten značaj, ker bo nekako nujno zvezano s centrom mesta. Razen regulacije struge pa so se lotili v Gra-daščici tudi zgradbe novili mostov. Nič manj kakor 4 novi mostovi so zrastli tamkaj tekom enega leta. Ce spremljamo Gradaščico proti njenemu toku, pridemo najprej do novega že-lezobetonskega mostu pred Tenentetovo gostilno, ki je pravkar v delu. Nadomestoval bo staro leseno brv, ki je dolga leta posredovala osebni promet med Krakovem in Trnovem. Prav tako so namesto starega trnovskega mostu zgradili nov železobetonski most pred trnovsko cerkvijo, ki bo seveda mnogo lepši kakor je bil sedanji. Predvsem bo znatno širši, dalje bo imel moderne hodnike, zgrajen pa bo tako, da bo delal čast Trnovčanom. Na vseh štirih oglih bodo postavljene kamenite piramide; sicer pa bo most razen oboka, ki je železofoetan-ski, zgrajen iz rezanih kamenitih kvadrov. Most je že nekaj tednov zgrajen ter zdaj zasipajo praznine na obeh straneh zbetoniranega oboka. Postavljajo tudi kamenito ograjo, ki bo na eni strani imela v sredini kip Sv. Janeza Krstnika, na drugi strani pa bo stala manjša piramida iz kamna, vrh piramide pa bo luč. Tretji most premostuje Gradaščico v Groharjevi ulici. Ta most je bil sprva postavljen čisto raa suhem, pozneje so šele strugo prekopali in napeljali Gradaščico pod novim mostom. Most za promet še ni odprt, ker so šele pred tednom pričeli dovažati z vozovi k mostu materijal ter zdaj z njim zasipajo velikanski prazen prostor ob mostu. Ta most je zelo širok, ker je tudi Groharjeva ulica izredno široka. Cez ta most bo šel v bodočnosti ves promet s Tržaške ceste čez Kolezijo v Trnovo. Najbrž bo po tej ulici in čez ta most speljan enkrat tudi tramvaj v Trnovo. Četrti most je v IColeziji, ki ga pravkar grade. Temeljna zidova ob bregovih sta že postavljena ter so pustili le vrzeli, v katere je položena stara lesena brv, k. Dragotinci vrt v cenilni vred 'osti 119-60 Din, najmanjši ponudek 79*75 Din. K •'premičnini vi. št. 68 d. o. Dragotinci spadajo kot pritiklina ena kobila, 1 telica, razno gospodarsko orodje in krma v cenilni vrednosti 7.115'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnine v škodo zdražitelja, - >v- nal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, dne 29. septembra 1931. jj; E 1403/31—11. 2814 Dražbeni oklic. Dne 17. novembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga d. o. Polenci, vi. št. 91, 89; b) zemljiška ideelna polovica d. o. Prerad, vi. št. 62 in vi. št. 189. Cenilna vrednost: ad a) 37.061-— ad b) Din 2428'—; najmanjši ponudek: ad a) 24.710-— Din, ad b) 1620 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 30. septembra 1931. E 528/31-8. 2813 Dražbeni oklic. Dne 2 0. novembra.1931 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Bosljiva loka, vi. št. 80, 2. Osilnica l/ia, vi. št. 169. Cenilna vrednost: 1. brez užitka: Din 32.530'81, odštevši užitek Din 330 81; najmanjši ponudek: k 1. in 2. 1000'— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 29. septembra 1931. Konkurzni razglasi s 4/31-6. 2811 1098. Oklic. Prezadolženec Lorber Alojzij, trgovec v Kočevju. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. 4/31—1 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa. po § 151 k. z. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 6. septembra 1931. Sa 12/31—8. 