St. 24. V Gorici, v eetvrtfik 13. junija 1872. II. tecaj. D 0 P I S I. V Gorki 12. junija. V ponedeljek 10. t m-jo intelo tukaJNi'jn me->tuo svctovalstvo jako z.ini-rnivo wjo, pri kateri so sc utrjevate \olitve no-voizvtrijtMiiIi H «rare»in. Toda takozivahua veudar nij bila. kakor se je sploh pr&ttkovalo. Volute prvih dvtti volduih Hkupgcin so se potrdiie brez rnzguvora. Ko je pa poroievatee Dr, Vercegiuufti obMrno poroi'ilo glede vohtvo tretj* skup&ine a predlogom kout'ul, naj se za-frzfjn, m je Yiie!o preccj tazburjeno besfdovauje m«»d njiin, ces. za»topnik«>iu baroiiotu Hecbbaehom in /op mom Clariciui-jcm. Ofganki komisar jo govoril proti predlogu; tradil «<»jedokazit», dasreditva vnilno-klonkaltiu atranko injso bila tako siln;i. kakor popisuje po-rutMo, maner* da je ltbtirahia stranka Ac bujo priti^kala t obrekovanjem iu drugimi srclstvi. Vd ti-j pnliki je opaf.il, da glatovc kupavnti nj protijMiituvno. K-»j dobro ga je pobijil g. ztipan (51ari«iut, podpii-a.M predlng z% nniiviijo volitvo. I*oro^eY«lec I>r. Vprcvgwusi j»» pa /avrnd c. komisaria na ncko ScluiH'rlingovo noviMio, po kateri je kupovaujo gtasov k »t oepostavuo /. i-bninjcii:i, Ta ugovor je bar^na ft«cbbacha v nokako zadrego spravt! - veodar jt», bs rekid naivno odvr-nil, da t.j u«>vtl!e ne iiahnja v %akomku in da tednj oe more bsti merodajjia. Ko s^ je iiotflm o predlogu glaaovalo, je ob-veljat 2 vet'tno glasov. Ka to zahtera cesaraki komisar v vludncm imonu, da k«' prclluzijo doticni vohlni spisi s pn-tw.bami rred c. k. n:tincstnistvu v razsodbo, Oe-mar se je mend* vstn-gJo. Itomo videtK kaj nastane iz tega. Vsakakor ¦e zavlet;* voliter n»vt*ga znpaa-i za nokoliko tedoov is kdor p» tem-i hrepeni, bo te/.ko cakat. Med razaim Tt*>tt jo priabcd.i/. i liijir ^Soca," kako o*>itu»» po Ip >ro je odoie ula via \a tukaj>nji kmetijiki soli. T»»da vevi d«l dot Lnuga zn;ska b<» dr/.ivaa mo^'iji 5»J la tc*laj po^te!*, k»»l;ir bo dezelni odbor preikrbul r Ui nauieu potr*d» ri kmet*jo v zmHli d'^"Inizborskjgi sk' s<* ua:n, di j* g.»p:)d trgove:! in p hc* atnk Maiicli k (iortco pouuid v U nam*i po s-i precfj po^teni ceai s»oje {iosjsIvo v St. IVtra pn (Joiici, kafcro obsoga zr$vou preoej obsirnili go-•podarakili podnpij. nekda tudi prav dobro njive, • vinograde in tiMvmku, vneg.i tedaj zadostaza po-trebo kaietijnko sole. Ravnatulj to sob*, potein protVs »r Habcilandt in drugi strokovnjaki so iz-ivkli, da je tt knu-tiji v vsukein oz.ru jako spo-: sobna za kmuttjsko solo, Kdo m jc pa teinu ustuvljal in zakaj? Iia- lijanski udje koiuisijo, (-^s, da ju kmetija preda- . Ie6 ltd mtuta, da bo to nepfilezuo uriteljom in ' dijakom, kateri no bodo mogli udobiti v St. Petru ' dostoju;li Bt-iiiDvnnj; da bo dij.tkom maujkalo omikalno dru/be i. t. d. So v<>, da so to sanio ; prazne pretvozo; pravi uzrok pi ti('i gotovo v ; torn, dalezi kmetija v sloven ski obrtni in nev uza bolj poitdijaiu'tMiem okrozju goii^kogi mosta ail pa ouikraj 8o(V; ua furlauski zt;mlj*. Ncki ; njiliov mamcliik, voJja nekega dobrodtduega /;ivo- ! da v (iorn'i, katon jo sicer po roilu in po inieiiii : Slovont'c. a ho rad blini tern go»podoni, ker M) v I send njikovd mdosti jako dobro redi, jo colo misvotoval, naj bi «n kde v gradiftkem okraji kako vtu'e ptnestvo ukupilo za kmeliJHko solo; toda ' Gorifani viuuiar prcveu nkibo za svojo donmi'O giijezdo, uogo bi v tak predlog privolili. Na to j no iskali pod Kostanjevioo na tako imenovani \ Hlanri primenio posestvo, pa ga monda ho nijno ' siakmb. /arad nukoliko /'inljisu so so pac po- I gajali u/.e s tukajsnjtmi nimatni Uisulinaricami, toda to jili necejo o-lstopiti. In tako so bo stvar vk-kluse, IJogve, kako dolgo v veliko skodosole, katera ostane neprakticni in no b> iui'li prave veljave, dokler se j»'j ne pridru/.i pritnerna kmetija za praktii'ne vaje vsake vrste. Zgoraj omenjeni g. vo.lja se kaj rad vede i kot strokovnjak v kmotij :k:b rectdi, L'efia se prav raarljivo s«; sadjerejo, cebelorojo, vinorejo in celo j tuk;tjs:ij,j ribe nam jo hottd po plomcniti, narotivsi ^ /.a drag donar iz tujih d«*?.at ribjo zalego, k itcra ma je pi navadno v mdib volnjdcib /.avo-lovogi vrta po^iuila. Ci bi obveljalo kmetijik; skusuje- tega go-sp »:li, bi nim km-il-i no treb.il-i trt sadit', ; ampak priiliilavaii bi vino dosti Vwi in varuise. Pripoveduje !.» in? ljubi, i-luiil bi. da jutri umrjem — a nic i>= ^a ue moglo nstavili. Kako dale*'; je od tu v M'liki tabor, MarijaV" „1 >«*si-t milj, goSobica moja; veliko ccsto jo sovra/.nik zastra/.il - ram je huda niorija." nPo osemuajstih urah mora biti tu. Zdaj jc sesta. Do jutri — do polunoui ga bodem cakala. Tako sem napisala. PoSIji mu ta-le list." r.Ne mara pa ue bode moiii mu rvriti,** - o-; menila je Marija* in strahoma gledala va-nj. ^ „Potlej pa izpgem to, kar sem a: pripraviia -, ne bodem ga vec cakula.1*- Koji?bila izgovorila, • vstala je in caso zakrila z obema rokama. "«K«j ji to? ali lek za spanj«?a ^Za veeno spaiije,a— odgovorila je mirno Anica'. B0 svetnice boSje! usmilite se mo!