Celoletna . -..... Polletna .........$1-2? Chicago celo leto $3^5« Inozemstvo . ..... LI 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO \Slogajači ^ ___ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-. AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS, UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. VOLUME VI. LETC ! ■ ■ Naslikal J. J. J ERIC H SREDA, 25. AVGUSTA 1920. ŠTEV. (NO.)47 Published and distributed under permit (No. gap) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General. BOLJŠEVIKI IN MAŽARSKA. FRANCIJA IN ANGLIJA. Ako bi Boljševiki zmagali in podjarmili Poljsko, bi takoj napadli Mažarsko, da maščujejo Bela Kuhna zida, ki je pribežal, oziroma, katerega so vlade poslali na Rusko, da se tam senči v sladki senci svojega strička Trotzkya. To je povedal Sodnik Fisher iz Chieage, ki se je Vrnil iz Rusije te dni. -o- MIROVNA POGODA S TURČIJO. Jugoslavija ni podpisala mirovne pogodbe s Turčijo, ker se ne soglaša z razdelitvijo Turškega dolga in vojne odškodnine. Združene Države se niso udeležile te ceremonije, ker A-rperika ni nikdar vojske napovedala Turčiji. < ---o- JUDJE IN POLJKI. Veliko razburjenje vlada med katoliškimi in, židovskimi Poljaki radi tega, ker so se skazali židje, da so v. veliki večini boljševiskega mišljenja. Boje se izbruhov sovraštva. -:-o- LLOYD GEORGE IN GIOLITTI. WISCONSIN FARMARSKA DRŽAVA. Francija se je udala in obljubila, da- ne bode več gtorila nikakega | koraka nikdar, v zadevah, ki se tika- j jo tudi kake druge države. Gre se za priznanje vlade generala Wran- \ gelna. Francija, je jako razburjena, ker je angleški komisar v Dancigu prepovedal izkrcati orožje in municijo z?a Poljake, katero so jim Francozi Poslali. Francija zahteva sedaj od Anglije zadoščenja. Resne komplikacije so nastale med Jugoslavijo in Alba,nijo, kakor poročajo iz Rima. Če je fes. FRANCIJA ZA IRSKO. Državna vlada je izdala poročilo o farmarskih razmerah države Wisconsin. Tu poroča, da je v Wiscon-sinu sedaj 177.127 farm od katerih je samo 13 odsto tkov najetih. Druge so pa vse last onega, ki jih ob-deljuje. Poročilo jako pohvalno omenja zlasti farmarje* ki niso Amerikanci, t. j. "foreigners". To so marljivi delavci in so v malo letih spremenili cele distrikte gozdov in loz v rodovitna polja. Dobili so farme po 30 do 50 dol. Danes jih ne dajo za 5 tisoč dol. -o- IZ ZRAČNIH VISOČIN. Po celi Franciji so škofje ukazali Zrakoplovec Barlett ki se je dvig-molitve za rešitev Irske, za pomoč. nil več kot 16,000 črevljev visoko božjo nesrečnemu narodu. ; nad zemljo v zrak, pripoveduje, da --* - »je bil v "oni ^širir sittfcr vefifc ni raz; GRDE LAŽI. z7! i Plaval je tudi skozi velike viharje ;in snežne žamete. Seveda snežinke Britanski ministerski predsednik Lloyd George1 in Giolitti, italijanski ministerski pre'dsednik, se foosta se-šla na posvetovanje v Švici te dni. --o- ALI SE MORE ČLOVEK POMLADITI? ; S kakimi sredstvi se bojuje An- ini>° Pri;> e zemljo. Iglija proti ubogi Irski, kaže to le: j IV nekaterih vladi blizu stoječih ča- j SPIRITIZEM. Isnikih se ponavaljajo poročila, kakor j j na primer, da je neki duhovnik v j neki cerkvi obljubil 500 dni odpust-Ika, vsakemu, ki bi umoril »policaja. -,-o- ORLOVSKI T*ABOR. Veliko zanimanje je vzbudil zdra-vik Voronoff, Russ, židovskega po-koljenje, ki je nastopil v Chicago z izjavo, da se da prenesti mlade^jude s telesa živalil na človeka in človek se s tem pomladi. Trdil je, da je dosegel vspehe, da je vzel želodec o-pice in ga presadil v človeka in človek se je potem- čutil, kakor ibi bil pomlajen. Trdil je, da se da enako vse dele telesa tako "pomladiti." Ta koj se je pa oglasil Dr. Brinkley, ki je pa izjavil, da je to mogoče sanio z živalimi višje vrste", to je samo tri vrste opice je našel take, da se da to doseči. V Chicagi šo^poskusili te dni s pasjimi deli telesa. Sedaj se je pa oglasil Dr. O'Mal-ley, operater Mary bolnišnice, velik »čenjak in pravi: "Oba gospoda tovariša sta v zmoti, kar hosta lahko oba spoznala, ako boste poskušala, prenesti kak življenski del,* da bode tukaj potem opravljal isto delo, kakor pri opici, je tako nemogoča, kakor je nemogoče prenesti kost kake živali v človeško telo, da bi ta kost služila, kakor je služila odstranjena. Življenje vsakega življenjskega dela telesa so živci. V takem prenesem delu telesa so pa živci mrtvi. Zato bode mrtev tudi tel. J±ko bi prenesli kost kake živali v človeško telo, bo ta kos kost ostal vedno mrtev del. ^nako z vsak kim drugim delom. Vsi poskusi se bodo ponesrečili." ! Vsi starokrajski listi so polni nav-! dušenih proročil o poteku Orlovske-jgo tabora. Soditi po teh poročilih j je moralo biti v resnici velikansko j slavje. Naš zastopnik je govoril dva-jkrat, takoj ob začetku, ko je pozdravljal orlovski tabor v imenu Ameri-kanskih Slovencev, in pa takrat, ko je izročil dar, katerega smo na'brali ameriški Slovenci za Orle. Čakamo poročila našega zastopnika, potem bomo več poročali. Tu naj omenimo, da nam je urednik "Glasila" javno povedal, % zakaj so nas zadnuje čase tako grdo napadli. Iz njegove opazke se vidi, da samo radi tega ker smo Orle priporočali in za Orle delovali. Kaj pravite na to, slovenski Katoličani doma^ -«c-o- ŽENSKE ZMAGALE. Kdor razume angleško in bi se rad kaj več poučil o novi moderni veri, katero imenujejo "spiritism" in kaj je to. priporočamo, naj si kupi brošurico "A few view of Spiritism for Catholics" spisal Father Sasia S. J. — Naroča se tudi pri nas. -o- IMENIK NEPOHVALJENIH -o- ŠIRITE LIST 'EDINOST' PONAREJENE LIRE. i Italijanska vlada svari proti po-nerejenimi tisočaki, kateri krožijo po svetu. Ponarejeni so tako izvrstno, da jih je nemogoče razločiti od pravih tisočakov. x Po vseh Združenih Državah bodo mele ženske volivno pravico. Ten-nesse država se je izrekla za to pravico. Sedaj imajo dvetretjinsko večino držav, kolikor se zahteva za spfemebo ustave v tem smislu. Ča-stitamo ženstvu. Mr. Walker, vodja opozicije proti ženski volilni pravici v zbornici v Tennesse, se je izjavil, da bode opozicija delala z vso silo, da pride ta točka še nakrat na dnevni red in da POPOKATEPETL DELJUJE. jo bodo vrgli ^ -Ognjenik Popokatepetl v Meksiki 1 ako ima tudi ženska pi avica svo- j 1 • • • r • • * 1 ,, .. . t v. zopet deljuje m boje se izbruhov. Ve je nasprotnike in vendar bi nikomur a♦ «1 - »m , « j j. ■ v „ . lik steber dima se je začel valiti iz ne škodilo, ako b©de tudi nase zene njnr.:„0 • . , . . ,, . .. .. . odprtine m kupi prahu se vzdigujejo pravico odlocovati v politiki. ^rr^; noK., r^u • . .. . / , r • __proti nebu. Obe vasi v okolici sto ze 0 ; polni prahu. 