2812 109». oklic. Poravnalna stvar Trapečarja Rudolfa iz Radne. Pri naroku 16. julija 1931 dosežena poravnava, da plača dolžnik svojim upnikom 45% kvoto njih terjatev v četrtletnih obrokih tekom 1 leta po pravomočnosti tega sklepa pod poroštvom Šetine Petra, trgovca v Sevnici, se v smislu § 46 zakona o p. p. odobri. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 6. septembra 1931. Razne objave Vabilo 2818 na izredni občni zbor delničarjev, ki ga bo imela firma Karl Pollak d. d. v Ljubljani, dne 26. oktobra 1931 ob 11. uri dopoldne v Ljubljani, Usnjarska ul. št. 1, s tem dnevnim redom: 1. Volitev novega upravnega sveta; 2. izpopolnitev nadzorstvenega sveta; 3. slučajnosti. Posest ene delnice opravičuje do enega glasu. Občnega zbora se smejo udeležiti po § 38. družbenih pravil oni delničarji, ki polože potrebno število delnic z nezapad-limi kuponi vred 6 dni pred občnim zborom pri blagajni Hranilnega in posojilnega zavoda d. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 23. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1931. Upravni odbor. * 2820 Objava. Izgubil sem izpričevalo III. a razreda 1930/31. državne realne gimnazije Maribor. Proglašam ga neveljavnim. Janko Lampret / >;*ŠM mm Al Jennings: 8 Pesnik in bandit »Pišče« je bil poslal ponj. V neki žalostni uri sem mu bil nekoč zdavnaj zaupal svojo zgodbo. Skupaj sva stala na nočni straži. Težka atmosfera vročega večera je ležala na naju. čreda je bila vsa nemirna, goveda so se z rogovi drgnila med seboj, se stiskala drugo k drugemu in se čohala. Nazadnje se nama je posrečilo, da sva jo na ravni preriji pripravila do miru, in okrog nas se je razlegel tisti vzvišeni molk noči, ki leži čez ravnino kakor tišina smrti. Bližala se je nevihta. Bala sva se, da bo čreda začela bežati. »Pišče« in jaz sva jezdila okrog živine in sva pela, da bi jo pomirila. Začul se je prvi grom. Bliski so švigali iz teme in so se s svojo strah vzbu-lajočo svetlobo poigravali ob rogovih bikov. Meni je bilo tako samotno pri srcu, zatožilo se mi je po domu in spomini so se začeli dramiti v meni. Odkar je padel Jim Stanton, sem pogosto mislil na to, da bi se vrnil domov. Sit sem bil tega zapuščenega, od vsega sveta odrezanega življenja na farmi. Mislil sem na očeta in brate, želel sem, da bi izvedeli za mojo smrt, kadar bo prišla. Tisto noč sem prosil »pišče«, naj piše družini mojega očeta v Char-lestown, Virginia, če me bodo ubili. Peter je stal pred menoj in se mi režal v obraz. Nikoli v življenju se nisem čutil tako osramočenega in ponižanega. Najrajši bi bil pobegnil. Zlezel sem iz svojega kota in sem hotel Petra zaprositi, naj me izpusti. Tedaj je stal pred menoj moj oče, raven in prijazen, s smehljajem zrl name in mi skozi omrežje prožil roko. Pravde in revolverji. V obrazu mojega očeta je bil neki čudno mehak izraz, kakor da je prav za prav on kriv in ne jaz. Mene je vsega presunilo. Nikoli mi ni rekel nobene hude besede, niti tedaj niti kdaj v poznejših letih. Samo tiho je začel delati za mojo oprostitev. Po treh dneh sem že ž njim zapustil Las Cruces. Niti zaslišali me niso. Moj oče je bil svoje življenje iznova začel, opravil pravne študije, imel uspeh, zbral svojo razbito družino okrog sebe in se naselil v Charle-stownu, Virginia. Svoje fante je poslal v