— Jaz te r ne pustim izpiti ti'ga.* \ r,P"§lji mu t<» pismo, dejala sem. Naj sol b.ti, kolikor more; j«z pocakain le se jutri do polunoui.*4 Marija je odsla, oj?lasena vila sem ter tija, pol ure kasneje pa je uze cvrst xnladeniS za mestom bil na najlepSem konji iz knv?.evega konjaka. Drag->ga dne blezu ob enajstih dopoldue je Jurij gon in doli po tabori§6i hodd ve3 vojaski popet, opasan z vojaSkim pasom, so svitlo pu^ko na ra- iz Praye 8. junija. (ht>. dop.) Rudostno gi* i banje, vzbuj mid po bratovskem socutji i ljubezni ! k nosrecnim bratom, siri se neprenehoma po cell I reski zem'ji, po celi avstnjski drzavi, da, celo v Noiiiriji, n. pr. v Drazdanili, Lipskem, Hamburg ?. t. d. brce zaigra o cili dare^ljivostji vseh kro- | gov, kak> vsi vzajemuo i radodaruo pokladajo ; pualjodni krajcaruek: bogata§ svoje tisoce i dela- !(:•: svoje vmaicke od tezko prisluzeno mezde, na mi, dragonskcj celadi z najezeno grivo — hodil jo id v strahu bd za svojo soprogo, korakai gori in doli otozea iu nestrpljiv. Bezivspesno je pred tednoni dnij prosil, da'bi privolili mu vsaj en ' dan. da bi §el doraov; a ni njegove prosnje, niti njegova pnjatelji nijso zmogli: general si ga je odbral in se le na tisti dau odiocll preglei njpgovega polka. Njegovi vojaci so u^e dve uri stali na ogledi§6i, Jurij je bd pripravljen, konj je oscdlan Btal po-; leg njega in s kopitom kopal tla — a generala le n'»lit, ilrustva ,.?iora": W l.t....... f. 4. - Pol letu...... ,. 2. - Utri let*.......1-10 Za ne j»> 11) *»>M«» v G«rici j»ri I'aUTn»!'ii}u in &¦-harjn; v Ti>ta v t*ibak»riii*»»h „V*» «U1 HrtveiUrt* I »L¦• in„Vi»«il«Hiia*« rma •'<>•*. Pri oznanilih se pladuje za naradno tristopno vrsto: 8 lcr., ce so tiska 1 krat 7 ,.. „ „ „ 2 krat « ,. ,. „ ,. 3 krat. Za vcco erke, po prostoru: in vsak pot 30 kr. za kolek. Narocnina in dopisi m] «o blago-vnijjno puailjiijo urcdniku; Vihiorju Do* leiica v Gumi, Contrada delta croce 233, polog picture, kdmscnehajatudi uprov-iiUtv.j. — llolcojii.si se no vwdajo ; dopisi n.ij w blagovoljn<> fninkujojo. — Dotal-cem ii\ drugim iipprcinoJEniin se tiarooisina xnUa, nko »c o#la«o pri uradniitvn. SOČA Glasilo slovenskega politifinega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. pltar eelega jbaroda. Oko se veselja zaiskri, vide 'kako pevska sokolska, drostva* gledisca, delalski krogi, Eoncerti, i. t. d. raznovrstne veselioe na-pravljajo v prnspeh nesrecnim; da, tudi ustavaski Dunaj se je pokazal, da ima se milosritao sree za tobkaoj zasmehovane i zasramovane Cehe. Mestni odbor dnuajski podard j-* 20.fMLl. Zbirke raznovrstne se snujejo mej obciiiMii i sme ae reel, da se je sama mej obcinstvei* v nekoliko dneh nabralo bbzo gld. 200.000. Ustavaska strana nabrane penezo po&ffj* Kollerju, ravno tako okrajni glavarji, i spiel* tfi c, kr. nradi. Narodni konute ceski predsfaMffc raestno atare&iostva pra§ko ter nabira mile (6gl-rove za nesreCneze: obieko, krmo, hrano ». t. 4 ielezoice je zastonj dovazojejo na one kraje, iutfi postfk je brezplatna. Naeelmk onega komit^ja je znpan g. Dittrih i najodlicneji usrodnjaK tees Prazani imajo asmiljena srca, cez 80.000 gold, se je do danea samo v Pragi nabralo; od hise do hiSe hodijo mestni odelje i proaijo za uboge; na Karlovera mostu, hiatoncno zua men item, stoji vodno eden, ter po t. krajc. nabira; le v jednem dnevtt se je nabralo 500 gold! Proatora bi mi zmanjkovalo, ko bi hotel vse na drobno popisati. 