Izhaja vsak dan raaan sobot, nedelj in pnmfti?. Issued daily except Saturdays, .Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * Uredniikl ln upravniiki prostori: 1607 South Lawndals Ave. • Ottice of Publiostlon: 1607 South Lawndale Am ' Telephone, Rockwell 4904 LETO-YEAR XXXVII Cena lista Je $6.00 saco^^iu, jgj^^i« J» CHICAGO 23. ILL« PONEDELJEK. 19. FEB. (FEB. 19). 1945 Subscription 06 00 Yearly ŠTEV. ■NUMBER 35 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct 8, 1917, authorised on June 4, 1918. Američani invadirali otok Iwo v bližini japonske celine! Bombniki sestrelili 509 j'aponskih letal, potopili in poškodovali najmanj dvanajst ladij in parnikov ter porušili več vojnih tovarn. Mac-Arthur naznanil reokupacijo Corregidor ja in Bataanskega polotoka.—Rusi obkrožili Bresta vo, glavno mesto Spodnje Slezije. Bitke za posest osmega največjega nemškega mesta v teku.—Kanadske in britske čete drobe odpor sovražnika na severnem koncu zapadne fronte GUAM. 19. febr. — Ameriške čete in pomorščaki so invadirali strategični otok Iwo v grupi Volcano. pravi uradni komunike, objavljen v glavnem stanu admirala Chesterja W. Nimitsa. Ta otok leži 67S milj od Japonske celine ln 750 milj od Toklja. glavnega Japonskega mesta. Ameriška bojna letala bodo s tega otoka lahko vprisarjala napade na tokijska industrijska središča. Admiral Nlmits Je prej naznanil, da so ameriško loteče trdnjave In bombnlld tipa B-29 zadnji potek ln soboto sestrelili 332 Japonskih letal v spopadih v sra-ku nad Toldjem in Jokohamo. nadaljnjih 177 letal pa so uničilo bombe ns tleh. Bombo so potopile ln poškodovale najmanj dvanajst Japonskih ladU in parnikov la poritšile več vojnih tovarn. Nlmits Je čestital admiralu Spruaneu in podadmiralu Mit-scherju, ki sta sadala strahovite udarce Japonski letalski In po-taorskl sili. Ameriške Izgube v napadih na Tokio In Jokohamo io znašalo samo 49 bojnih letal. MANILA. FILIPINI. 19. fabr. —Corregidor. vojaška trdnjava, je padel. Okupacija Jo sledila Invaziji padalcev in bombardiranju trdnjavo s morja. Manllski saliv Je sdaj pod kontrolo ameriških sil. Ameriške čete so prej sasedle Bataanskl polotok ob tem salivu. Guam. 17. febr—M o § o č n a ameriška letalska sila čez 1500 bojnih letal in bombnikov napada Tokio, industrijske in vojaške naprave. Letala prihajajo z letalonoscev in se vračajo nazaj po tovore bomb. Letalonosci so zbrani na morju manj ko tristo milj od obrežja japonske celine. Admiral Chester W. Nimitz je razkril v buletinu, da je peto ameriško bojno brodovje koncentrirano pod poveljstvom admirala Spruanca zbrano tamkai. Enote japonske mornarice se še vedno skrivajo in nočejo tvegati spopada z ameriško pomorski) silo. Ameriške leteče trdnjave in bombniki tipa B-29 bombardirajo tudi otoka Iwo Jima in Volcano. Slednji otok leži 750 milj južno od Tokija. Bombardiranje je morda uvod v invazijo otokov. Bombe so utihnile japonske topniške baterije na obrežju. Hazdejanje, katerega so povzročile bombe v Tokiju in Jo-kohami, je ogromno. Bombni n j padi so se ^pričeli v četrtek in nadaljevali v petek in soboto. 1'rvi napad je trajal devet ur. V tem času so ameriški letalci vrgli več sto ton zažigalnih in razdelilnih bomb na tokijske Industrijske predele. Admiral Nimitz je naznanil, da enote ameriške bojne morna ' 'ce in letalske sile kontrolirajo •'rfcifik in ozračje nad njim. Ali u japonska bojna mornarica I" »šla iz skrivališča in šla v bol. medmet ugibanja. Ameriška I' morska sfla je pripravljena za l*»pad. Manila. Filipini. 17. febr Ameriške čete so reokupirsle ' 'Ki .vinski Bataanskl polotok 'Vve Me an se izkrcale na Juž-r" konici polotoka zadnji Četr- tek in zasedle luko Mariveles ter letališče v bližini. Japonske topove na Corregidorju so prej utihnile bombe, katere so metali ameriški letalci. "Reokupirali smo Bataan," je lakOnično izjavil general Dou-glas MacArthur. Njegova napoved, "da se bomo vrnili na Bataan," katero je izrekel v aprilu 1. 1942, ko se je morala ameriška posadka podati japonski sili, se je zdaj uresničila. Ameriške izgube v operacijah, ki sa rezultirale v reokupaciji polotoka, so bile neznatne. Bombardiranje Corregidorja iz zraka se nadaljuje. Ameriški letalci so v zadnjih 24 urah vrgli čez tristo ton bomb na Corregidor. London, 17. febr.—Kolone ruske armade so popolnoma obkrožile Breslavo, glavno mesto Spodnje Slezije ob reki Oder. Bitka za posest osmega največjega nemškega mesta, ki je imelo 630,000 prebivalcev pred izbruhom vojne, se je pričela. Število prebivalcev je narastlo na Tftfltjon wrarM twvata lieguiiucir,' ki so morali zapustiti Berlin in druga mesta, katera so tarča zavezniških bombnih napadov. Ruske kolone so spojile jeklen obroč okrog Breslave z okupacijo Drachenbrunna, predmestja na južnovzhodni strani. Na fronti 100 milj severozapadno od Breslave so v teku ljute bitke med Nemci in Rusi. Armada maršala Koneva je okupirala Crossen, trdnjavo, 63 milj juž-novzhodno od Berlina, in čez 50 drugih naselbin. Levo krilo te armade se je približalo Cottbu-su, železniškemu križišču v bližini reke Spree, 47 milj južno-vzhodno od Berlina. Z obkrožitvijo Breslave so Rusi presekali osem železniških arog in sedem cest, ki vodijo iz tega mesta v Berlin, in okupirali čez 200 naselbin. Med temi so Hudsfeld, Schebitz, Margareth in Paschkerwitz. Na severni strani Budimpešte, ki je padla zadnji torek, so Rusi zdrobili nemško vojaško posadko. To so tvorili Nemci, ki so pobegnili iz glavnega ogrskega mesta. Rusi so ubili in ujeli čez 4000 sovražnikov. Pariš. 