kadetnico v Virginio. Po štirih letih sva Frank in jaz dovršila pravo. Meni je bilo tedaj osemnajst let. Nekaj nestalnega in brezbrižnega je moralo biti v naših naravah, kajti naše življenje ni nikoli teklo v ravni črti naprej. Zdelo se je, kakor da imamo vsi skupaj radi stisko in smolo. Naša usoda nas je venomer vodila kakor na valovih, enkrat globoko navzdol, potem pa spet navzgor. Ko sem dovršil svoje študije, je z nami spet šlo navzdol. Vsa družina je pobrala šila in kopita in se preselila daleč na severozapad v Coldwater, Kanzaa. Srednji zapad je bil tedaj še čisto divji, čisto nova, neobdelana zemlja. Iz Kanzasa smo se preselili v Kolorado, si kupili zemlje in začeli graditi mesto Boston. Prodajali smo stavbišča in smo pri tem zaslužili petinsedemdeset tisoč dolarjev, potem smo pa spet vse skupaj izgubili v bojih za sedea državne vlade. Brez vsakih sredstev smo se v letu 1889. preselili v Oklahomo. Vsi kolonisti so bili tedaj v bankrotu. Vlada Je morala celo živila izdajati zanje. S Frankom sva bila oba dobra atleta in sva preživljala družino s tem, kar sva zaslužila pri teku za stavo. Kmalu nato nas je naša usoda spet pognala navzgor. Guverner Renfro Je mojega očeta imenoval za sodnika v okrožju Woodward. John in Ed sta se v istem mestu naselila kot odvetnika. Jaz sem postal okrožni pravdnik v El Renu in Frank je postal sekretar pri vladi v Denverju. To je bil višek naše sreče. Sodnik Jennings je v vsej okolici postal mož velikega ugleda. Skoraj enoglasno je bil izvoljen vdrugo. John in Ed sta zastopala vse večje slučaje, ki so prišli pred sodišče. Moj oče si je zgradil krasno hišo in je imel v banki čedno vsoto denarja. Kakor v nagli, nevzdržni struji smo plavali naprej, dokler nas ni nenadoma zavrla Garstova afera kakor skala, ki Je nismo bili videli zaznamovane na zemljevidu. Slepi kipar Jakob Schmitt. V Mainz-u živi in dela slepi Jakob Schmitt, ki je izgubil svoj vid med svetovno vojno. Prej je bil zlatar, sedaj pa svoje obrti ne more več izvrševati. Kot slepec je začel rezljati in neki kipar, ki je videl njegova dela, mu je omogočil sprejem v umetnoobrtno šolo, kjer si je tehnično znanje izpopolnil. »Avstrijski šiling 1. 3431.« Pod tem naslovom je objavil dunajski »Neues VViener Jounal« 4. oktobra ta-le zanimiv račun, ki ga je napisal na prav mikaven in poučen način profesor Bauer. Ta je poslal — tako piše — angleški narodni banki 1 avstrijski šiling, pisal je pa banki tako-le: Dear SirsI (dragi gospodje!) V prilogi vam pošiljam 1 srebrni avstrijski šiling s prošnjo, da mi ga obrestujete po 4 odstotke na leto. Gre namreč za ogromno kupčijo, kjer tudi vi ne boste malo zaslužili. Svoje vloge ne bom dvignil prej kakor šele čez 1500 let, torej leta 3431. po Kristusu. Takrat pa naj se svota porabi tako: Prvič hočem Vas bogato nagraditi za vaš dolgoletni trud. Vi dobite takrat 1„000.000,000.000 (1 biljon — 1 miljon miljonov) angleških funtov. Mislim, da bo ta znesek prav izdatno okrepil vašo zlato zalogo. Za angleškega kralja naredite kocko iz suhega zlata. Kocka naj bo po 1 kilometer dolga, široka in visoka. To kocko naj postavijo na viden prostor, da bodo ljudje gledali moč kapitala in obresti. Anglija naj dobi toliko denarja, da bo lahko kupila severno in južno Ameriko. L. 3431. bo gotovo še kal Uudi brez posla. Tem