1 vendar je to lo mala s»t-vica, kapljica vode, proti vedru, kar je §kod»», koje se racuni se .cez 60 milijonov. We nego 10 meat, 50 okrajev, je pod vodo, cez 400 ropy tmicenib. Kaj pak Se le mrcena po-bmeljovi vrti okrog Plzuo i Zatca, travniki i gozdt, obrtnija i rokodelstvo, kojo je v tub krajih na celem Ceskem najboljo so razvijalo; ob izgubi fcivine i drug.b poljskdi pridelkov se se govoriti ne more. I vendar drzavni po-slanci v ,r»jharatua houejo povoliti, „kot drzavne podpore" le borih 200.000 fl. t. j. koraaj GOOti del tega, kar drzava iz Ceske na loto dobiva v svoj zep, Zaoimivo je, da so poslanci nemsko-ceski in celo Poljaki glasovali proti povoljenju kake podpore. Vsak clovek bi bil od njib pri-cakoval, da se bodo oni potrudili za najveco po-moc, toda Se toliko se nijso nautili, da bi bili vaaj kot rojaki Skodo poznali, zatorej so glasovali za manjSo podporo. S tern sodokaz.ili, da ceako-nemski poslanci Se nemskega prebivalsfcva ne . zastopajo, ki jih je volilo v dez. zbor, ter bi se Se le takrat zaceli gibati,. ko bi voda ustava- ] §t?o i njihov liberalisem clnesla. Dunajski listi so pisali o nesreci lc v seve-rozapadnem Ceskera, toda o jaznem, kder so Cehi, tarn so moldali. V zaplavene kraj-; &e po-siljajo vojak», pioneif, da pomagajo, kder d«-lal-nih mocij manjka, toda to zopet le v neraske! To nij nobena milost, ako se Ct-hora iz Du-naja pomore, to je drzavna dolznost, in bas iz tega se spoznava, kolikoje vseiana tern lezece, da se kraljestvo cesko obrani. Brez njga nij Av-strije, brez tega kraijestva se razrusi skupna dr-zava i ta polofica sedanja pade bojni politiki nemski v oblast pod geslom i praporom piuskiin. | Foliticoi preg-led. I f^jJtvni sbor se bode sklcnil namasto 15. j §e-le 2^. ia.; potem se sk]iLejo delegaeije ia i za njimt atgusta mesfiiu dozolni zbori v ' prav knvlko sesijo, knkor imi0S»t ker was | lioro ministerstvo porasi odvn^fti mmo\v^m | in d^elnega parlamentarizna. Brzavni zbor je ipfolil tVsM 1 m^rjbft gld. kot poniOf* poskodeTanim, profi temu, da , imajo vsi tisti, ki dob|Jo kak znes* Is owgfc j milijonu, brezobresino in po obrok% P*vr|M j drzavi doti^nft zneseko, tit Bic^r z ffim WIS ItoSenJi. — Ciidno je, da m Poljaki fh>ti 1^ fevni podpori glasovali, k*1tor m sM h m* jlmega drazega uzroka, kakor »to, ker ni.f smesek od 1 milijona .? nobeni ^irimeri s6 §ko- do, katera znasa 60 milijonov. — (Jotovo so smo "hzc dRnf\s soditi, da Mo privatne pod]M)> ro obilnejse, dasiravno jib no 1m> trel» povra- cati, in vendar bi moralo biti vladi mnogo na tern Mece, da se planevalna mot Oeske ne os- labi, kajti kako bodo pla&vali oni nesrecniizi visoke davke, ce bodo mora I i se i^vrar^ati, kar j jim je vlada posodila. Kakor smo yadnjifi rekli, predelska Snlea-nica ne pride pred Bboraico v tej sesiji, kar nij posebno dobro znamenje, ker bodo ulaj privr-zenci bsko Crto na vso mw za svojo urto debili. Kar nas posebno plafii, je .to, da je kon-sorcij za losko zeleznico ministerstvn pedal ponudbo, da bore loSko zeleznico na svoje strode zidati proti temn, da vlada oprosti novo 2eIeznico 31 let vsakega davka. — Ker je ta ponndba jako ngodna, se jo bati, da jo )me drzavni zbor sprejel in da nam splava predel-'ska zeleznica za zdaj po vodi. — A zgubili vendar se nijsmo vsoga npanja, saj je firne se na .Dunaji! Sicer pa menimo, da je predelska <5rta avotr'y'skim interesom tako potrebna, da jo bode ministerstvo podpiralo in sknSalo izvesti, ee bo tudi dovolje na loska ftrta. — Za trgov-stvo bi bilo to .se dobro, kajti eeiri vefja je konku-rencija, tent nizja postane voznina. Hrvatski sabor se bode odprl 15. int.; po «asnikih je.po&il glas, da se boce ministerstvo, to je grof Loniay, pogoditi z narodno stranko. — Ministerstvo bi rado Hrvatom dalo popolno antonomijo, samo da bi hrvaski dele-gatje v pestanskem zboru z Dcakovd glasovali in se ne zdru&ili z levicnjaki. — Kcikor se iz tega razvidi, imajo Hrvatje odlocilno moe v rokab in ministerstvo bode tezko veil poskusalo z novimi volitvami, ker taka pdskusnja bi u- ; tegnila imeti slabe nasledke. Na Ogerskein je ,' zdaj zivahna voiilna agitacija; levicnjaki po- stajajo vsaki dan mocnajsi in kakor reel danes ; stoj^, se je nadjati, da se v Tmnslajtanlji reft ! na bolj^ zasnee. To bo imelo menda dosti : npljiva tndi na naso polovico; a vendar nij mogooe gledati v bodof:nost Avstrije, da ne bi se rloveka j>oprijel nek pesimizem in da ne bi clovek koj s|.oznaI, da je ^trena jako zamota- \ n». Benst jo je tako zamotal in Avstrijo spra- j Til v najvero nevarnost. RAZNE VEST1. (OlwalifiiM HH«lr» v IJabtJunl.) drintvo za potporo in vxgojo Hloven*ike introdoe giaslns je | n^tanuvtjena. Tnkana pravjla smo prpjeli. Iniena * osiiovalndi oilbornikov se nam nijso o/.uanila. (»S. *Y,> <««ii Hitnilini) priporo6imo hrvatsko-; sthsko pesmuiico, kojigo, ki je u^hi v Dubrov-u.kii v zalogt tii.kar«e Dragutifiii Prt-tnerjk pod nuskKum: .Vieuac