17. febr.—Kanadske in britske čete drobe odpor Nemcev na deset milj dolgi fronti na vzhodni strani Kleveja. V zadnjih 24 urah so ubile in ujele čez 7000 sovražnikov. Tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona je zased Is strstegične hribe pri Bit-burgu, osem milj severno od Pruema, in nemško letališče pri Ferschweilerju. Patton je naznanil, da je njegova sila v zadnjih petih dneh ubila čez sedem tisoč sovrsžnrav! med drugim: "Težavna bolha za obstanek In življenje Nemčije zahteva od vsakega posameznika lojalnost ln pokorščino. Kdor se bi skušal izogniti dolžnosti, pokazal stiahopetnost alf sebičnost, bo ustreljen." Usoda Poljske vznemirja Vdtikan Obsodba dogovora "velike trojice" Rim. 17. febr.—Da Vatikan nI zadovoljen z rezultatom konference med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom v Jalti na Krimu, je očitno. T\> se opaža v kritiki dogovora o usodi Poljske, katero Vatikan smatra za steber katoliške cerkve, Od papeža Pija se ne pričakuje uradne izjave o zaključkih konference "velike trojlA?" dasi jih vatikanski krogi kritizirajo in obsojajo. Papež ni bil vprašan za nasvet ln ne uradno obveščen o sprejetih zaključkih. Kakor ostali svet, je dobil informacije v Časopisih. Papeža obkrožajo kardinali in drugI prelatl, ki včasih razkrijejo, kar Vatikan misli. Mnogokrat ti ne soglašajo glede dejstev in vsak si jih tolmači na svoj način. Da so vatikanski krogi alarmirani zaradi usode Poljske, je očitno. Okrog 6,000,-000 Poljakov biva na vzhodni strani Curzonove linije, ki postane nova meja med Poljsko in Rusijo. TI milijoni pridejo v okvir sovjetske Rusije, ki nimu diplomatičnih odnošajev z Vatikanom. Gotovo je, da papež ne bo mogel vplivati na poljske katolike v Rusiji, ' Papež še vedno upa, da bo kateri reprezentant Velike Britanije aH Amerike, ki se je udeležil konference "velike trojice", obiskal Vatikan. On bi pozdravil obisk Churchilla in Roosevelta. Poročila, da bo Roosevelt obiskal papeža, se vzdržujejo. Papež je trnal razgovore s člani diploma tlčnega zboru poljske ubežne vlade, katero je "velika trojica" na konferenci v Jalti obsodila v smrt. Načelnik vladnega odbora hvali delavce VVashlngton, D. C., 17. febr,-J. A. Krug, načelnik odbora za vojno produkt jo, Je pohvalil de- _ lavce v pismu, katero je našlo- vil kom^<*Hn'ku Ludlowu, de- Ovire glede potrditve moki a tu »* I n< Hane. V tem prs- _ f| .__, ,__... vi, da ie bila le desetina enega WaUacc,a odstranjene odstotka delovnih dni izgubljens Wsshington, D. C„ 17. febr,— zarsdi stavk v. zadnjih treh le- J Nižja kongresna zbornica je tih. Apel grških levičarjev za enotnost Borba proti fašizmu se mora nadaljevati § Atene, Grčija, 17. febr—Zdaj, ko je dosega sporacuma med grško vlado in reprezentantl levičarskih grup zaključila grdo poglavje v grški zgodovini, ki je nastalo z izbruhom civilne vojne, skuša ljudstvo nsjtl ravnovesje ln pot v normalno življenje. Britska oborožena sila je strla odpor levičarjev. Listi grških levičarskih grup se trudijo v prizadevanjih, ku-terlh cilj Je ustvaritev atmosfere miru ln sloge, "Pozabimo na prošlost ln lotimo se novih nalog, du se ustvari podlagu enotnosti," pravi list Ktsospastis, glasilo komunistične stranke, v uvodniku. Ta tudi poudarja, "da se mora borba proti fašizmu nuduljevatl. Dolžnost vseh Je sodelovanje v kampanji, da se uniči fašizem v deželi." List Blefterls Kllada, organ narodne osvobodilne fronte, Je pozdravil obisk premierja Churchilla in . zunanjega ministra Eden a, zaeno pa Je dal zagotovilo, du bodo levičarske gru|>e podpitale napore za uničenje fa-| šizma. Kljub doseženemu sjjorazumu j se situacija ni dosti izboljšala Desničarske gtu|w, ki služIjo reakciji, še vedno napadajo levičarje in zahtevajo od vlsde, naj ! Jih likvidira. EKSEKUTIVA ADF ODBILA LEWI-SOVO ZAHTEVO Vrata za vrnitev rudarske unije UMWA ie odprta GREENOVO STALIŠČE ODOBRENO Miami. Fia.. 17. febr—Rudarska unija UMWA se še ne bo vrnila v Ameriško delavsko federacijo , ker je John Lewis, • njen predsednik, vztrsjal pri zahtevi, da mora on ali kateri drugI uradnik UMWA postati Član eksekutivnega odbora ADF. Clanl slednjega so zaključili svojo sejo in izjavili, da so vrata rudarski uniji še odprta, če Lewis umakne svojo zahtevo. William Green, predsednik ADF, je pojasnil, da ne more nihče priti v eksekutivnl odbor v medkonvenčni dobi, če ni nobeno mesto izpraznjeno. Sedaj ni nobeno mesto izpraznjeno in iz tega razloga je bila Lewlsova zahteva zavrnjena. Nekateri člani eksekutivnega odbora, ki so bili naklonjeni Lowlsu, so Izjavili, da jih je njegovo «tališče razočaralo. Očitali so nui, da se Je razgalil kot oseba, ki hoče, da njegova beseda obvelja, zaeno pa so naglasill, da se rudarska unija lahko vrne v federacijo, če bo umaknil svojo zahtevo. Ako bo to storil, se bodo člani eksekutlvnegs odbors sestali nu Izredni seji in razpravljali o zadevi. (freen»1e de Jul, da Je bil dose-, žen sporazum o drugih pogojih glede vrnitve rudarske unije v federacijo, toda Lewlsovs zahteva je preprečila pobotanje. Prihodnja sejs eksekutlvnegs odbo» ra ADF se bo vršila v maja. Člani eksekutivnega odbora so ursdno potrdili Greenov odgovor Phillpu Murrsyju, predsedniku Kongresa industrijskih organizacij, Slednji je v decembru preteklega leta poslal Greonu pismo s sugestijo, nsj se ADF izreče za sodelovanje z unijami CIO v političnih in legislatlvnlh zadevah. Green je pred zaključenjem ne Je naznanil, da je ADF apelirala na vlado, naj ji dovoli re-prezentacljo na konferenci Združenih narodov, katera se bo pričela 25. aprila v San Franclscu, Cul. Qn je dejal, du bo ADF po-sla I a delegacijo na konferenco, čeprav bi bil njen upel zavrnjen. Atlantski čarter ne velja za sovrainihe London, 17, febr.