naj angleška vlada izplačuje na dan po 20 funtov. Za nagrade iznajditeljem določam 1 miljardo funtov; tistemu pa, ki bi prvi priletel na kakšen planot, določam 1 biljon funtov. Gospodje, nikar ne dvomite, da se šalim; zato Vas prosim blagohotnega odgovorak Profesor Bauer je izdal nedavno knjižico, kjer trdi, da tudi majhnega kapitala ni mogoče obrestovati na zelo dolge dobe. Sklicuje se na znamenitega francoskega učenjaka Flammario-na, ki je izračunal, da bi se 1 krajcar, vložen ob Kristusovem rojstvu v hranilnico, danes na-rastel na število i 39 številkami. Takega števila si niti misliti ne moremo. Da pa nam vsaj nekoliko pojasni, koliko je to, Je Flammarion rabil ta-le primer: Mislimo si, da v vsem svetovnem prostoru dežuje zlatih kep in sicer tako velikih in debelih kakor je naša zemlja, če bi padla vsako sekundo po ena taka zlata kepa z neba, bi moralo deževati zlatih kep celih 10 tisoč let, da bi lahko plačali obresti enega krajcarja, ki je nosil obresti od Kristusovega rojstvu pa do dane*. Torej ni mogoče niti ene- ga krajcarja na dolgo dobo držati na obrestih. Vsak kapital se sčasoma uniči in se mora uničiti — samega sebe vjesti — tak je zakon narave. Povodenj, lakota in vojska na Kitajskem Na Kitajskem vlada dandanes smrt v vseh oblikah. Smrt je postala nekaj tako vsakdanjega v tej nesrečni deželi, da se zanjo že nihče več ne meni. Na severu razsaja lakota, drugod povodenj, in zopet drugod kuga. Vsa nesreča pa ne more preprečiti nadaljevanja domače vojne. General Čang-kaj-šek se vojskuje kar na dve strani. Tako je danes cela Kitajska krvava. Katastrofalna povodenj ogroža na Kitajskem okoli 80 miljonov ljudi, večinoma kmetov Povodenj je sicer naraven pojav, toda nikdar se ne bi bila voda tako na daleč razlila, če bi bili uradniki storili svojo dolžnost. Nekdaj so nasipe dobro vzdrževali, sedaj pa uradniki porabijo ves davek za vzdrževanje nasipov za druge namene. Od leta 1928. do leta 1930. so pobrali na račun tega davka tri in pol miljona dolarjev, a vea ta denar je »neznano kam« Izginil... "Neverjetno se sliši tudi to, kaj so pred vodo najprej reševali: najprej so odpravili iz ogroženih krajev tujce, potem domače bogataše, nato pa lepe konje; na tisoče kmečkih in delavskih trupel je pa voda odnesla. Denarja za rešilno akcijo bi bilo lahko dovolj, kajti vlada je n ese-ca avgusta razpisala veliko domače posojilo v znesku 320 miljonov dolarjev, ki so jih ljudje tudi podpisali, toda ves ta denar so porabili za vojno. Vojna traja namreč še vedno. V glavnem stanu generala Čang-kaj-šeka sede nemški oficirji, pa tudi na fronti jih je dovolj. Vojskuje pa se general Čang-kaj-šek proti »rdeči prma-dk, ki pa obstoji slcoro iz samih kitajskih kmetov. Poleg vsega tega zla pa je zadela deželo še vojna z Japonci. Ghandi in njegova rodbina Ghandija dandanes ne pozna samo njegova ožja rodovina, ampak ga pozna ves svet. Vsi ljudje občudujejo njegovo skromnost in se di-vijo njegovim naukom o dobroti in o ljubezni do bližnjega, tako da ga imajo kar za novodobnega svetnika. Dogaja se pa v življenju prav pogostokrat, da je -razlika med teorijo in prakso silno velika. Treba je le poznati n. pr. Tolstojeve nauke In njegovo rodbinsko življenje. Talko nekako je tudi z Ghandijem. Ghandi je nedavno priobčil knjižico z naslovom »Moje