gir»kug i pitomnog cvietja, Htv;tt-ko-sil»k;v pj"smnr.ca. uredio J. Avg. Khz-naciii4 K?»J!ga ofc.rua '1H stratiij je enanuj« bo!jisih bte-)to;uatij brva^ko-srlitke liri^ne pK-zije. I Ita/X'u ii.j^uvncjsih brvaUkib in *rb»kb umetnih je v tej zbirki /^i^top.uto pjiebno divuo srbtko ; nnrudito p '>» s:vo (dvo tretjioi je pe*nij narod-[ ntk ptsmj). K»t je dan ilaii^s zst vsat-ega izo-, brazencga Sloveaca prepotrobno in za v^tkcga, kdor i 9« boce natn'.ti pravega $lovuii*kt*ga stihi, n«o^ib« ; no, da se suiimni z jc/ik^m in narodno poe/ijo ua^ih ! ju& .ih bratov: priporo^amo to knjigo (ki v«lja samo CO krajiarjfv) vsem mladiin Slovciiccm. (SI. X,) (9E» twbntt) 'y 1. H71 Avstrtja razen do-: zel ogcrske krone skttpila 52,^55.002 gld. Akote to primers *e ziieiikom, katerijj 1. i$70 v avatriju-, ke blitgajnite za tobak pri&el, h«> p^kaze prirast.k 0,396.411 gld. Od toga pr*rastki spada na Kranj-«ko 28.0«0 gld., na P.tuorjo *1.717 gold,, nn Ssajewko 278.463 gld., na KoroAko 74.722 gld. Torej si» de/ele. v katurih Slovi»ud stanuj**jo, U»-ta 1S7I /a 452.052 gid. tobaka vee pokadiio ko leta 1BTO. j J«»*i4M tttulmtem) napravi 23. jttnija ( krasno besedo z dcklatnacijatui. govorom in pred-| stavo igre: ^Servus pt'ttdinck" l*o igri bo uplos* ; na zabava pred Citaliiitnim iHiHlopjem, mod kato-! ro se IkmIo uxigali umctm oguj;. Cijudno »e va-j bijo vni rastitiudi. Neudje placajo u^toptiini. ! i*tw**nm w»vihtn.) V ponedeljek, so crnio*, j blaki xnteuimliGorieo; zace'a je ploka in ea>njo lo-I ca, pa takodelwla, kakor orehi, da t;ik> debete site \ vec let ne pametimo. Dobro da nij do'go casa ! trajala, knj'i jsobila bi nam bila tse rasthne. V Prebral je pismo, vskriknil slugi, naj mu dr2i konja; kakoisen je stal na mesti, tak jesinil na konja, poiegetal ga z ostrogo in kar splaval z mesta. Jarij je diijal dalje ' 'fzu ob prostoru, kder je eakal njegov polk uze :tzvrscen. Vojlcaki so ga poznali, poznali cestniki; ali cakali oglednega nacelnika: nihce se nij imel ga-niri se svojega mesta. Cudili so se, a mjso umeli, kaj poraenja to, ker polkovnik tako nenavadno dirja dalje; gledali so za njim, dokk-r jim nij zib-nol izpred ocij. Minola je bila ura, minola se ena; general prijezdi, pregleda polk, jame bojevati, a polkov-nikajiij bilo. V t«jm je Jarij, ki je po najkracem poti di-rjal naprej, jezdil k stra2nej vrsti, katera nikogar nij pustila ni pro5 ni blizu tija, kder je razsaja-la kiizua bolezen. To bolezen so imenovali mul-tansko mrzlico; strasoajebila in neznanski neus-railjeea. yes potan, da se je kadilo iz njega -pridirjal je potrijeb nrab k zaprtej ogradi in 'stoikml, naj mu br2 odpro. Vojlcaki so se bra-niliv zgrabil je tcrej palas, z vse mocjo vdaril z njim po zapaba — 2elezo se je razletelo, drog je zmakoil se, Jurijev konj je planil eez - enj in pTaval dalje. Strasniki so se spogledavali, ali noben se nij ttpat po robi se postaviti mo. Polkovnikova oblega jiin je prevzela bila srcnosfc in divjost, a obnpnost, ki so mu jfrbrali na obrazi, zadajala jim je strah. Po polttdrugej nri je Jarij bii pred drago gradbo: t& nij pamogla ni prosnja ni groznja. Vojs6aki so stali — kakor zid; podcestnik je sto-pil ii vrste, roko Tzdignil k fiapki, ali dejal je, da se dade raji razsekati, odpreti pak ne sme. Sre-^~daje to bilo dalefi za vasjo. Gradil je cesto prekop, K nij bil presirok, Jurij poSega^e konja, preskofii prekop id krene na straw, botel je dalje pobegniti mej dvema straZama. Z obeb krikno vojscaki, da ostrele in res namerijo karabme. Jezdec se nij zmeml za to groznjo, ves obupljiv je plansl in zopet plaval dalje nekoliko olovncje zvlzgnilo mimo njegovih uses, ali nob na ga nsj piknila. Ko se je uze mracilo, Jurij jame cutitt. da mu slabi konj, kajti vce, nogo stiri niifje dalcc je dirj'd brezi kakovega oddt-ba. Ustavi se tedaj, pogleda na uro, premisli pi^, a potjesen, da pride o pravem casu domov, pustt konja, da se je oddebnil. Ko je stal poleg svojega trudnega. ter drhteeega brzonogca, pogladii ga je in naslontl se na sedfo. Obmil je gorece celo v nebo in njegovo oko je bloddo po zvezdiSSi. XII Aniea je bila verna svnjega Ii»ta zagotuviln. Vso no6 je sedela pri mizi, oa katerej je imola uro pred seboj in cj§o se strnpom. Ce je le veler malo glasnejse posepetal z ve-jami, ali ce je kaj zasumelo pred sobo ali v so-sednej sodi, ce so le duri mrgodaile, alt ce je, okno skripnilo, vzdignila je glavo, nastavila uho in napela oko. Zamaa je Marija