—Clement Attire, |K>dpredsednik vlade, Je izjavil v parlamentu, da načela Atlantskega čarlerja ne veljajo za sovražnike, temveč samo zs dt žavtt v okviru Združenih narodov, Attlee je bil opozorjen, da se načela niso tuko tolmačila, ko Je h>l čarter objavljen, Njegov odgovor je bil, da zavezniki ne bodo barantiruli s sovražniki Eksekucija vojnih zločincev v Bolgariji Istanbul, Turčija. 17. febr,— Poročik) Iz S'ifije prsvl, da je bilo 32 bolgarskih vojnih zločincev obsojenih v smrt in ustrelje- Amerika dobi otoke na Pacifiku Pari f., 17. febr.—Francoski krogi trdijo, da Je "velika troji na svoji konferenci v Jalti Ktimu odločila, da Amrrlk« ca na d je »oljske kmečke stranke. sptejela načrt, da se korporucl* ja za rekonstrukcijo financ loči od trgovinskega departmenta, u i 399 proti dvema glasovoma. A v-1 tor načrta, ki je bil poslan v Be-lo hišo, da ga lloosevelt podpiše, je senstor George, demokrat iz Georgtje. 8 sprejetjem nsčrta so ! bile odstranjeni* zadnje ovire nih Obaodbo je Izreklo ljudsko , glede potrditve Henryja A. Wal-| verni strani ekvatorja Trditev sodišče v Plevnu. laceja za trgovinskega tajnika. francoskih krogoy ni potrjena. dobi vse <#tok« na Pacifiku, nad katerimi ima Japonska mandat ali lastninske nravlce, p» zaklju cen ju vojne. To so otoki ns se- Bolgarski generali pred ljudskim sodiščem Sofija, Bolgarija, 17. febr.— Obravnava proti generalom in diugim vojaškim častnikom se je pričela med ljudskim sodiščem. Vsi so obtoženi izvajanja nacljske politike v Bolgariji. Med obtoženci je petnajst generalov, šestnujst polkovnikov in <<•/ sto dtugih vojaških častnikov. Belgijska vlada dobila zaupnico Bruselj, 17. febr.—Poslanska zbornica je izrekla zaupnico novi vladi s 114 proti šestim gla-rn Predsednik vlade Je socialist Achille van Acker, PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVANSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina sa Zdrutena driave (Izven Chicaga) ia Kanado M.00 na leto. »3.00 sa pol leta, 11.50 sa četrt lata; aa Chicago Ia okolico Cook Co.. S7.&0 is c«lo lato, S3.75 sa pol lata) sa iaosematvo II 00. Subscription ratoat lor the United Slates (except Chicago) aad Canada 66.00 per year, Chicago and Cook County 91M pat year, foreign countries M.OO per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ia noaaiočeaih ¿lankov se ne vračajo. Rokbpisi literarna vseblae (¿rtftoe. povesti, drame, pesmi Itd.) so vreejo pošiljatelju le v slučaju« če )e priloiil Advertising rates on agreement—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc.. will be returned ie sender only when accompanied by solf addreaeed aad stamped envelope. Naslov na vsa. kar ima stik s listom: PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ave« Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (February 28, 1945), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Pono vite jo pravočasno, da sa vam list na ustavi. Grmenje v Washingtonu Po dežel» se šc vedno razlegajo odmevi velikega grmenja, ki ga je novzročilo imenovanje bivšega podpredsednika Henryja Ä. Wal 16c* za novega trgovinskega tajnika. To grmenje burboncev je bilo začasno suspendirano, ko je bilo odloženo ukrepanje o tej nominaciji za mesec dni. Takrat bo zopet vzplamtelo v senatu. Ta vihar je najbolj značilen vsled tega, ker meče precej luči in je dober barometer o gospodarskih izgledih dežele po tej vojni. In slccr jc značilen vsled tega, ker pokazuje, kako malo možnosti je za polno uposlitev po tej vojni. Tukaj namreč ne gre za VVallacevo osebo, marveč gre za njegove pnlitično-gospodarske nazore, katere je zadnjič pred senatnim od-rekem pogumno orisal. In ti njegovi nazori se največ sučejo o splošnem blagostanju dežele, k' je po njegovi filozofiji dosegljivo pod sistemom "free enterprise" (kapitalizmom), toda le pod pogojem, du je v deželi dovolj stalnega dela za vse, oziroma "več dela ket jc delavcev," kakor sc je sam izrazil. Dovolj dela za vse ob dobi i plači. Vpmšanje je, kako to doseči. Wallace pravi, da je to mogoče doseči pod sedanjim sistemom, ako je to smoter kapitalistov in' vladne politike. Toda ker moru biti jasno tudi vsakemu tolarju, da "tree enterprise" sam na seb< ne more garantirati dovolj dela za vcc, je dolžnost vlade, da to stori. In vlada naj to garantira in ustvari ugodno gospodarsko klimo s tem, da prvič nudi vso oporo biznisu, če je treba, lud* s subvencijami in cenenimi posojili, nu diugi strani naj v slučaju potrebe, ako pade število uposlenih de-lavccv pod neko točko—57 milijonov—pa vlada sama maši vrzeli z ¿velikopoteznimi javnimi