1 - * t . [ "Imenik nepohvaljenih," "Roll of dishonor" bode vlada v kratkem objavila, kjer bodo imena vseh onih "slakerjev", ki niso hoteli iti na pd-moč domovini, ko so bili klicani/Do sedaj jih je v tem imeniku nič več in nič manj,-kakor samg 173,911. — Ne bode posebno častno za mladeniča, ako bomo videl ime V tem imeniku. DVE LETI~§PALA. Mrs. Clara Jorgenson, ki je spala neprenehoma dve leti v okrožni bolnišnici v Waukesha, se je te dni zopet zavedla. Njena svakinja jo je obiskala s svojim šestletnim dečkom. Ko je o-trok govoril glasno pri bolnici, se je laenkrat zavedla. Zdravrfiki pravijo, da je najbrže otroški glas ^prebudil njen spomin in tako se je prebudila. IZ KATOLIŠKEGA SVETA. PAPEŽEV KONZISTORIJ. Govori se, da hode papež sklical poseben konzistorij mesaca novembra, kjer bode imenoval zopet več novih kardinalov. Ked temi bode tudi praški nadškof Kordač. -o- VELIKO ROMANJE. 4. in 5. avgusta je bilo veliko narodno romanje k Sveti Ani, v Lake St. Ann, v Alberta v Canadi. 4. je bilo za belokožce in 5 .za'Indijance. Posbni vlaki so pripeljali 1.500 Indijancev. Bilo je ginljivo gledati te množice pobožnih rdečekožcev, kako so molili pred oltarjem "Dobre Svete Ane." Popoldne je bila veličastna procesija, v kateri so se nesli sveti ostanki s\;ete Ane. Za bele je bil poseben dan. Zanimivo je bilo, da je bilo med možico romarjev veliko Poljakov in Rusinov v narodnih nošah, kajti žive naseljeni po farmah, kjer so si ohranili tudi narodno nošo. Cerkvica Lake St. Ann je zibelj krščanstva v severni Kanadi. Indijanci so poznali te kraj kot "Jezero Velikega duha." Ko je prišel Oče Thibout v te kraje je krstil Indijance cele okolice. Po njih sadu jih boste spoznali. Redovniški in duhovski poklici so najlepši cvet vsake župnije. -o- SPOMENIK DUHOVNIKU. -o- NADŠKOF OBIŠE IRSKO. Nadškof M an ni* se je odločil, kakor poročajo, da vkljub prepovedi vlade obišče svojo domovino Irsko. "Odločil sem se, da vse eno poskusim celo to ?adevo do konca." -o- ZA HIRALNICO. Seatleski škof se je obrnil na svoje škofjjane s prošnjo, da bi pomagali nabrati svoto $100,000 za Hiralnico Svetega Vincenca katero namerava ustanoviti. Prvi dar, katerega pe dobil od posameznika, je bilo $50,000. Škof pričakuje, da bodo vsi katoliki krepko pomagali, da se doseže ta prepotrebni zavod,. Gotovo bodo tudi Slovenci te škofije radi segli v žep in pomagali. V mestecu Valgagne v Kanadi, so te dni odkrili velik spomenik v spomin duhovniku onega mesteca, Father Gague. Pred 4 leti je namreč velikanski gozdni požar uničil celo okolico. Father Gague je ravno prišel od duhovnih vaj, ko je videl, da je njegovo mesto obkoljeno od ognja. Da bi rešil, kar se da še rešiti, in pomagal komu na varno, ako bi bil še tam, je planil v ogenj in potem proti mestu. Toda predno se je mogel vrniti, je zgorel s 57 mešča-nimi, katere je hotel rešiti. -—o- FATHER THOMAS O'DONNEL. Father O'Donnel, ki je bil dalje časa zaprt v državni ječi v Londonu.radi "izdajstva," se je srečno vrnil v Ameriko. — Njegov slučaj je svoje čase vzbudil veliko razburjenja na obeh straneh. Nekateri so o-J • dobrovali, drugi ne. DUHOVNIK REŠIL ŽIVLJENJE DELAVCU. -o- STOLETNICA. Redovna kongregacija Svetega Križa, ki vodi veliko vseučilišče Notre Dame Ind. kjer izhaja angleški list AVE MARIA, praznovala je 12. avgusta svojo stoletnico ustanovitve. Pri tej priliki je zboroval tudi generalni zbor reda v Notre Dame. Kongregacija .svetega Križa ima namen zlasti vzgojo višjo in nižjo katoliške mladine. Imajo krasne zavode, gimnazije in vseučilišča. ■-o- LEPO SPRIČEVALO. V Pueblo, Colo., je župnija svetega Patrika, ki je dalo v dveh letih osem deklet redu Usmiljenih sester v Cincinnati. Iz Dehverja se poroča o zadnjih velikih izgredih o priliki stavke po-:estne železnice, da so nemiri izbruhnili ravno pred katedralko Brezmadežnega Spočetja. V cerkvi je bila ravno večerna pobožnost. Stav-karji so napadli karo, katera je vodil stavkokaz ravno pred škofijsko palačo. Takoj ko se je začel krik, je eden izmed duhovnikov odprl vrata za slučaj, ako bi kdo potreboval varstva. Ko je policija to vidla, da li preprečila poboje, je vse stavkokaze potisnila v vežo in od tod po drugi strani ven. Nato je množica napadla stavkokaze z kamenjem in opeko. Ko je boj divjal najhuje, planil je eden izmed duhovnikov ven sredi med pretepajočo se množico in rešil nekega delavca, ki je ležal sredi mno žice na tleh ves krvav in pohojen. Gotovo bi ga bili zadušili, ko bi ga ne bil rešil. Ko je razjarjene množi-;a opazila duhovnika srede v metežu, je za trenutek tepež prenehal. Duhovnik je hitro pograbil ranjenca s tal in ga zadel na rame in odnesel župnišče. To je bil Father Higgins. — Ko bi bili to Slovenci — ali bi bil prišel duhovnik živ ven? — Well, ysaj pa to tudi ni čudno, kdor zaničuje se sam ali svoj sam svoj stan.... DOBILI SMO IZ KRAJA SYET0 PISMO (Holy Bible) v slovenskem jeziku, tiskano v ročni obliki v obliki masne knjige. Nekaj novega je ta knjiga, česar do sedaj Slovenci še nismo imeli. V-saka slovenska hiša bi ga morala i-meti. Rojaki, takoj ga naročite! Cena iztisu je $2.50- / ' ., " . • t^tiMš^ŠŠ^ % Ji EDINOST" AVGUSTA 25. ipso. » \ EDINOST. Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki. * NASLOV: Edinost Publishing Company. 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 98..... Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Publishing Co., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Edinost Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Obljube m resnica. Kdor veliko obljubuje navadno.ničesar ne spolni. Sedanji moderni prekucuhi, ki so zavzeli, da bodo uničili sedanji svetovni red in povzročili velik nemir na svetu se pri tej svoji propagandi poslužujejo pred vsem najcenejšega sredstva — praznih obljub. Silno veliko obetajo. Da, prava pravcata nebesa bomo imeli na zemlji, ako oni zmagajo. Kakšna so pa ta nebesa, pa jih britko čuti nesrečna Rusija. Te dni se je vrnil v Chicago Žid, sodnik Fisher, katerega so poslala v Rusijo Združena Židovska podporna društva, da je šel proučevat potrebo ruskih Židov. Boljševizem je židovskega rodu, kakor je ves socijalizem židovskega spola. Zato se lahko zanesemo, da jfe gotovo pravična sodba o njem, katero izreče žid. Ta žid, sodnik Fisher, pa je povedal o boljševizmu to-le: 4 V Petrogradu in Moskvi so vsi restaurant! in vse kavarne zaprte. Trgovina z živili je proti postavi, dasi nekateri komisarji pridno kupču-jejo z živilom in goljufajo ljudstvo. Ljudi po mestih mora preživljati vlada in sicer je določeno za vsako osebo en funt in pol črnega kruha za one, ki delajo z rokami in polovico tega, za one, ki delajo drugačna dela. Pa, ko bi vsaj to dali. Vlada skrbi preveč, da preživlja rdeče vojaštvo in otroke (in zato ne more preskrblje-vati hrane za ljudstvo v splošnem. Zato je življenje po mestih samo težek boj, proti smrti za lakoto. Denar bode vlada odpravila. Pred vojsko se -je dobilo dva rubla za en dolar. Boljševiki so sedaj natsnili toliko papirnatega denarja, da se dobi za en dolar najmanj 3000 rubljev. Vse časopise po deželi je vlada zatrla! (Aha, to je tista rdeče svo--boda tiska! Živijo Zavratnik!) Ostali so samo vladni časopisi in ki po- tno, kako in kaj moramo soditi in kdo del& za narod in kdo mu hoče koristiti, pa tudi kdo ga tako "pohujšuje", kakor ga vi in kdo ga pa v resnici. — S spoštovanjem Vas pozdravlja Mrs. Barbara Nemanič. Milwauska socijalistiška * 'Slovenija" piše: "Kdo bi si bil kaj takega mislil?!?!?! Katoliški duhovnik Rev. Venceslav Šolar je imel pridigo, v kateri je svaril vernike, naj pregledajo pater Zakrajšekov Ave Maria, predno jo dado otrok6m vzroke, ako ni v njej kaj pohujšljivega." — Castitamo! • Še socijalisti se čudijo! Pa bi se katoliški Slovenci ne! Effingham, 111. — Dobil sem pismo od brata iz stare domovine, katerega prilagam, morda ga boste natisnili v Vaše liste, ako mislite, da je zanimiv za širše občinstvo. Poslal mi je tudi izrezek lista 'Ljudski glas", glasila slovenske ta-koimenovane " Kmetsko - Delavske Zveze" ali komunistov. Kako so bistroumni, ti socijaldemokratje! Kako se jim sline cede po tujem blagu. Da, ropanje, to je njihov glavni program. Nadalje mi piše, da je klerikalna vlada spodila iz službe mnogo Slovencev. Tudi čitam tam,'da je Korun, socijlaistiški kolovodja predložil ministru v Beogradu zahtevo, da-se nemudoma odstrani vse nedostatke in krivice in da krivce pokliče na odgovor. Ko bi jaz bil minister, bi nju to prošnjo spolnil s tem, da bi ga poslal v ejčoerk,onvar--g shrduhrlmr slal v ječo, ker je ravno on eden rrivcev in še nekaj backov, da je "bilo doma tako. Kaj pa je socialdemokratska vlada naredila dobrega za narod, ko je bila na krmilu? Koli-vo je pa imel jugoslovanski denar /rednosti takrat? To je dovolj jasen dokaz za vsakega, kdo skrbi za dobrobit naroda, kdo pa za svoj žep? Potem si pa socijalistiški vodje upa-o na dan s takimi frazami. Seveda poznajo svoje backe in nji hpainet, da jim lahko natvezijo vse, kar ho- Španski kralj doli ali gor;, zid je šel kvišku kakor bi rastel iz tal in sedaj je že dovršen. Sedaj delajo karpen-t.nrji že znotraj. Šola bo imela štiri moderne sobe in bo moderno opremljena. Tudi stari prostori so prenovljeni v prav lične sobe, katere bodo bolj vabljive za otroke, kakr pa so bili naš stari koti. Farani pa se prav pridno zanimajo za to vseučlišče n žrtvujejo radi ,samo da bodo otroci imeli primerno šolo. Praznovanje cerkvenega patrona se je vršilo na nedeljo 15. avgusta. In ker je bil to tudi Mariji praznik, je umevno, da je "bila slovesnost velika. Že ob 4. zjutraj se je oglasil naš pritrkvalec, Mr. Martin Krulc, iz stolpnih lin. Vse službe božje so bile v popolnem soglasju s tefti velikim praznikom. Društva so prikorakala z veliko godbo na čelu. Še nikoli nismo imeli tako veliko godbo, igralo je do 20 mož iz American Steel anji BRODARSKI ŠTRAJK Z0P1 VOJSKO. MeMdnarodni brodarski kongres je skjen.il. kakor se poroča iz Brus-la» da bo preprečil vojske v bodočnosti na ta način, da ne bodo marali prevažati čet in orožja. Ta sklep je pred vsem naperjen proti rusko-polj ski zadevi. London poreča, da ni bilo ničesar določenega, da bi se "sešla francoski in angleški .prvi minister, da^ bi se pogovorila o razporu med angleško in Francijo, ker je Francija pripoz-nala Vranglovo vlado v južni Rusiji- Francija obstoja na stališču, katerega je zavzela. Isto stališče zav-| zema tudi Anglija; zato ni treba po svetovanja. Francozi s topovi zavzeli ladije. V Cherbourg je prišel nek terped-Wire Co. Popoldne so bile slovesne f ni čoln, kateri ima. naročilo, da gre pete litanije ob asistencci Rev. Fa- Jk generalu Vranglu v Sebastopol. teh Ponikvarja in Rev. Father Kovača, kitajskega misijonarja, ki se je ravno mudil tukaj. Pevci so se jako izvrstno pokazali pri tej priliki, za kar jim gre hvala in čestitke. Naši pevci bodo še bolj napredovali, ako