ogovarjala jo, da bi sla spat; noc je bila minola, ali Anica nij ne zatisnila oka. Marija je prtnesla jej vonjave kave, pa nij mogla posiliti je z njo. „Nikakor ne, Marija,tt — odrekla je njenim proSnjam, Bnidesar ne uzijem, doklerne pride; ce pa ne bode vee nazaj ga, gle.lu to le bode moj n&itek." Tako je minol dan in priblizal se je vecer. Mariji se je zazdelo, da je Anica vsled dolgega bedenja tradna ~ zaSela mezati in da je zadre-mala. Radabi bila porabila svoje dozdelnoiti treno-tja; botelajecaso prevrniti*, alijedva je bila roko stegnila, zafiutila je bodljaj. Kri je poccdila ae Manjt iz rok-\ seize so vsule se jej po oblteji iz bridkih ocij. „Ne dotikfg se tega, kar to ne srbi,* - rekla je Anica in srdito pogledala j». »\el\vale2na &xt*\ t%*— ommila js M:ir»jj. PXe izvrs;i ne svoje naka:i»\ K ort poi.lem, pi mu ra/odetieni v*e ? h Marija !• — vsklikndaje Anica in caio vzela v roko, „ce le prikgprestopii, pa prvccj izpijem to.* Marija je s«!ia U'koj po teb besod»b, in pra-stra^na in zlvzeta Htrmela v ob!azo('fo sirolo. Tie je btlo tnajst Anica je z cno roko obje-la strupeno pijaco, na euo pa je natloutla bledo oblicije, zagrojfno v razpletene la*«?, oc« pa je imela vprte v kazalec na nri. Kakor je iita utri-pula in utripala joj, tnko je tudi kazalec poruikal se dalje in dalje — odlotilua ura se je bbz&ia. Le se pol are je manjkalo do poluuoci — mittolo je bilo zopet deset minor, 5e pet — mnoli sta se dve. Ali ae veter niti posepetal z vejami, ni psov nij nobeden s^oknd; kazne je bilo, kakor bi bila vstavda se vsa priroda — sumo kazalec, se je svobodno pom^kal naprej in minota je za minoto je begala v vecnost Marijino srce je hnjie in hnjse utripalo; A-nica je krLevito stisnila caso, i e»o roko pa lase n i pteca zgmda se svojega bledega in zmdcenega obhcja; se enkrat je pogledala na nro - manjkalo je se sedem nv.not Neaadomi pred sobo brenkne palas, duri se treskoraa razlete, a Jurij — kakor srart bled in prsee«b las stnji sredi sube. Anica jej vdkrikni-la, nij razradostila se, ternuc trescda je case pred nogi ob tla in v Jurij a planila kakor vstekla, roci zartla mn v lase — in oblicje zaoela gristi mu in poljabljati. Odtrgal jo je od sebe, sko&l na stran, ona pa je utrujen.i, do cela onemogla in zmocena zgadila se Mariji v narocaj. (Konec pr») oUoli(& gc^lkf je W t<» tnra Vkdflco st*ole na-praviia, pa veudar ae prav yelike. (Numomor.) V ponedeljek jo pri Grtidiski neki 70» let star moi v Soco skocil', naili so ga mrtvega oukraj Grudiske. Xesruenug je, ka-kor se slisM, iz Palme doiua in jo zurad slabih tinauc v vodo skocil. (Vritfliw, povoxlenj tin IfiilljHUKkem). posebno v Ferrari, je kakor ua Ceskein, tudi turn veliko druziuaro vse iwetje odue»la in nmogo { Jjudij je zgubilo zivtnje. Kakor ua Avstrijskem za Ceako. setudi naltalijauskenipobirajomiiodari • /.a uesreeneze. Sploh so letos povodnji na duev- [ jiem redo. J (l'HM»r«> Mizarbki delalec v Zugre- I ba po imeuu Bastianc.O iz Raba ua Dalmatm- j skem doma, k> je uze vtc let preb;vul v oneiu nue- ! liitnu grudu v rtbival popied v Grad«ski ua Gonskt-in,- \ telfgrafujcjo tedaj glavarstvu v Giadisk budo pobcaji hudodeke stiazdi, kedo ! l*o jia voiike slra/.d in /apirut. \ (la Tmim) •« n.im pi*o Iti. t. in.: Narohio i gibdhj") v Trstu in v okolici ue poviva ravuo, : tetuvei' koraki pn slanju dauavie poiiiike miriio «fejo pot. V6eraj*na rabava v rojan«ki fttaltuvi zdruz* ua s touibolo je bila jako /ivalnja, vrs»la so je pri juiroem vccHruam %raku tm j)»oHtt*m. V j»on«?daljvk o poltulne naprtdc kolon .]. Hubtla hi mu /abxlt! \cl.k ji'»/ iMjpwj skoz hrhvt do srra, jkiU'iii v g!av«>; ku pa je u* -•reiui g, Stabibi v pio iaj:U«nc-> g. Nurdiai-ja obt fci!, «sko*-* uiotik'c /» nj m in ga lain v.' H.krat mm; u/.e piva rani j" In la niurtua in ko jc ra-^jjki v piudajahmro dd^pti, *• j<» bil tuo «irt»?v /giu» dil tta tla ti mrtvcma y /:v,u«kt morik'c m* (> ktat m»//Avadil tako digaje »lra^a>» raxtiK^anl. Vse U> aejpgfhWo vjiekUTih Inriiutkili. Kakor w ahM, su je uionL'c lutf&iuial tiad j»ioj.«a gonpodarji'in, k«r ga j»* zarad z.«nikprnn«ti s^apodd m» svoje 7«rm!je m ktt* ma je /.irai dolga huttd pro Uu s*; i.«ko njtvo, ki j« bila nji'gova, mordteva, la-atriitu in ker ma je pus'd rubati iu»koliko prv-tnakijiv^gt, bluga m *ivt/.a. Xilustoti , ker je b;l g. >.". Stabile «1« no pnzuutia o>eba. Monleo je ? pc»k*U go^»p>>ke m kakor soshsi, ga ajt^'ovo bu-doddstvo nf kj ne pv«:t't ampak pt.»v», da hi jc lam p«isk«2 pjuo o tt*m prihodaji«* porordi. k*r nam nij«vo ¦*« zuaue v*.e okolo.jsti m ki*r gjo jfei mt'slu umogo ia-lra:h guvur.c. <\«rrc * rrrkti.) Prt ]. 