deli. To jd v kratkem jedro Wallaeeve filozofije. Navadnemu delavcu ali farmarju, ki ni kakšen boljševiški pre-kucuh, marveč je v politiki pristaš te ali one kapitaliatične stranke ln veruje predvsem v "dobre" kandidate, se bo tak program zdel nič dtugega kot "common sense"—navadna alt zdrava pamet. Vptašal se bo tudi, če ie zdaj v vojni dovolj dela za vse, zakaj bi ga no bilo tudi do vojni, v mirnem času, ko bi vendar producirali boljše stvari kot so pa bombe 4iuke»t»ke finančne korooraetje, nod katere okriljem ¡L bli zu ducata lazu'h .gospodarskih ustanov federalne vlade ^ skupnim premoženjem okrog 40 milijard dolarjev. Wallace je odoito povedal, da b» vodil te ustanove in trgovinski otijcn za novega trgovinskega tajmka. ne bo Imel nobene besede pti vodstyu Rekonstiukcipke f»nančne korooraclje. Prilike ne bo! imd. ker s*» na delu premočne s«le. ki so proti temu, da bt vladi, komu gaiantirale pravico do dela še manj pa 80 milijonom delavcev kar b* b«U> oo sodb« ekonomov potrebno za doeego popolne j uposlenosti oo vojni, Vsa) toliko delavcev bo na razpolago, ko m- ! vrnejo tudi fantje '« vojne, T'nia v biznlšklh krogih prevladuje i mnenje, da bo kvečjemu na razpolago le 45 milijonov del. in to le ob dobn gospodarski konjunkturi Grmenja o tem vprašanju bo tore» še dovolj v Washingtonu i širom vse delete. NEKOLIKO DROBIŽA Witt I1L—Skoraj vsi dopisniki prično pisanje s poročili delavskih razmerah. Dela je danes dovolj po vsej Ameriki. Sedaj imamo res žalostne čase, bodisi doma ali pa na bojiščih. Ako grem v mesto, ne vidim nikogar. Razmere so mi v spomin priklicale sledečo pripovedko: Nekoč je prišel Lucifer po kmeta, da ga odpelje s seboj. "No, ti kmet boš šel z menoj, ker si se pregrešil, ko si dal premalo bere gospodu župniku," je dejal Lucifer. Kmet je odgovoril, da bo šel takoj z njim, samo poprej bi rad videl nekega človeka. Z Luclierjem sta se napotila iskat moža, ki ga je imel kmet v mislih. Srečala sta starega moža. "Ali je to pravi mož, ki ga iščeš?" je vprašal Lucifer. Kmet je odkimal. Nato sta šla dalje. Srečala sta mladega moža, ki pa tudi ni bil pravi. Nato pa sta srečala lovca s puško na rami. Lucifer je zopet vprašal kmeta, če je lovec dotični mož, ki ga išče. Kmet je priki* mal. "Torej ti si tisti mož, s katerim bi kmet rad govoril," reče Lucifer, nakar vpraša lovca, kako se pravi dolfci cevi, ki jo nosi na rami. Lovec "pa mu je odgovoril, da je pipa za kajenje, katero nese svojemu prijatelju. Lucifer pa prosi lovca, da bi se vsedla in skadila pipo tobaka. "Meni je prav," je zvito dejal lovec, nakar vzame iz žepa svojo pipo, jo nabaše s tobakom, Lucifer ju pa da dolgo pijx>. Ta jo dene v usta, nakar lovec sproži in razneslo je Luciferjevo glavo. • * a Moja rodna vas se imenuje Velika kostrevnica. Cesta, ki je vodila iz moje vasi proti Šmart-nu pri Litiji, kamor smo hodili v šolo, se je vlekla dve milji daleč po naši dolini do prostora, ki smo ga imenovali pri. ^ajar-niku. Skozi drugo dolino, ki se je imenovala Jablanca, pa se je vila druga cesta in pri Bajarni-ku sta se spojili v eno. Iz naše doline je navadno hodilo več otiok v šolo, kakor pa iz Jablanca. Prijateljstva pa ni bilo ne med starejšimi in ne med šolar-'Ji. Moram razložiti, zakaj nismo bili prijatelji. Našo vas so imenovali daleč naokrog ko-strevnikše buče, Jablančane pa smo Imenovali jablanške krofe. Tako smo imeli vsak svoje ime. Včasih smo se samo šalili med seboj, včasih pa je prišlo do pretepa. Rezultat pa je bil, da smo bili faktično vsi skupaj tepeni. Kostrevniške buče so preteple jablanške krofe, učitelj pa je našeškul kostrevniške buče. Kakor hitro smo se spoprijeli, so jablanške deklice hitro letele v Šolo ln nas zAtožile učitelju. Ko smo prišli v šolo, nas je nu vratih čakal, učitelj, nas nagnal po vrsti v svojo pisarno, kjer nam je pošteno pomeril hlače s pušpanko, i" a a a Prosveto čltam precej pazljivo in prav tako vse dopise. Nekateri so stvarni, nekateri pa ne. Uredništvo pa je že samo priznalo, da ne more vsem ljudem ustreči. To rad prizna vsak rsz-soden čltatelj. Čital sem tudi polemiko med sedanjim in bivšim urednikom, v kateri stresata grehe drug na drugega. Polemika se je vrtela okrog raznih spornih vprašanj v stari domovini in o drugem. 8tar pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. Urednikoma bi svetoval, naj se podata v staro domovino in se prepričata, kaj je resniqp in kaj ni. iU Naj se povrnem zopet v našo naselbino. Iz naše naselbine prida malo poročil. Seveda, vsak rajši sedi za pečjo kot pa da bi pisal. V Prosveti čitamo razna poročila o aktivnostih drugih naselbin. Na bolniški listi je brat John Perme, blagajnik društva št. 151 SNPJ. On ima zlomljeno kost v nogi. Želim, da bi kmalu okreval. Na dopustu sta bila brata John in William Korbar. Prvi služi vojake v Texasu, drugi pa v Ca-liforniji. Njun brat Carel Korbar pa se itkhaja na bojišču v Franciji. On služi Strica Sama že peto leto. Enkrat je bil že ranjen, a zdaj se zopet bori. Vsi trije imajo že šarže, kakšne, mi ni znano. Vsi trije so člani društva št. 151 SNPJ. Želim, da bi se kmalu zdravi in srečno povrnili domov k svojim dragim. Naj še omenim, da je bil Carel najprej "poslan v Islandijo, od-tam pa na Angleško in naposled na bojišče v Francijo. Bori se v tretji