se bodo pridno vežbali, dasi je društvo še mlado in je več kot polovica članov, ki so v Ameriki rojeni Slovenci in še neizkušeni v petju. To sem Vam napisal mimogrede, v bodoče bom že skrbel, da se bode slišalo vedno kaj iz Novega mesta". X. -o- Z narodnim pozdravom Joseph Kramer. Pismo se glasi: Dragi brat! 11 SLOVENSKIH NASELBIN. Bridgerport, O. — Častiti gospod: Torej list Ave Maria je napaden in sicer na kakšen način? Da pohujšuje mladino? Povem Vam, da pri naši hiši ga že imamo odkar izhaja, pa se še nobeden ni pohujšal. Nasprotno veliko dobrega je že storil za našo družino. Jaz list Ave Maria vedno rad berem,jsaj sem se iz tega naučil slovensko brati in pisati. Pa kako krasne članke in povesti nam prinaša. Pa naj bi tak list bil v pohujšanje? Najbolj žalostno je pa še, ker ga napada tisti, ki bi ga imel priporočati in razširjevati. Vse nas, ki ga radi imamo/je to užalilo. Zato pa vemo, da bode list? Ave Maria zaradi tega napada napredoval, kakor je dosedaj. Saj mi naročniki sami vidimo, koliko je resnice na tem. Vi pa, gospod urednik, le neustrašeno naprej za čast Marijino in za narod. Srčen pozdrav Vam pošiljam ter ostajam Vam udani Ludovik Hoge. Dragi moj Ludovik! Veseli me zlasti, da si se ti oglasil. Pri Vas se že dolga leta list Ave Marija glasno prečita. Pri tem listu ste se Vi Ho-getovi dečki naučili slovensko citati, ker so Vaša dobra mama porabili ta list, da so Vas učili ljubiti Marijo in j materini jezik. Zato je pa tvoja sod- ba kot sodba amerikanskega mladeniča velike važnosti in "sem v resni-ci ponosen na te ! Bravo, Ludovik! Drži se tega, kar te je nuačil list "Ave Maria", pa ne boš nikdar pohujšanj Pozdrav vsej Vaši družini! Živeli! — Urednik. -o-— Johnstown, Pa. — Brala sem, da s*te zopet obsojeni. Sedaj da pohuj- 1 šujete mladino. In sicer celo iz priž-nice. Jaz berem list Ave Maria že magajo namenom vlade. (Krasna svoboda! Vzemimo, da bi Združene Države to naredile. May! To bi bilo krika. Ko je naredil žid Trotzky, pravi "Prosveta," da je prav tako.) Družinsko življenje, vziasti po mestih je uničeno: Otroke je pobrala1 čejo in vse jim vrjamejo. vlada in jih vzgaja v — sirotišnicah. Možki in ženska se lahko danes registrirata za zakon, jutri pa lahko že ločitev. Vlada ne novači samo za vojaško službo,,temveč tudi za različno delo. Vsak mora sprejeti tako in ono delo, katero mu naloži vlada.Noben državljan ni lastnik svojega lastnega življenja. Posameznik je nič, vlada je vse! Vlada ima pravico vsakega umoriti, kdor ji je na poti. "Tako strašno je ponižal boljševizem nesrečno Rusijo," zaključuje žid, sodnik Fisher. »"Rabeljni in fanatizem, so to dosegli, so to dosegli samo z obljubami, o katerih so naprej vedeli, da jih ne bodo mogli izpolniti in sedaj ko so dobili mog v roke, jo pa drže z oboroženo vojaško sf-lo. Vendar tako ne bode moglo več dolgo iti. Preje ali pozneje se bodo na Puskem dvignili voditelji, ki bodo pokazali narodu pot iz te strašne su-žnosti." Tako očividec, mož ki gotovo ni lagal, ki bi gotovo z največjim veseljem poročal drugače, ko bi le mogel. G g. Zavrtnik in tutti quanti. kaj pa vi pravite na to? Kaj? Vsaj vi delate enako — z obljubami! Kaj ste že vse obljubili ubogim svojim žrtvam! Pa — kaj ste dali? Chicago, 111. — Zveza Jugoslovanskih Žena in Deklet v Chicagu priredi v nedeljo, dne 5. septembra t I., 'veliko vrtno veselico na znanem Ma-ksovem vrtu, 61. Court in 22. ulici, v prid slovenski mvojnim sirotam v starem kraju. Začetek ob 2. uri po-poludne. Se vedno prihajajo prošnje od na^ ših rojakov iz stare domovine in se ponovno obračajo do nas s prošnjo za nadaljno pomoč. Pri vseh dosedanjih prireditvah v ta namen, moramo priznati, da so rojaki iz tukajšnje, kakor iz sosednjih naselbin po-: kazali Boljševiki v Odesi so zavzeli Francozom ladijo Batovia in Eig-rette, ki ste pripeljali ruske ujetnike iz Francije in jih niso hoteli vrniti, dokler ni prišla iz Cariggrada bojna ladija Quinet s tremi torpedorušilci in zagrozila boljševikom, da razruši mesto, če boljševiki ne vrnejo ladij. Boljševiški komisarji so pozabili v-zeti brezžičen brzojav iz francoske ladije, s katerim je ta poklicala pomoč. DVA MORILCA NAPADLA VENIZELOSA. v resnici pravo bratsko lju-. j bežen do trpečega naroda v stari do- Tr°4f rm° m E ?hama Sem pre" ,movini- Kako hvaležno so sprejemali jel 1 udi časnik Edinost" dobivam, .darove, kateri so bili poslani od gori kar me zelo veseli. . . Veseli nas. da " si šel v šolo. — aZ sedaj mislim, da je za nas najbolje, da se ne mešamo v politiko,»ker ne vemo. kam bomo še prišli, ali v nebesa ali v pekel . . . imenovane zveze v denarju ali v blagu: kako hvaležni so za vse to, pričajo razne zahvale s prištavkom : 'Bratje, sestre, ne pozabite nas še toliko časfa, da se vsa; te strašne Gledali bomo pa že. da socijalisti ne razmere nekoliko zboljšajo. pridej o na krmilo pri volitvah. Pri nas se zopet nekaj kuha z Ogri., Menda nimajo dovolj prostora v Ba-natu. Ko bi vendar že te vraije Italijane in Og^e zima vzela, da bi mi antje spet enkrat lažje dihali. Tako se pa bojim, da bomo morali še en-' rat iti se pulit s polentarji.'