9rt. Kmdu zjutraj se j<* ibral^ oki>b '200 ljudij pri c^rk«i, a mbce so n:j upal Y cerk«:v it*t k«*r «e je norec na koru BUbotti, tako da uikogar nj pus'il ilo sd>«», ampak je btl vcdno pnpravgVn, da bi bil vsakega, ki b» se inu brt pnbbiil, pd gfavj $ kUdivom ^esnit TotU i-rndarja, ki tti h Gorsco pr^Sla, »»j*ta tako dolgo ^mogla do njegat dokler nij no-loliko ljudj ua 8tr«.bo zkv.loT ki so pot m kakih 1® s^injev strehe nanj podrli iti ga tako raalo rantik I'utem pak stA ga zandarja uktenila in v Gortco gitaia. Norec, ki ja naredil okoh 30 gld. akode, je govur.l furianski, pa je tudi slovenski razurac I. (I>«ib«I«J je nafcrnl) gori^ki 0dborf. Uj pri bauki „SUiV!ji- tako, da po njega smrti dubi drain, drustvo polovico zavnrovalnine, v znenku 500 gold, h vsega se vidi, da druStvo vrlo uapr^'dujc in res /.aslu/a, d i bi je tudi pn-uiornki Slovunei bolje podpirab, nego so jo dose* d;ij. Dramatika je iniula pri vseb nurodib vebk upliv na naiodno kuituio in umetnost; in s tent, da podpitamo slovensko dramutiko, podkopujemo ob eiiiin ni'iusko gledabsce in >. njim nemski upliv v HViYw.'i Hloveinkib pokmjin, (KI savMtlii dm Trt«»lw) se klu'o I10V ituli-janmki v tra/ask<>m idionm pisati sa'jiv list, v kate-, rem iiijsui') druzega „wit/,aa nasli kot t«'g:«, da ga uivdiije g. Martelanee, bivSi ured :ik «Jurja s pUHO", ffSloveii*k« xurje," •I'etelim'ka in polem kot mrtvo dete rojencga imvega „Jurjas pufio." wUote a tuti 5 iztiiov oniMij nib bark. — l*o-litiem del in ilustr.icije HZ:\vatina" so wpogrete nhte „iz atarega .luiji s puSo,* Uko na pi'iliko rW Austria mil gowrnada," kar kaie, da je g. Martelance dober literarircn iikonom. Da pa Slo-venci po/nujo svoje lj'idi, svoje rodoljube, to je zdaj sijajno dokazal g. Slarte'.ance. Mi mu vosel-tnu prav dwber uspeb pri novein podvzetju in zeiimo. da o lsb j ostane r.a novcm polju svoje li-t'.»rarne dflaouHtt, k«r Sloyenci emo uze siti c-nodnevn.h rauvr. S trebuhom za krubom. («. Am. M«ai«i) suplcnt v Celji in ce se nc molimo iSioveuee, je anenovan za pravega u-citidja (lu-kc ia matbetuatike) na goriski gim-naziji. (Mliit«u>r«ivo podubn) bode izdalo vse 3ol-sk»> pustave za Gorisko tudi v slovenskem jeziku; dot'cua kiijiga se bode dobivala v bakvarniei g. Pateruolii-ja na Tiavnku po prav aizki ccni-Proporocamo p na^m ue.Udjem. <%it|trcilov«lnl litars) za urite'je bode letos vGiMici oktobra mc^e/a. Trajal bode ce!i mesec oktober: ueiieijem se bodo prcdavah realni pred-met*. Vsak povabljca zunanji ucitelj dobi vsak dan ii. 1.50 za hrano in stanovanje. (Mdo pile v ,%t*<*iitsc!tc Keif iing; f) jeniar- Stkdo popraseval prt'teceni teden. A zdaj uze nij vec skrivnost. Gosp. P. se sprehaja z uekim ru- 1 skim profesogem g. Ik po go*poski uiici; kar na- enkrat jitua pride nasproti uovi supient na iu- knjsnt tealki g. K ,....; g. P. ga ustavi in mu j predstavlja Il.tsa z besedami: Tuk»j je oni ruski i profesor, o katerem jepisala »Deutscbe Zeitungu \ Has se naraurne, g. K . . . se vstrani in zarudi : ter se jame izgovarjati, da je le to pisal, kar mu je nek avskultant, g. 0. Slovenec po rodu. pove ] dal. - Rus §e enkrat pomrda, g. P., ki je spra- vil osla na led, se pa smeja; a g. K... . . vt>s zme.san, se izgovarja, komplimentira in pete od- nese. - To se je kmalo zvedelo po celem mesta in zvedel je tudi urednik flIsonzew — Ta je g. K..... 2ugal, da bo vse pnjavd; a g. K.... ga pros?*, da nikar in obljubi, da se bode poboh'ial;— Od tehinal so berejo v „I)eutacbe Zeitung* saini ita- bjanski liberalni stranki prijazni deplsi. -?'%fcij g. K. U §e Slovencem zabavlja; mbrda bi galien-ko tudi mi ukrotili; najboljgi lek bi bil men'daza tega Slovenenfresserja: BKnittel mit Knittel« I Naj §e oaienimo, da so je avskultant g, 0. b %-HI, ko je rekil, da se je priSel oni ruski profe-sr»r sloveusciue sem uditi ker je tukaj naj lepsa; in zdaj iaiamo rezultat, „dass der dumme.Eerl ange-laufen 1st." Take dopisnike imajo Nemoi v Gorici in potem naj svet sodi, koliko sme verovati oaira listom. *Hiu, na vedro 4. lote vinske ; Jjwljne; jdpda.hZa-{aflame n se mora vinska kislina -Mwcf;8^.k»piy ua drobno semlati in vsake 4. lote iMlm Bapr#Wjene kisline v pol cu vina stopiti in lnmi i*f»no vlitK Labko si bo eden ali drugi nr.sn: moje vino se mi mala prelabkofzdi; ako mu vinske