življenje«. V tej knjigi priznava odkrito, da je v svoji rodbini zatrl vsako čutenje. Svojo ženo je prisilili, da mora uživati le hrano, ki jo dovoljujejo indijski verski nauki, če- prav ženska vsled te hrane mnogo trpi. Ghandi uči dalje, da Je treba indijske kast« (»razrede«) ukiniti in, da morajo biti vsi sloji in stanovi enakopravni. Mož, ki oznanja take nauke, pa nikakor noče priznati, da bi m« bila njegova žena enakopravna, pač pa zahteva od nje le slepo in brezpogojno pokorščino. »Kralj čaja« umrl Te dni je umrl v Londonu najpopularnejši angleški miljonar, »kralj čaja« Tomaž Lipton v visoki starosti 80 let. Tomaž Lipton je bil rojen v Glasgowu. Bil je sin siromašnega prodajalca zelja. Bil je komaj 17 let star, ko se je izselil v Ameriko, kjer se je prijel vsakega dela, ki ga je dobil. V dveh letih si je prihranil 500 dolarjev in se je vrnil domov. Doma je začel trgovati z zelenjavo. Trgovina mu je dobro uspevala, a najbolj g« mu je razvila potem, ko je začel oglašati v časopisih. Danes ga skoro ni kraja v Angliji, kjer ne bi bila znana njegova tvrdka. Oženiti se ni maral, pač pa je visoko cenil svojo mater. Za dobrodelne-namene je daroval mnogo miljonov in kralj ga je odlikoval s plemstvom, on pa je ostal priprost in skromen človek do svoje smrti. Mlad zakonski par V mestu Rouen na Francoskem sta se te dol porčila dva prav mlada človeka: gospod Bo-tard in Adelina Gode. Gospod Botard je nadzornik rečnega pristanišča in ima na svojih plečih že 85 let, njegova žena pa je še 2 leti starejša od njega. Prav mlade jo bile tudi priče prd poroki: gospod Terrier je bil star 85 let, gospod Joure pa 80. Vsi štirje skupaj so stari 337 let. Jesen in življenje Iz vsakdanje izkušnje vemo, kako zelo vpliva vreme na človeka in na njegovo -dobro ali slabo voljo. Novejša opazovanja so dokazala, da vpliva zlasti hladno jesensko vreme zelo ugodno na živce. Na živcih bolni ljudje se počutijo meseca oktobra in novembra dosti bolje kakor v vročih poletnih mesecih. Neki italijanski zdravnik pa, ki je tudi reziskoval vpliv vremena na ljudi, trdii, da meseca novembra znori prav malo ljudi, mnogo več pa jih pride ob pamet poleti. Kaj je okostje Neki švicarski učenjak se je nedavno vrnil v svojo domovino iz Avstralije. Na obmejni postaji so jako natančno pregledali njegovo prtljago. Vse je teklo gladko in v redu, dokler niso našli na dnu kovčega okostnjaka nekega avstralskega zamorca. Cariniki si dolgo niso vedeli pomagati, ker v celem dolgem seznamu carini podvrženih predmetov okostnjaka ni bilo zapisanega. Po dolgem premišljevanju pa so uganili, da je »okostje že nošen predmet« la »o pustiM kosti preko meje brez carine. Humor. »Vi zdravniki imate na tem svetu pač mnog« sovražnikovi« »de več pa na onemi« Poulični nemiri t Londonu. V bližini avetovnoznanega britanskega muzeja v Londonu je prišlo v torek do hudega spopada med brezposelnimi delavci in policijo. Demonstranti so napadli policijo s kamenjem. Uničena ladja. Na sliki vidimo dvoje: zgoraj je ladja, ki je zadela na trda tla. Spodnja »lika pa nam kaže isto ladjo tri dni po nesreči — valovi ao ladjo že popolnoma razdrli. Izdaja tiskarna »Merkarc Gregorčičeva uL 28. — Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek. •— Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Vsi t Ljubljani.