ameriški armadi. Da bi naši fantje imeli veliko uspeha in da bi končno zdrobili Hitlerja in njegove pomagače v prah! ♦ * { Ko pišem tfc vrstice, zboruje "sveta trojica" nekje v Rusiji. Kaj bo prinesla na - površje, bo pokazala bodočnost. Ne verjamem, da bi prinesla kaj dobrega za delavsko ljudstvo. Dokler bodo hodili veliki uradniki po blagoslov k pajpežu v Rim, ni treba pričakovati kaj dobrega. Po mojem mhenju bi bilo bolje, da bi se vi**>ki uradniki izen gibali papeževega blagoslova, ker toliko pomaga kot lanski sneg. Večkrat sem'že čital v časopisih, da vojna ne prinese nikomur nič dobrega. To ni resnica. Prav sedanja vojns je temu, dokaz. Ako bi bil jaz poveljnik, bi prvp bombo prav gotovo spustil na Rim, Iz tega me- PONEDELJEK, 19 FEB žili po vsem svetu in prijeli va- m Adamič znana po vsej Ame-jeti v svoje roke, bi lahko zdru- riki. To je resnica. Oba sta ženi vladali. Toda na žalost de-. imenitna moža. Adamič ne bo lavci rede mnogo trotov in jim tako hitro pozabljen, kakor bi kupičijo premoženje. Pravijo, da nekateri radi videli. Kdor se to-5% bogatašev kontrolira »5% liko trudi in dela za blaginjo ljudi. Na svetu manjšina vlada' Slovenije in Jugoslavije, kot se večini zato, ker človeški ■ gani ne funkcionirajo pravilno. Poprimimo se pravega dela in delujmo j^upno, ker v slogi >e moč! Joe. Haupiman. POROČILO O PRISPEVKIH B rough ton, Pa.—Ker prav sedaj pošiljam naročnino za Jacobs Keržišnika, naj obenem poročam imena darovalcev, ki so prispevali za staro domovino. Prispevali so: Slovenian Hall Ass'n $50, društvo št. 52 SNPJ $20; po $10: Mike Rebernik, Frank Skvarča, John Gitnik, Mary Zupančič in Joe Zupančič; po $5: Frank Shiffler, Frank Paulovec, Anton Petrovičh st., Pauline Logar, Frank Čampa, Petrovičh & Nool, Martin Gori-šek, Mary Cusic, John Škerbec, James F. Galley, Chas. Bruce, Andy Kerzišnik, Dolinar Brof., Frank Artnak in Mary Šinkovec. Ena oseba je darovala $4, tri po $3, 13 po $2, 42 po $1, devet po 50c in ena oseba 45c. Skupaj $280.95., Denar je bil odposlan 16. januarja na gl. predsednika VincentaXüainkarja. Srčna hvala vsem darovalcem in nabiralcem! John Dolinar. sta se vedno f dvigajo megleni oblaki, ki zastrupljajo ljudstva po vsem svetu. Ako bi bili vsi ljudje enakega mišljenja in se otresall tistega božanstva, bi imeli mir na veke. Ko mi je bilo deset let, sem večkrat obiskal našega soseda, ki je imel velik čebelnjak. S sosedovim stricom sva sedela poleg čebelnjaka in opazovala pridne čebelice, ki so prinašale med v panje. Večkrat sem tudi videl čebelice, ko so navalile na drugo Čebelo , in jo um^ rile. Stric mi je razložil, da so tiste umorjene čebele troti, kateri niso hoteli delati, zato te trote pred zimo umore in jih zmečejo iz panjev. Čebelice so tako majhne in imajo razum, človek pa ima velike možgane, toda jih ne zna porabiti. Tudi v človeški družbi je dosti trotov, ki * bi jih bilo treba iztrebiti. Ako ne bi hoteli prijeti za delo, naj bi jaomrli za lakoto. Ako bi se delavci zdru- GLAS IZ WYOMINGA Hudson, Wyo.—Naznanjam, da je prišla smrt zopet pogledat v Rock Springs in si izbrala že bolj priletnega naseljenca Joeva Haffnerja. Pokojnik je bil doma iz Stare loke na Gorenjskem, star 69 let. Tu zapušča dva bratranca, in sicer Johna Siffrerja v Chisholmu, Minn., ter Antona Siffrerja v Milwuakeeju. Bil je naročnik Prosvete, katero je zelo rad čital. Bilo je meseca julija, ko mi je potožil, da mu srce prehitro bije, letos se mu-je pa ustavilo. Vedno je želel imeti civilen pogreb, toda pokopali so ga vseeno cerkveno. No, dokler je bil živ ni videl cerkve znotraj in je tudi sedaj ni, ko jo .*•1 mrtev. Saj pravim, denar je sveta gosjpodar. Naj v miru počiva! Letošnji Družinski koledar sem prečital. Kdor ga še nima, naj si ga naroči in ne bo mu žal, ker je res veliko zanimivega čfc-va v njem. Dne 25. januarja sem prejel po pošti kakih deset izdaj Aine* riške Domovine. Prebiram to in ono in tudi newburske novice. Čitam o Judežu Iškarjotu ih Kristu, saj sta oba znana po vsem svetu. Seveda so nam še v šoli povedali, da so pismarji in farizeji spravili Kristusa na križ, Judež se je pa sam pomagal na drug svet. Kdor čita in kdo hoče lahko vidi, da se Tito prav tako bor» proti Nemcem in za osvoboditev Jugoslavije izpod nemških in italijanskih okupatorjev kot Eisenhower. Samo newburški novičar neče tega videti in piše, da sta papež in Hitler poznana po vsem svetu. Saj sta si tudi podobna. Koliko papež dela za resničen mir, se vidi iz tega. kako je z eno besedo branil Mussolinija, ko je zatiral primorske Slovence, Grke in Abesince. Sedaj pa, ko papež vidi, da Hitlerju teče voda v grlo, da mu bije zadnja ura, bi ga rad rešil zaslužene kazni. Nadslje Diše Ameriška Domovina. da sta governor Lausche trudi Adamič, ne bo pozabljen od zavednih rojakov. Urednika Ameriške Domovine tudi skrbi, kako Mirko in Lojze vozita barko z obleko v staro domovino. Le nič strahul Ona dva že vesta, kaj delata. Ako bi vsak rojak toliko prispeval za staro domovino kot je prispeval ured nik A. D., potem ne bi potrebovali nobene ladje, kajti ne bi imeli kaj peljati partizanom. V Prosveti vidim, da ja tudi bivši urednik Prosvete proti par tizanom. Ne vem, kaj je njemu padlo v glavo. Včasih je bil dru gačnega mnenja. Pač vsak po svoje* J. Pinter. PRISPEVKI Ironton, Minn.