. . Tvoj brat Albert. New York, N. Y. —Vsem rojakom v Greater New Yorku se ulju-nikdno nazna'njg. da bode letošnji cer kv eni piknik dne 6. septembra na La bor Day v Walter Emerald Parku. CERKVENI ODBOR. Župnije sv. Cirila in Metoda. Cleveland-Newburg, Ohio. — Gospod urednik, le p lahkem, da Vas dolgo let, toda kot skušena žena in Jom.edlevica ne zgrabi. Pa prav res mati pa rečem samo toliko kolikor J je, spet sem tu. Dolgo časa me ni bi-vem, da je res, da do sedaj še nisem ~~ našla v listu Ave Maria nikdar kake pohujšljive besede. Zato sem jaz kot [ lo na dan, ker sem imel premalo časa. Bil sem zaposlen pri gotovi stvari, katero mi je španski kralj Alfons žena prepričanja, da se je Rev. Ven- [oporekal, ali pa je bilo kaj drugega, ceslav Šolar pregrešil proti osmi bo- ' 1 L 1 žji zapovedi: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Morda so gospod mislili, da se bodo komu s tem prikupili ... Pa še našega gospoda Sakserja hlapci se nekaj slini-jo, da je list Ave Maria "svinjarski enihau, je bila velika zapreka, težave strašanske in mnoge predn oje diplomacija uspela in postavila stvar na trdno podlago. Sedaj pa že bo, ker stvar je malone dovršena. Med tem pa se je nabralo veliko novic, „ , ^ {katerih ni moč všeh p'opisati, tudi so Kje pa so večji p .. kakor so ravno [nekatere postale že starice in tako v Sakserjevi pisarni in Peter Zgaga-j hočem le na kratko malo poročat? od tovi pisarni? Zato pa jaz tako mi-^slavnosti praznovanja cerkvenega slim, da je Pavle Zgaga že bolj fest ^ patrona sv. Lovrencija. fant in je bolj modern, ker ima nove Sv. Lavrencij je bil hraber mož ali mode frak. Nič, gospodje uredniki mladenič, ki se ni ničesar vstrašil. naših listov **Ave Maria" in "Edi- kadar se je šlo za dobro stvar. Tako nost", le nič se jim ne podatje, lo naj skušajo biti tudi farani cerkve, ki je c vili jo. Seveda jezi jih, ker jim tako pod njegovim varstvon^ Dasi je veli-na prste stopate! Le naj si iščejo za- jkanska draginja, so vendar začeli s veznikov. Nas ameriških Slovencev i zidavo nove šole in so jo že precej pa že ne bodo nafarbali, že sami ve- daleč proti izgotovljenju pritirali. atorej rojak'i. v polnem zaupanju, da bodete ob tej priliki pokazali in storili svojo dolžnost napram našim trpečim rojakom v stari domovini, vas vabimo, da se vsi chikaški Slovenci. kakor tudi iz bližnjih naselbin blagovolite v polnem številu udeležiti te veselice. Ves spored, poleg izvrstne godbe in krasnega petja mladega a izvež-banega pevskega društva "Soča", je tako skrbno sestavljen, da bo vsak, kateri se bo udeležil te veselice, go. tovo zadovoljen. Vstopnice stanejo samo 25 centov. Vzemite nadulično železnico do konca (Douglas Park vlak). Za obilno udeležbo se vam že naprej zahvaljuje Zveza Jugoslovanskih Vena in Deklet v Chicatri — Odbor. ' s • Ko je prvi minister gjške Venize-los šel v četrtek na postajo Lyons, sta ga napadla dva rojaka. Bil je ob streljen v levo ramo in desno stegno. Ministra so spravili v bolnišnico, kjer pravijo, da njegovo stanje ni nevarno. -o-- Cena sladkorju padla. Na vzhodu je cena sladkorju padla. Nek veletrgovec je prodajal fin sladkor po 21 centoc in surov sladkor po 13.04 centa funt. -o- 20.000 AMERIKANCEV MILIJONARJEV. Dohodniski davek kaže, da je v Ameriki 50.000 ljudi, 'katere se sme imenovati milijonarje in da 20.000 takihv ki se smejo imenovati. Najmanj 20.000 članov družin je. kateri s6 plačali $50.000 dohodninskega davka leta 1919. Toliko se pla ča za milijon dohodkov. Vojni dobički so napravili, veliko milijonarjev. V letu 1918 jih je bilo Zadnje leto je plačalo po S=o.coo do 75.000 15,917 oseb in 90 jih je izpovedalo, da so imeli dohodkov od $750.0000 do $1000,000. -t«-o-- Poljski narod na kolenih. Mr. Joseph Medic .iz Ottawa, 111., je obiskal svoje prijatelje v Chicagi in ob tej priliki si je ogledal tudi našo tiskarno. Iz Chicage se je podal v Chicago, 111., k Math. Ogri -o- Dve glavi v eni družini nezaželjeni kot nobena. nu. so tako Pri kateri priliki pa si se ti seznanil s svojo ženo? V električnem vozu sem ji enkrat svoj prostor .ponudil. Da, da, pač res, najboljše je, če človek zunaj- pri sprevodniku ostane. Dober za agenta: Premisli, kaj se je našemu Jožku zgodilo: po stop-njicah je padel, pa.se ni nič poškodoval. Tvoj sin bo dober za agenta. ŠIRITE LIST 'EDINOST* " ^ elikanske procesije in javne mo-itve se vrše po celi Poljski za božjo )omoč v tej strašni narodni stiski. Ljdstvo bridko čuti težko nesrečo, katera je zadela narod. Zato stavlja vse svoje zaupanje v Boga. Velika in živa vera poljskega naroda se kaže posebno v tej stiski. Vsi škofje vabijo ljdstvo ,naj ne beži, temveč naj ostane in počaka boljševikov. Vsa dhovščina je sklenila, da ostanejo vsi dhovniki in škofje na svojem mestu in počakajo sovražnika naj to zanje pomenja tudi smrt. Da bi ljudstvo navdušili, dali so voditelji peljati po cestah mesta \ aršave japonske jetnike, katere so vjeli v bojih z boljševiki. Toda ko je ljudstvo videlo te pol divje velikane iz Mandžurije, se je še bolj prestrašilo. Litvija podpisala premirje z Rusijo. Litvija je podpisala mir z Rusijo v sredo. T Tudi mirovne pogoje name-ravp :o takoj podpsati. Tudi Ruska in Finska sta se zjedinili za mirov-.e pogoje. UMOR Y SARAJEVO IN NJEGOVI KRIVCI. (Dalje.) . Dne i. maja 1914 je bila oddana na Dunaju na pošto na nasloy mon-signora Jančarja, župnika nemškega viteškega reda, okrožnica take vsebine, da pravi pisatelj o njej: "Vsebine pamfleta ni mogoče, ponatisniti." Pisatelj — duhovnik in zgodovinar — ostudnih izrazov ne mara ponoviti; v teku spisa je seveda večkrat primoran, omeniti posamezne izraze v celoti ali vsaj z začetnico (n/ pr. na str. 35, 37 i drugod). Fotografijo dotične okrožnice sem imel 199 .oktobra 1918 v rokah in sem si* jo prepisal. Razprava je brez celotnega _ besedila tako težko umljya. da se mi zdi potrebno, da besedilo objavim. Upanj, da se ne bo nikdo škandaliziral nad tem. Dobro ime umorjenih o s e b, do katerega imata pravico, tudi ne bo trpelo. O-bratno; sočutje z blagima pokojnikoma — tako ju smemo imenovati brez hinavščine in brez stranskih namenov — katerih smrt je pretresla vso Evropo, bo tem večje, *če vidimo, kaj sta trpela na Dunaju z vednostjo dunajske policije. Dotično pismo se glasi tako-le: Prot. Nr. 4399. Euer Hocluviirden! Est ist niedertrachtig, dass diese Person Sophie Hohenberg, welche trotz ihrem skarydalosen Ruf ('beim Volk nicht anderals "bohmische Hu-renbestie" benannt) nach zu Veran-staltungen, kirchlichen Festen, Pa-tenstellen u. s. w. zugelassen wird. Nicht genug der^ bekannten Škandale *'Nagl" und dergleichen mehr. Dieser boehmische Trampl, die den Frieden im ganzen Lande aufs emplindlichste gestort, muss noch unter Mordershand krepieren. Nieder mit dem Estehund und der bohmischen Drecksau! ^ r . ^ N. B. An samtliche Vereine, Pfarreien tez. versendej:. Fotografična slika originalnega pi sma je na vpogled postavljena v našem uredništva. polago sredstva, da bi hila ne samo mogla, ampak tudi morala poiskati krivca, jC preiskava — zaspala in se celo obrnila proti "obrekljivcu" dr. Žibertu. Dr. Žibertu, čigar 4 Vsakdanja pot je bila skozi 9 let v dvorno kapelo v Belvederu" .