kisline dodam, morda se zboljsa; toda se labko na ta nacm prevari. Kajti le od dobrega vina smemo 6% tisacihk kisline tirjati, ali od dobrega vina moramo ne ie kisiino. ampak tudi saj 10. odstot-kov alkobola tirjati, povrhu tega mora Se v vinu sladkor in ekatraktivnih snotij v dostojni mnoziui biti. Kajti ako ima vino sumo 6 odstotkov »lku-hola, potera je tudi 4 tisueinke knline zadosti. Belo vino izfrarainarja in risleea,j«jakuhva' le vrodoo in sine ae meriti z najplemonitejSim renskiin vinom. Tedaj, vinorejci, vpeljite in nasadite plemenitib trtpoprimorskih goricah, da se trtoreja zboljsa in da boste iz njih vino pridelavali, enako tistcmn. ki po celi Evropi slovi. Po nekterih krajih Primor.^kcga vinorejci no le samo crno, ampak tndi belo vino dulj>? easa na hlastinah kipeti pusto misleci, da s torn vino stanovitnejse napravljajo. Od tega pride tndi pre-veS zngoltnosti v bela vina in ncprijetui okus po drofci in blastinah. Opazili smo ta okus in grenkobo od strojni-ne pri mnogih belib vinih, ali take lastno-iti ne pomorejo k stanovitnosti, umjiak nirob•. Tedaj ako hocete ta neprijetni okas in gronkobo odstrn-niti, tie ptistite vec belega vina na hlastinah kipeti, ampak precej, ko se grozdje stlat", se iztisne in most v sod vlije. Pri veliko cniih viuibseje ocetna kisliaana-hajala in prevec zngoltna so bila; vendar moram omeniti, da so bila nektera prav izvrsstna. Pogreski se labko odpraviti dado, namrce s tern, da stroj nino, ktera ima posebno v peclih in blastinah grozdja svoj dom, odpruvirao s tern, da hlnstiim odpravimo in je ne pustimo z vinom kipeti in sicer tako, da stlaeeno grozdje, na situ za to na-pravjjenem tako dolgo reSetamo, dokler sok in lusme ne odteko, hlastnine se pa odpravijo. Da imajo nasa vina prevec strojnine, je tudi to uzrok, ker se vino predolgo easa na InSinab pu5-cajalkohol, kteri se med kipenjem napravi, vso strojnine iz hism izvleee, in tako vino preve.c strojnine udobi. Torej skrbeti moramo, da kipenje pospesujemo in tako vino prej od lusin locimo. Da tako dolgo, dokler prvokipenJ3 ne mint1, vina na lusinah ne puscamo, obvarujemo tudi, da se ocetna kislina v vinu ne napravi, kajti dokler vino kipi, ogljenceva kislina iz njega puhti in vino je s tem gazem zunanjega zrak-i obv.uv-vano, ker zracna kislioa do vina ne more. Tedaj odstranimo prej, nego prvo kipenje mine, vino od lusin, saj vselej vino dovolj barve in potrobnc strojnine udobi, da prijetno postane. Vinski kupec Leibeofrost na Dunaju uze vet-let v Dalmacijo po vino hodi, ali on ne kapuje od Dalmutincev napravljtnega vina, ampak grozdje kupuje in sam v Ualmaciji vino napiuvlja in je na Dunaju prodafa. Tudi o:i je prva let*, kedar njj lastnostij tega grozdja poznal, produfgo easa vino na lnSimth kipeti puscal, da mu jo prezagol-tno postalo, drago leto je je manj casa pusti!, dokler nazadnje nij sprevidel, da ne sm& prav nic dalmatinskfga vina na lusinab puaeati, ampak obravnava je kot belo vino, je koj v sode spravi, kder mu tudi tako dosta barve in potrebue zage>l-tnosti udobi. Stem nocem primor3kim vinortjeem pripro-roeati, da bi tudi vi tako delali, ker nase crno grozdje, ako bije tako obravnavali, bi morda po-trebne barve in strojnine ne udobilo, ampak bi bilo bolj rudedemu podobno. Tedaj kadar vidsmo, da nase crno vino udobi te dve lastnosti, s kate-rima se od belega vina loci, namrcc dovolje barve in potrebne strojnine, locimo je od lusin, in ne cakajmo, da vse kipenje mine; s;>j vec od crnega, yina ne tirjamo; ostali sladkor, kteri se nij v al-kohol spremeni), v sodu svojo spremonbo nadalju-je in alkohd postane. Avstrijski vinski kupci so na§ h crnih vin zeljni, ker vidijo, dazgoraj omenjeni Leibenfrostkupcjo z dalmatmskimi vini na Dunaju napravlja; ali se ve, da om zahtevajo tako vino, k'em se labko proda-ja. Zatprej morajo tudi gori§ki vinorejci, ako ho-cejo vino za vesoljno kupcijo napravljati, tako§na vma napravljati, kakor jth imeti zeli HncUtvo, kteremu ja hote prodatL Gosta sladka vina bila so nektera prav izvrst-na, all s takimi vini nij dobicka, ker se tako go- sta vina v kremah dosta ponarejajo in se labko cenejse prodajajo, nego bi nasa naravna vina pro* dati mogli. Tedaj vinorejci! Poprimite se umne vinoreje, da na§a vina stanovitna postanejo, kajti ako to dosezemo, cakala uas bode bo!j5a prihodtiost. Vino-rejee «e bo vec primowu sv nizki ceni prodati, ampak si bo mislil: vina cena porante in tudi se ne bojini, da mi pojde pod