—V tukajšnji naselbini smo izvolili odbor za pobiranje prispevkov za staro domovino. Odborniki so člani SNPJ, ABZ, HBZ in SŽZ. odboru so Anton Krmpotich Marko Vukelich, Tom *Špo^j Blaž Tomljanovich, Frank Domin, mrs. Špolj, mrs. Domin mrs. Marold, mrs. Petrich, mrs Debelak in Steve Prpich. Šli smo na delo in zbraii skupaj $463.25, od tega denarja pa smo potrošili za voznino obleke katera je tehtala 628 funtov $42.67. Denar smo poslali tajniku Združenega odbora južnih Slovanov Strahinji Maletichu. Na tem mestu priobčamo imena darovalcev, ki so darovali $5 ali več. John Andolšek in žena $15, društvo št. 489 HBZ $12; po $10: Steve Prpich in žena, Marijan Koroeh in žena, Anton Krmpotich in žena, Tom Špolj, Blaž Tomljanovich in žena, John Pet rich in žepa, George Špolj, Slave Toraac, John Mrkonjich in žena, C. E. Hawkins, lokal 1705 G.I.O. Ironton, First National Bank, Crosby, First National Bank, Deerwood, društvo št. 197 SNPJ; po $5: Pete Fekarich in žena, Marko Vukelich in žena, Joe Pavelich in žena, Gust Butorac in žena, John Padan in žena, Marko Krmpotich in žena, George Žagar in žena, Pete Markovich, Cooperative Store, Crosby Hardware Co., Fairway Super Mar ket, Crosby Meat, George ,A. Nelson, Stanich Bros., Carl Dan-dria, John Tauzlin in žena, Taurn Tower, Ironton Quality, Ironton Hardware, Cunningham Close Co., F. A. Linberg, Cristal Caffe, Crosby, Crosby Theatre, Frank Buštader in žena, Andrew Drazich in Frank Domin. Odbor se vsem darovalcem najlepše zahvaljuje! Odbor. ze ušes* Ruake teško topništvo v akciji na vthodnl fronti v prodiranju proti Berlinu NEKOLIKO RAZMOTRIVANJA Bellingham. Waah__H vala uredniku in bivšemu uredniku za užitek, ki sem ga imel s čita-njem polemik, ki sta jih imela zadnje čase med seboj. To mi daje misliti, da smo še daleč od —delavske zmage. . . Še bomo služili kapitalizmu. Še bodo nekateri plavali v izobilju, drugi pa stradali. Nekateri pravijo—"izobražuj-mo mladino!" Vse naše stokanje in jeza ali pa odobravanje ne pomaga nič. Svet se razvija naprej, pa naj še toliko hvalimo to in grajamo ono. Pračlovek je živel sam zase. neodvisen od drugega, danes pa živimo v skupinah in smo odvisni drug od drugega. Posamezno imamo le želje, trpljenje, maščevanje in tudi veselje. Ampak tudi to je skupno, z razliko seve, v kakšnih okoliščinah se posameznik nahaja. Iz t©h okoliščin gledamo v svet *n tako imamo različne sodbe, kot iu imata ta dva urednika. | Tudi iaz imam sveje mnenje o bodočem povojnem statusu, a miiu na ne more nihče garanti-lati. Torej—imamo dva sistema, okoli katerih se vrti vse drugo. «n orej al* slej bosta pritegnila nase vse druge manjše sku-l pine. Neodvisnosti malim narodom ni mogel nihče garantirati, namreč ekonomske neodvisnosti, že odkar svet obstoji. Tudi v skupini ene države smo posamezno zelo ločen< po imetju. Nekateri posamezniki lastujejo toliko, da h< nef njegovega imetja l*hko lepo in udobno živelo tisoč oeeb Vzlic temu pa slišimo toliko pet- ja o demokraciji, da nas bole. .. Nekje daleč je bila velika dr žava, v kateri sta bila dva , azT da tako daleč ločena, da ni but sploh nobenega indija, kl b mogel napraviti tak mom-d 1 mokracijo, da bi se ta dva dela spojila v eno. Ampak bila potreba . . . človek hoče živeti ... In zgodilo se je v zgodovini ze mnogokrat, da se je skupim uprla prpti lastni skupini v isti c^žavi, se nato odtrgala, odcepih in šla svojo pot. Tako danes sto, jimo pred alternativo dveh sistemov. Danes ves svet ugiblje kaj bodo storili trije možje' Kakšen bo mir? fino je gotovo. Čudežev ne morejo delati, kajti so samo ljudje. katere je usoda postavila tam kjer so. Po moji sodbi bodo skušali izravnati nasprotstva v kolikor se pač dajo izravnati, ne pa kot bi mi posamezniki želeli. Danes so razmere v Evropi drugačne kot so bile pred 25 leti, to je po prvi svetovni vojni. So-dim, da bo Evropa razdeljena na dva ali tri dele. Amerika najbr-že ne bo zahtevala teritorijev temveč le prosto pot za svojo .trgovino. Torej bo Evropa sovjetska in britanska. Male države bodo ostale le še po imenu, a kralji in drugi potentati bodo šli, mislim tiste, ki se bodo znašli pod sovjetskim sistemom. Pod britanskim—kapitalističnim režimom jih bodo še negovali kot neke priveske, a ne dolgo—saj tako mislim. In tako se bo pričelo novo življenje... - Naj še nekaj pripomnim. Sla-vospevi posameznikom niso nič novega, kakor nam pripoveduje zgodovina. Kar pa se tiče naslova "diktator," pa sem pisal že v prejšnjih dopisih. Vprašanje je, kdo in komu "diktator" dik- I tira ali zapoveduje in zakaj. In prav tako je vprašanje, ali zapoveduje v škodo ali v korist? Če je kdo zapotedal narodu ob-ligatno šolanje in prisilno higije-no, prisilil lenuhe, da opravljajo koristno delo, uvedel kolektivno kmetijstvo in kolektivno industrijo z modernimi stroji, tak pač ni grd diktator. Oja, priznam, za prejšnje lastnike obširnih poljan in za ljudske izkoriščevalce je to diktatorstvo, grdo diktator-stvo! In oni, ki so proti takemu diktatorstvu, so z lastniki! To je vendar dovolj jasno, pa naj bodo še tako veliki socialdemokrati. Dobri gospodarji, vojskovodje ali kapitani na morju so vedno želi priznanje. Vem, dla-kocepci govore o politični svobodi ali diktaturi. Toda ta je tako vijugasta in opolzka, da je