(prvi stavek v predgovoru) ir* ki je goznal osebno zelo dobro ne samo nadvojvodo in soprogo, ampak tudi dvorno uradništvo v njufii okolici, je bilo namfeč na prvi pogled jasno, da je to storil takratni provizorični vodja pisarne v nadvojvodovem najvišjem dvornem uradu (erzherzoglishes Obersthof-rrfeisteramt) K. (Pisatelj označuje v spisu tega moža, ki je med vojsko služboval kot častnik nekaj časa tudi v Ljubljani, z začetnico njegovega rodbinskega imena.) Razlogov za to rrlnenje je imel vse polno; navaja jih obširno na strani 30—45. O njih fohko rečemo mirno, da dokazujejo identiteto pisca pamfletovega s K— om popolnoma. Lastnoročno pisavo v pamfletu sta spoznala dva zaprisežena grafologa za K—ovo; eden izmed njiju je vseučiliški profesor dr. Turba. Pisatelj sam se *je pečal baš vsled te zavede z grafologijo (primerjanjem pisav). Tudi se je K sam izdal opetovano v pogovoru z dr. Žibertom. Da omenim neka ma-lenkst. ker sem o stvari moral pisati že poprej: oni nemški p označuje pisca za osebo, ki se poslužuje pri pisavi navadno gotice. Izmed črk v nemškem jeziku1 je namreč glede pogostosti črka p na predzadnjem mestu. Zato jo dotični, ki piše navadno z gotico, včasih komaj dobro pozna. Tudi to se ujema z osebo K—ovo. To-zadevo je naznanil v marcu r, 1915. dr. Žibert dunajski policiji. Ni EDINOST" AVGUSTA 25. 1920. nicht mehr zuruckkehren" (str. 33), l^er so bili prepričani, da po smrti Franca Jožefa izgube svoja mesta (gl. n. pr. str. 31: "Am Ende fahren sie dann nicht" (namreč če jih kdo obvesti o svarilih) in str. 36: "Wir fliegen alle hinaus"). A to le mimogrede, da se pojasni, zakaj je hotel dr. Žibert razkrinkati K—a ni je delal "težkoče policiji in najvišfemu dvornemu uraclu", kakor se je izrazila policija (str. 27.) (Dalje prihodnjič.) --o-— ODGOVOR. MOLITEYENE KNJIGE. "Klekelnovj agentof" Zvezdi Vo-grszki Sloyencof". Da sztrasno fajn znas fpletavati bolsevizom ali Zvezo Vogrszki Slovencof. Morda misli Mr. Krampacs ka mi nepomnimo 1909—1910 ka je nekdo nabiral pe-neze fkiip za nekso norost pa nej za zastavo Vogrszko. Dagnesdan szmo zse bole vucseni prekmurski Slovenci v Americi kak szmo bili pa dezset let nazaj. Pisztogalujsa szmo nidri nejznali delati. Szamo stali smo pri Konjaj. A gnesden je drugače. Kdo bi takšega človeka posluhno. Cse bi tak jako vucseni bil Mr. Krampacs« bil bi v kakšej ofici Bookipar pa nej eden automobilski — vashar. Fadera Horvatha pak prosimo, ka naj szto-poji k ednomi naszemi poštenofhi človeki v Chicago pa nej trebej ludi mešati ka bi škoda bila. Ka szo za-doszta zmešani brez nje. Ka nasz je Prekmuski Szlovencof mi goszpoda Lorenca Horvatha ra-dy posliihnoma kakti Kristusovega namestnika* pak jih proszimo, ka bi naj*pomlislili s kom se družjo v Chi-cagi, kaj delajo. Nas narod v Chica- Amerikanski Šišenski molitve-nik. — Spisal Rev. K. Zakrajšek. — Prvi in edini slovenski molitvenik tiskan v Ameriki. Ima najvažnejše molitve tudi v anleščini. $1.25. Obrednik DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER. - Spisal Rev. K. Zakrajšek, OFM. S edem nedelj skd poboznost pred praznikom Žalostne Matere Božje. Mala priročna knjižica za vše častilce Marijine zlasti za članice Materinskih društev. Premišljevanje in molitve in navodilo, kako opraviti to pobožnost. Spisal ReV. K. Zakrajšek. I2C. Obradnik SPOLKU KATOLI-CKYCH MATIEK, obrednik društev Krščanskih mater v slo\aščit?i Spisal Rev. K. Zakrajšek. 50c. KRIŽEV POT, v obliki male bro-šurice. Križev pot je najbolj priljubi ena pobožnost za naše večernice. Toda pobožno se more opraviti še le, Jako ima vsak vernik svojo knjižico v rokah. Zato ima večina cerkev že te knjižice v zalogi, da je dobi vsak ko pride k pobožnosti. Ako se jih po najmanj sto kosov naroči, damo znaten popust. 15c. BODI MOJ, molitvena knjiga z velikimi črkami: $2.00. sni slovenščini in v jako priprostih besedah govori pisatelj v tej knjigi o največji skrivnosti naše svete vere. Zanimivo je poglavje o "Čudežih prevsetega Rešnjega Telesa," ki so se zgodili po raznih krajfli tekom stoletij. Drugi del knjižice govori o svetem obhajilu. Da ne dobimo sadu svetih obhajil, je krivo to, ker se ne znamo zanj dovolj pripraviti. Ta knji žica da jako lep poduk. Prečitaj to poglavje in ravnaj se po njem in videl bodeš, kako vse drugačni bodo vspehi tvojih svetih obhajil. Knjižica stane $1.00. v < Anton Keržič: Osmero blagrov._ Ta knjižica je že dobro znana. In kdo je še ni .prečital ne enkrat po večkrat. Da, Da! Ko bi mi mislili na ta blagra, ko bi mi v teh blagrih iskali svoje sreče, kako gotoveje' in V-liVo lažje bi jo našli. Rojaki, či-tajte to lcr;ii;n' Sune Vzorniki prve g*, svetega obhajila. To so zgledi svetih dečkov in deklic za prvo sveta obhajilo. Tu s t kaže, j kolike važnosti za celo poznejše človeško življenje je prvo sveto obhajilo. Prvo sveto obhajilo je pogosto podlaga celega življenja. In obratno. Matere, prečitajte te lepe zglede in videle boste! Stane $1. Teme Iji krščanstva. Spisal Dr. Svetina. V obliki desetih apologe- 1 .. . ..... — Sveta Ana. Molitvenik z velikimi ^ sveT™ črkami. Ceščen e svete Ane se ie p A l ' ' ^ da JC zadnja leta silno razširilo Velike D°*aZf.S° VZeti 2 božje poti