zlo. Ali doseJaj nij bila taka, veckrst se js pri-petilo, da se je team ah oiumu vinorejeu vin»J pokvarilo, ali fie ne prav pokvnrdo, je nwlo oh**-bdo in tedaj je je moral prodati po ctdo nizki coni, ako nij bot»»! tsega zgubiri. P o z i v. Slraiina nesreca, kutera je zadela Ce»ko je /budila. Hi^ntje vscli avHtrij^kih :;aroduosti;, pov-sod so nabiraj* milolari '/a nesroLnik^. Tudi Go-rica ncc»i zanstati iu sestavd se j * v ta nameii poseben odbor, kateri je izdal s!edtL oklic: , Some&ani! „Stra5na nesreca je zadela (lesko; povodenj ]n odnusla zemljiSct, Usn in innogi lju l»j. C«*z 1000 oseh je naSlo snat v vatovdt in in tisuce druzin jts Oatalo brez imetj.i. Popisi nesroc na C-skfui nam dajo najstra-s.tcjso podobo Cloveskc nesrece in rew. Zarad t«*ga so je ustanovil podpisani «dbor. da nabira luilosirriili darov za ncsrefnikp. Puznnna je vvlifcodusnosit Gorir*:inov; nadja-ti se j." todaj, d.i boste somesr;uii v vetikem st«*-vilij brez razlotfka naroditosti in ne glede na po-ltticne razmere priskonli na potiuic ne-.r«r(iik««m na Oeskciu iz gole Ijnbezn: tlo svojpgd b!j-/'jjeg;i, katora obsoga u'ovvd.instvo. Darujto po sv.vji moc'i, vsak se lak«i niali dar bo di»bro do.std. Darovi se nabiiajo v pisarmci gmp. Amlrrja Puvtdic'ii, v gosposki ulici; izkaz darovalcev se bude priubciJ po ("asnikih. Gorica fi junija. 1S72. August vittz liockmanti, Karol graf C-»roniiii, M tosiav dr. Dollabma, Jo/e!'dr. lh»peri-*, Alois dr. Paj"i% Andivj Pavletit-, Throdor graf HideUky, Vilj-ia vit"/ Uittei-, Kdvurd ih\ Seitz. Poslauo. Pivke 6 junija. - Da se j« v Dolt-njt Ko-sani nova, za nas tako potrebna p »sta ustanivi-Ia,jetukaj zbudd<> obeno voseljo. Slu/.b:t postarja jt! b.Ia podelena naSemu rojaku, zi ta posel \y>-polnomi zmoznemu ^. Fr. Pii(>isu. To je pi gg. ucitelja in gupana tako razkacilo, da kricita gr»iu in peklo tujcu, piemoute§kemu Ualjanu! — glej BSorice* stev. 20- kajti rada bi postifa ona dva postna uradnika; ali uciiclju se n»j mogla sluzba postarja podeliti zarad nj^gove s»e Ijaue shibze, a zupanu (prej-inenu ovcarju) zaraokazala skoro cudezno zdravilno moc za suaico, tudi je ja-ko tedna in pomaga v raznih slabostih. Ker one pijace nij mogoce v prvotnem stanji razposi-ljati, je gotovo obce ustrezeno s pripravo Liebi-*g'ovega kumysovega izlecka, ki ima vse prvine zgoscene v sebi in se labko razposilja. Niz-ka cena (1 gold, za steklenico) priporoca ta izle-dek vsem bolnikom gori omenjeue vrste. Cenik raznega hlaga na gwiihem trgu, Psenica polonik po gi 3.15 do gl 52,. - » 2-^° « Turcica . # 0.65 » Jecmer, p(*h»n „ n 3.— m **l n » 2.- n Fezoi „ m a — Oves # . 1.35 tt Ajda , „ 2.10 u !laj2 prve vrste cent „ 11.- . druga „ „ , 9.25 Seno „ „ i.„_ Slawa „ n i.so Slatuaa (4j»eh) w n 32.— Krompir nov „ „ 3.— Vino, beli> hri&ko kvinr n 13.- r t'tno furlannko ^ w 13.50 Svila doinici rum. in mes, it po f. « J»|M>nska B , , 3.20 2.30 2.10 3.40 S.50 « 1.40 . 2,20 • 12.-i 10.— 1.30 t.3t» . 35.- 3.60 . 14. . i;>.~- 1.40do l.OO 1.20 „ 1.511 Cenik moke mlinov v Straeicah. Moka pH»»nirna A (Auszug) 8 cseotpogl. J4.30 N. II Is* ¦ • **m r j" ^ * „ 11.10 ^V \:9 9 . 9.50 r V Moka, r/.»»na rent n turMi'oa « , ajdova Otrobi drobui „ m dehidi - po gl. 7. - do gl. 9. - • 6. — „ 7.— 9.50 m 10.50 n 3.- . -.- Oznanilo. Ktfor hA\ kupiti orgljo '/a m»jhno wrkov, naj s(» uirlaH pri cerkvenem wkrbnistnt v Vijntiah v lirtlih. Jo%ef %orM, vikar. ^>j .xv\&..*z7i$m& Kumva - ekstrakt *•¦ od duhajsb1 zdravniAke oblanti kot Xfll'jl-Vllo prisuiiin in od krakovske u^eno druztte i>«»s<'b!io priporiH'an, jn> soglasuem pritrjVnji iii^licinslcih ftikultct prvo vseh do alaj proti pljurni susici poznanih iu rahlj»*nih zdravil. Taisto ozdnivlja brz in sigurno: Jell ko* (relo v ra/.vi^m stanji) ItitH'!*-klllo/o (prikazki: kasljanjo krvi, hek-tifna icroznica, zmaiykotanje sap*) &«»• lofl^itl. ^r«»v ill in bronkUiIut katai% anamijo (ubostvo krvi) vsletl dolgih bolezny in nadeljevanega rab-Ijcnja merknrtjala? ehloresfs (blodo-krvnost). a«*flnii«i9 $u§en|e» bo-leiije hrlftni^a utox^ii, hy-slerijo in slabe tivec. Za steklenico I gold. a. v. Kistife (Ml 4 steklenic doli do vsake mere. Raz-posiljanj^ na vnenjo oskrbljnje generalni zalog ^Kumys-He^-Anstalt" Wien, Marialiilforstrasse 36. Born (S. Fricdli janO XB. Dozdaj brez vspeba z medi-cino zdravljeni bolnikt naj zaupno 2 Lie-bigovim ekstraktom zadnji poskus narede. Izdayatelj in odgovorni urednik: VIKTOR DOLENEC, — Tiskar: PATERNOIiI*! t QqwU