ne moreš držati pri sebi. Na primer,^premogarji so se skušali iz-nebiti Johna ž* pred 25 leti, pa se ga še danes niso iznebili in kakor kaže se ga ne bodo tudi v bližnji bodočnosti. Pa saj .se ne izplača prepirati —govorimo rajši o vremenu. Do danes, 31. januarja, še nismo imeli snega ne pravega mrazu, toliko da zunaj voda zamrzne. Prva polovica tega meseca je bila deževna, a druga bolj suha S tem pa ni rečeno, da je čas za delo na vrtu, kajti zgodi se. da pride slana tudi v aprilu. Tukaj je moj naslov: 3208 Peabody st., Bellingham, Wash. George Gornik. UJETNIK IŠČE SORODNIKE Camp Roberta. CaL — Spodaj podpisani bi rad zvedel za svoje sorodnike, ki se nahajajo nekje v Ameriki. Pišejo se Per-čič, Sosič in Načinovič. Jaz sem doma iz Pole in se nahajam v Združenih državah kot italijanski ujetnik. Zelo bi cenil, ako bi mogel dobiti kakšne hrvaške ali pa slovenske knjige, katere sem pripravljen plačati. (Za knjige se obrnite na Prosvetno mstico. 2301 So. Lawndale ave., Chica-g o 23, 111.) Moj naslov je: 10th ItaUan Q M Service Co Camp Roberte, Cal. Glcvani Peršic. tU iUftfW nnwBPEUEK, 19. FEB. PROSVETA Slovenska vizija osvobojenja Kenneth Matthews Lv \ * Pßil sem t(*n0 •edem tednov v Štabu Slovenske osvobodilne voj-Del dežele, ki sem jo pregledal, izgleda na zemljevidu tako ičken ali ko sem hodil od vasi do vasi in lezel v hribe peš, le Sah sem se vozil ali jahal, se mi ta svet v resnici ni zdel tako "traf človeka v tej zejniji najbolj priklene? V prvi vrsti navdu-ost ljudi. Narod je ves navdahnjen. Biti moraš zelo hladnokrven in popoln gospodar samega sebe, da te ne zanese v slovensko injo svobode. Borba proti sovražniku kar | ko posluša londonske vesti v bro napreduje. Gotovo boste gozdu, v sredi zasedene Evrope, zumeli, da ta borba nima no- Ta občutek je še prav posebne Le podobnosti z rednim vojskovanjem na drugih bojiščih, 'o so Nemci prodirali proti nam posadko 1000 mož in 14 tanki, m vprašal bojevnike, zakaj jih Ue ustavijo s čelnim napadom, »otrpežljivo so mi razlagali, ka-50 dopuščajo sovražniku napfre-lovanje, potem pa z bokov uda-ijo nanj ali pa ga obkolijo. Ne-lostojno se jim zdi prepuščati ovražniku kosilo, če ga lahko pravijo v nahrbtnik. S pomoč- 0 take taktike vedno zadenejo jravo. a m • Večkrat sem slišal govoriti judi, češ, da so partizanski uspeli včasih neresnični, toda če bi )ili ti ljudje nekaj časa v sloven-kem štabu, bi gotovo tako ne ovorili. Uspehi so včasih na-avnost čudoviti. Morda so napredovanja v Slo-reniji res počasna. Slovenci sani pravijo, da bo njih zemlja lajbrže zadnja osvobojena, ker e za Nemce zelo važn^. Vsak lan Da le osvobode po kako vas n stalno izgublja sovražnik na voji moči. Prvi "Jeepi" so pripeli v deželo v času, jco sem bil ned njimi. Takrat so tudi Rusi ripeljali svoje prve bombnike ia slovensko zemljo. Nekega Ine je pri frčal britanski Hurri-ane kar podnevi in ostal med lami do drugega dne. Ljudje eveda marljivo zasledujejo vse e znake in napravljajo logične aključke—zmaga ni daleč. Življenje s partizani je lepo n prijetno. Čeprav sem videl iosti ran in smrti, vem, da hji-iovo življenje ni sama borba in rpljenje. Ne morem pa govori- 1 o življenju bojevnikov a da ie omenjam pri tem civilistov, ¡lasti deklet, ki so vse zagorele »d sonca. Tudi starčki in otroci," ti takorekoč noč in dan obdelu-ejo slovensko zemljo zato, da bi ¡e borba lahko nadaljevala. Pri-lelali so čudovito dosti, prehra-lili so sebe in svojo vojsko—in o v deželi, ki jo je zasedel sovražnik. Videl sem skupino La-)ov, ki so prehodili peš dolgo »t iz Trsta samo zato, da bi dojili pri partizanih hrano in za-»slenje. V Sloveniji je sedaj izvršena spolna mobilizacija. Videl sem itarčka, ki je imel 71 let in je »otel po vsej sili iti pomagat, (o so ga zavrnili, češ, da je pre-far, jim je odgovoril: *'Ej, Hit-w pa bi me gotovo porabil!" -astniki so se smejali. Novica i? Londona o slovenskih gozdovih V Sloveniji je sedaj zelo'malo atenskih ur in najbolj zanesljivo [i postaviš uro, če poslušaš BBC. tri leta sem bil v evropskem od-Mku IiBC, toda v resnici pri-tnali moram, da nisem nikoli |redel točno kdaj so slovenske iri frbovhrvaške emisije. Ko sem los pel med partizane, pa sem si » hudo natančno zapomnil, Člo-M ima nekam čuden občutek, Ta vrste, kadar sliši iz daljave pokanje granat »n regljanje strojnic, medtem ko ti znani glas kliče: "Radio London". Nekaj čudnega je tudi, da šele iz Londona izveš, kaj se godi dobrih dvajset milj od mesta, kjer si. Dvajset milj, to je šest ur hoda za kurirja, morda pa tudi več dni, če je železniška proga na poti. Če pa je kaka radio-oddajna postaja na razpolago, se pa zgodi, da je najkrajša črta, ki veže dva kraja v Jugoslaviji tista, ki vodi skozi London. Pri-slušna služba je mogoče nekaj najboljšega, kar so partizani v organizaciji dosegli. Če prečitaS samo enega izmed štirih slovenskih časnikov, ki izhajajo na osvobojenem ozemlju, mi boš težko povedal, koliko je svobodnih držav, ki imajo v tem oziru boljšo službo. Neverjetno je, da je mogoče izdajati resne in lepo tiskane časnike, od katerih ima vsak 15,000 izvodov naklade za zemljo, ki je zasedena od sovražnika. Uredništvo "Slovenskega Poročevalca", ki je glavno gla^ silo, je daleč globoko v črnem gozdu. Če greš od tam samo še malo dalje, se boš