so nastale v Ameriki ta! prlP°r0cam° mOŽ" ko v New Yorku, tako v Kanadi aJ^ drUStV°m ^etejsega Imena za njih mesečne seje. Kako lepo bi gi je tak ze zmešani, zato ge naj ne se mu šlo morebiti za osebo K_ovo mešaja se oni. Vse drugo kap pise ("mir handelte es sich nicht um eine Zvezda Vogrszki Szlovtncov je laz. Einzelperson", str. 45), ampak je storil to iz političnih razlogov. Takrat se je namreč po Dunaju splošni govorilo, da bo prosila Srbija separatnega miru. Dr. Žibert, o katerem je bila dunajska policija informirana, da je 4'jugoslovanski fanatik* ki se je izrazil že 1, 1914., da vojna ni bila potrebna; pojasnila o umoru bi se bila lahko dobila potom diplomatičnih ^oganj" (str. 28), je hotel v interesu Srbije dokazati, da je ne zadene krivda na umoru v Sa-Okrožnica je pisana s strojem, rajevu, in tako odvzeti, monarhiji stavek "die den Frieden im ganzen pretvezo za hinavsko "maščevanje". Lande aufs empflindlichste gestort" bi se zadeva glede K—a temelito je dostavljen med vrsticami lastno- j pojasnila, bi se s tem pojasnilo tudi ročno s črnilom. Vse pismo je pisa- j vprašanje, ali je Srbija pred poto- no v latinici, samo p v besedi "emp-findlichste" je gotski. Take okrožnice so se oddale na- pošto v celih zavojih, deloma celo v IV. okraju na Dunaju, kjer leži grad Belvedere, bivališče Franca Ferdinanda in se-.dež njegovega najvišjega dvornega urada (Obersthofmeisteraftit). Prejeli so jih nadvojvode, razna društva, župni uradi, časopisi, vojaška pisarna Franca Ferdinanda, ki "je tudi som sporočil zadevo telefonično — preko svojega najvišjega dvornega urada — policiji (str. 38), in mno ge posamezne osebe. Enako okrožnico, samo brez dostavka s črnilom, je videl dr. Žiberj: pri p. Fischerju S. J., izpovedniku Franca Ferdinanda, v februarju 1915. Prvo vprašanje, ki se porodi v človeku ob čitanju teh podlosti, je: Kdo je to pisal? Najprej povejmo, da dunajska policija tega "ne ve"; pred Kleklnovi Agenti s Prekmurja. I -o-— v ..Poletna vročina je tako neprijetna za nekatere. Toda ko bi pomislili, kako-je potrebna za čloeško telo, bi se je samo veselili.. Kr je čiščenje za stroj, to je poleten pot za človeško telo. Ako se telo po leti ne prekuha v naravni slnčni vročini in se ne ščisti z obilnim potom, je gotovo, da bode zelo sprejemljivo za razne bolezni po zimi, zlasti za prehlajenje. Kdor "se ne poti po leti v vročini se bode potil po zimi v postelji, ko bode preganjal prehlade. — Zdravniki trdijo. ako ni bilo leto dovolj vroče, da se bodo širile po zimi razne blez- kfo pri sveti Ani v 111. Veliko čudo- '"i W w žnih Zdravljenj se zgodi vsako le "o ^ SCJe ^ ^ ob priliki pobožnosti Nji v čast Vsi 'Tfj* F 0 "jem razpravljali. častilci svete Ane, zlasti naL žene I^ " ^l**0* *** ca , , . . .. ' " e ' ,potem pripravljeni odgovoriti vsa-bodo te knjige erotovo zvesehle 1 . .. . , . „ , jkemu zabavljacu, ki niti šest resnic ne zna, pa hoče tako učeno g&voriti, da ni Boga. Možje naročite to knjigo. Zlasti ako imate koga, ki dvomi, ni. Vrčino potrebuje tudi narava. Ta vanjem oficijelno svarila ali ne. Zato ko se mora voda vsako leto ščistiti. je obvestil o srbskih svarilih, o opustitvi varnostnih odredeb v Sarajevu, o vsebini pamfleta in o poteku tega procesa tudi barona Wetschla. prvega sekcijskega svetnika v najvišjem dvornem uradu,, šefa vojaške pisarne Bolfrasa in najvišjega dvor-jega dvornega mojstra kneza Mon-tenuova (str. 23). Tudi pokojni cesar Franc Jožef je bil o zadevi obveščen po nadvojvodinji Mariji Tereziji, mačehi Frapca Ferdinanda. Dr, Žibert je bil prepričan, da je srb-! ?ka vlada svarila, da se pa svarila j nadvojvodi niso dostavila, ampak se inhibirala (zatrla) v nadvojvodovem najvišjem dvornem uradu. (Gl. odstavek na str. 31 : "Warum ich be-haupte. das Pasič, respektive sonst offiziell jemand aus Serbien gewarnt Habe.") Nekaterim astelbam izmed dvornega osobja Franca Ferdinanda Kdor je proučeval jezera, ta je gotovo opazil, kako se vsako leto čisti in izmeče polno nesnage iz sebe. To se pa zgodi samo, ako je bila voda dovolj pregreta po leti. -o- Žena.: Nov klobuk moram imeti: v starem zgledam, kakor strašilo. Mož: Ah, kaj še. ne zvfačaj krivr de vedno na klobuk. umorom prestolonaslednika ni mo- ie bilo mnogo na tem ležeče, da gla dognati ničesar; ko ji je hotel potuje nadvojvoda v smrtno nevar- dr. Žibert pomagati in je dal na raz-1 nost in da. ori in soproga "heilig AKO ŽELITE DOBITI DRUŽINO, rojake ali nevesto iz starega kraja v Ameriko, hitro in naravnost poslati denar po najnižjem kurzu, isti v stari^ kraj po najkrajši črti lepo in ugodno, se izvolite obrniti na: EMIL KISS BANKIR 133 Second Avenue, Prodajam PAROBRODNE LISTE iz stare domovine naravnost do- vsakega kraja v Ameriki. — Izdelujem vsa notarska dela za dobavo svojcev. POTNIKOM V STARO DOMOVINO dobim potne liste in računam SAMO za konzularno pristojbino. mirnimi MIR ALI VOJSKA. Cel svet se z li, da je zopet poln •relo nevarnih razstreljivnih snovi in vsakdo sega zjutraj s strahom po csnikih, da bi videL če je še kaj upanja za mir ali pa ako nova svetovna vojska neizogibna. Ravno radi te zunanje mrzlične situacije pa mi pozabljamo le prelahko, da je sedanji letni čas, tudi precej kritičen za naše notranje stanje. Sprememba ozračja z gorkega v meglenega jesenskega zahteva močno utrdbo vseh naših življenskih sil. Skrbeti moramo za redno gibanje črev in za čilost našega telesa proti jesenskim boleznim. S pomočjo Trinerjevega American Elixir of Bitter Wine bomo mogli iti skozi ta to prehodno dobo brez kake škode in zato je sedaj čas, da vprašate svojega drugi-sta ali trgovca s.zdravili za Trirver-jev American Elixir of Bitter Wine. Imej pri rokah tudi Trinerjev Cough Sedative proti prehlajenjem in Trinerjev Liniment proti reumatičnim neuralgičnim bolečinam. — Joseph Triner Company, 1333—45 So. Ashland ave., Chicago, 111. (Adv.) se Stane $2x0. Hvala Božja, molitvenik. $1.50. • Marija Kraljica Src. Molitvenik častilcev Marijinih. Lepa knjižica za vsakega. Stane $1.50. Sveta Spoved. Molitvena in pod-učna knjižica. Jako jo priporočamo j vsem in vsakemu. Koliko svetih spovedi je nevrednih in koliko slabih, ker manjka pravega poduka o sveti spovedi. Stane^i.oo. Šmarnice (Vole). Lepa premišljevanja o Mariji, katero tudi priporočamo. Stane $1.50. t KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. SVETO PISMO (Holy Bible). Novi zakon. Krasno preveden. Te knjige smo Slovenci že dolgo pogrešali. Rojaki gotovo boste segli po tej knjigi, da je bode imela vsaka katoliška hiša f Stane $2.50. Na poti v večnost. Krasna knjiga, katero bi moral vsak kristijan preči-tati. Koliko krasnih in lepih naukov in sicer tako poljudno — ti podaja. "So trenutki,.ko se duša zbefC, ozre in poglobi sama v sebe, v trenutku miru in pokoja v sredi morda sicer burnega življenja. To so trenutki, ko se zdi, da slišimo, kako udarjajo angelske peroti, skrivnosten šum, ki napolnuje svetišče, komaj slišni glasovi, be se de polfie tolažbe. Srečne ure! V takem trenutku se dvigne ^duša na perotih krščanske misli v svet čistih idej in njenemu pogledu se odpre nov svet, poln svetlobe in ža reče sreče." Tako piše pisatelj v uvodniku. Res ta knjižica bode mar sikoga privedla v te višave čistih i-dealov in načel in vzvišenih misli. Rojaki naročite" to knjižico! Krasna je. Stane $1.25*. SLOVENSKI GOFINE. Ta knjiga je dobro poznana med Slovenci. To je razlaga vseh svetih evangelijev in vseh cerkevnih praznikov in molitev in sploh celega cerkvenega leta. Ta knjiga je zlata vredna knjiga zlasti za on£ hiše, kjer žive daleč Odcerkve, kjer nimajo slovenskege duhovnika. Koristna je za bolnike. Stane $3.00. Življenje svetnikov in svetnic božjih. Beseda mičejp, zgledi vlečejo, pravi pregovor. Tako vlečejo lepi zgledi svetih mož in žena tudi nas za ZBIRKA LJUDSKIH IGER Kasija. Drama v treh dejanjih. 1.00 Najdenček. V enem dejanju. Dva gluha, burka v enem dejanju; V istem trenutku, rao- • nolog .............N........ 1.00 "Mati", Ksaver Meško ....... 1.00 "Legionarji" ................ imQO Za križ in svobodo ............75 Turški Križ, Tri Sestre, Dr.. Krek ..................... 1.00 Domen ..................... 1.00 Naša kri- F. S. Finžgar.......1.00 2. snopič—Vedeževalka, Kmet-Herod, Župan sardamski, Jeza nad petelinom.......... 1.00 3. snopič—Mlini pod zemljo, Sanje, Sv. Neža.....:........ 1.00 7. in 8. snopič :Sinjivo maščevanje ali Spoštuj jočeta, Za letovišče, Dve materi, Nežka z Bleda, Najdena hči........ 1.00 9. snopič—Na Bethlehemskih poljanah. Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašica kave 1.00 10. snopič—Fernando, Strah Avsturije, R.deči nosovi, Zdaj - grem sem, zdaj pa tje, Pošt- * na skrivnost, za ženske vloge Strahovi .................. 1.00 11. snopič—Večna mladost ali večna lepota, Repoštev, Prepirljiva soseda ............ 1.00 12. snopič—Izgubljeni sin, V ječi, Pastirci in kralji, Ljudmila, Planšarica ........... 1.00 13. snopič—Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin Otrok.. 1.00 14. snopič—Junaška deklica,Sv. Boštjan, Materin Blagoslov. 1.00 15. snopič—Fabiola in Neža, Turki pred Dunajem. *..... 1.00 16. snopič—Mojstra Križnika božični večer, Svojeglavna Minka .................. 1.00 17. snopič—Dimež, strah kranjske dežele, Oh, la Polona.. 1.00 Prisiljen stan je zaničevan. 20. snopič—Sv. Just za možke uloge, Ljubezen Marijinega otroka, za ženske uloge..... 1.00 Večna Molitev, je ročna knjižica za častilce presvetega Zakramenta. Vsi se je bodo gotovo zveselili, kajti .pogrešali smo jo za čas vojske, kar Je nismo mogli dobiti. $2.00. seboj v posnemanje njih lepih čed- j dolžnost, da ona opravi to službo, nosti, njih čistega svetega in boga- 'Matere, ta knjižica Vam bode pove- boječega življenja. Stane $4.00. Skrivnost Presvetega Rešnjega Telesa. Spisal Dr. Valjavec. V kra- dala kako vršite to svojo dolžnost. Stane. 75c. (dalje prihodnjič.) ''EDINOST" AVGUSTA, 25. 1 ,» KRIŽARJI. Zgodovinski roman ▼ Štirih delih. Spisal: H. Sienkiewich. Poslov.: PodrmvskL (Dalje.) Velikemu mojstru zopet ni bilo ljubo, da se je razgovor obrnil na to stran, zato je depal: "Vi, gospod, odgovarjate jako hitro, pa tudi jako čudno." Med tem so dospeli do mesta. Izvrstna križarska straža je že vse priredila za prihod velikega mojstra, kajti razun brodarjev in razun nekoliko bratov so ga pričakovali tudi mestni trobci, ki so navadno trobili prejd velikim mojstrom. Na drugi s-trani broda so stali pripravljeni kon ji, katere so zasedli tn 6djezbili sko zi čevljarska vrata poleg vrabčeve utrdbe v Prednjo trdnjavo. Pri vho du je pozdravil velikega mojstra ve liki komtur Wilhelm von Helfen nili pred njim svoje glave, zlasti radi tega, ker so videli, da prihaja s-premljan od tujih vitezov, in zdajci so priskočili, da mu prijeli konja za uzdo in streme. Veliki mojster, stopivši s konja, se takoj obrne* h Helfensteinu in ga vpraša: _ ' . , "Ali so d osle kake novice od Ver-nero von Tetliugen?" . Verner von Tetlingen, kot veliki maršal in prvi poveljnik križarskih čet, se je nahajal sedaj na vojni proti Žmudcem in proti Vitoldu. 4'Važnih novic ni." odvrne Helfen stein, "pač pa so nam povzročene škode. Divji narod je požgal naše naselbine pod Ragneto in nekatere va§i poleg drugih naših mest." "Nadejam se, da velika bitka zlomi njihovo zlobo in trdovratnost," odvrne y^Hi mojster. Po teh besedah dvigne oči kvišku in ustnice se mu jame j o gibati v molitvi, katero je molil za vspeh križarske vojne Na to pokaže z roko poljske vite- zadati križarskemu redu najhujši u- [svobode vesti in opozoril priganjače (cal se je iz angleške vojne ladje med stei, ki pa je nosil le še nekoliko me4 |ze ter reče: Cf^v tn Uait; nlpomvp nr^lp <