lahko srečal z rjavim kosmatincem—medvedom. List tiskajo na treh različnih krajih, to so uredili tako zato, ker ni praktično prenašati velikih količin čez Savo ali čez železniško progo Ljubljana-Trst. Prenos rokopisa za "podružnico" pa ni tlako zelo tvegan. Partizanski kurirji so pravi junaki te vojne. Videl sem izvode, ki so jih imeli raztrositi po nemških barakah, kjer so bili zaposleni slovenski delavci ali domobranci. Angleški častnik mi je pri neki priliki dejal: "Moj kurir se je ravnokar vrnil ves krvav in izgubil je svoj nahrbtnik, toda vsi časniki so bili v redu predani." Ob avst^jski meji skoro vsak dan poročajo o novih uspehih. Ko sem nekoč spraševal, kako bi tudi te kraje obiskal, so mi dejali, da bi rabil do tja 12 dni hoda in nazaj tudi t<#iko, sam pft da lahko določim, koliko časa nameravam ostati tam. Častnik oklopnlh grenadirjev al uši s Slovenci Ravno ko sem se s težkim srcem poslavljal od slovenske zemlje, je prispel v slovenski štab častnik oklopnih grenadirjev. Pripovedoval mi je o dogodkih v mesecu maju (1944) ob jugoslovanako-avstrijski meji, V tem času so se trije slovenski častniki napotili na jugoslovansko - nemško • avstrijsko mejo, da bi tudi tam organizirali slovenski odpor proti Nemcem. Čeprav so Nemci izselili in depor-tirali vse polno slovenskih ljudi, je vendar še ostalo mnogo slovenskega prebivalstva na obeh straneh nekdanje meje. Po nemških grozodejstvih so bili prebivalci zelo prestrašeni, ali so se kljub temu Nemcem upirali. Trije častniki: Gašper, povelj-' nik, Ciril, politični komisar in Marko, komandir, so obmejnim' Slovencem vlili v srca novega' poguma. Prav posebno se je od-1 likoval politični častnik/ ki je' star komaj 25 let. Nemškutarji, I ki so pred prihodom slovenskih! častnikov pridno denuncirali i naše ljudi in povzročili mnogo gorja med slovenskim prebivalstvom, so s prihodom teh treh mladih mož utihnili. Kmalu je bila organizirana potrebna posadka narodnih osvo-bodilcev, ki so jih kmetje podpirali, jih hranili in vzdrževali, osvobodilci pa so branili kmečko ljudstvo pred prusjaŠkimi nasilji. Naravnost neverjetno je, kako previdno in zvijačno so se obnašali obmejni Slovenci. Radijske aparate, baterije in generatorje so poskrili v nekaj minutah, tako da za gestapovce ni ostala nobena sled na razpolago. Po navadi niso ostajali več ko dva dni v enem naselju. Čevljev niso sezuvali. Obmejno pzemlje je bilo zelo nevarno, ne samo za partizane, pač pa tudi za Nemce. Pogostokrat so Nemci točno zvedeli, kje kampirajo partizani in so jih napadli kar s petih ali šestih strani. Partizani pa so se razblinili kot plin, pustili sovražnika v notranjost, nato pa ga obkolili in pokončali. Poveljnik Gašper je bil pravi gerilec. Okrotf pasu je nosil več pištol. Imel je dolge bike, bistre oči in izgledal je kot pomorski pirat. Pogostokrat se je postavljal tja, kjer je bil boj najhujši, f>a je kričal Nemcem: "Petsto mark tistemu, ki me zadene!" Pa ga nikoli niso zadeli. Po poklicu je bil kmet. Zavezniki so pošiljali hrano in pomoč z letali in spuščali te stvari s padali. Neoboroženi partizani so pobirali orožje in potrebščine ter odnašali na varno. Mnogi teh osvobodilcev so bili v nemški vojski, pa So jo popihali med osvobodilce. Če jim je prišlo v roke neznano orožje, n. pr. ameriški Springfield ali Marlin, so ga v par minutah razstavili,. mu pregledali drobovje, da so -tako spoznali •* njegove skrivnosti. Angleški častniki, ki so samo enkrat dnevno jedli in tudi spali, so mi pripovedovali, da je ta vojrtfb kar zabavna. Major novozelandski zdravnik, hrani Titovo sliko z lastnoročnim posvetilom: "Dr. R., ki je toliko storil za jugoslovanske ranjence." Ta zdravnik bo po vojni lahko napisal ogromno knjigo o svojem delu' in o pogumu Jugoslovanov. —Bazovica. "črna vojska" Sovražnikove izgube Šef štaba vrhovnega poveljstva N.O.V. navaja v članku, ki ga je priobčila "Nova Jugoslavija," izgube sovražnika v teku sedme nemške ofenzive proti N.O.V. Jugoslavije. Sovražnik je imel tele izgube: 20,500 mrtvih, 6500 ujetnikov in 16,000 ranjenih. Zaplenili pa smo: 90 topov, 19 tankov, 3 letala, 80 motornih vozil, 16,000 pušk, 60 vagonov municije in 800 konj. Uničenih pa je bilo 175 topov, 108 tankov, 37 letal, 1400 motornih vozil, 94 lokomotiv, 700 vagonov in 96 mešanih vojnih pripomočkov. -liki vUUtl p„ntmi iB ameriške letalce, ki eo bili prisiljeni pristati nekje v Jugoslaviji na «**IJu. ki ). * rmt tll ^„j v rofctfa okupatorjev. Na pomoč je bilo pok 1 »rano ameriško letalo Is Z la rešilo letalno. Ti nahitro jemljejo slovo od juooslovsnsldh partlsanov. Po pristanku letala )• preteklo samo osem minut in je bilo sopet v sraku s rešenimi letalci. Nemški komunistični časnikar Heinz Schpudt, ki je polna tri leta preffivel V nemškem koncentracijskem taborišču, nato pa pobegnil na J^ngleŠko, je priobčil v glasilu komunistične stranke v Angliji "Daily Work-erju" članek, v katerem je z neverjetno točnostjo napovedal, kaj bo Hitler storil, ko bodo zavezniške armade prispele na nemške meje. 'Med drugim je dejal tole: ' • Kakor hitro bodo zavezniki predrli na nemško ozemlje, bo Hitler proklamifal "sveto črno vojsko" to se pravi mobilizacijo celotnega prebivalstva. Izvajanje taktike "poigane zemlje," gerilako vojno itd. V trenotku, ko bodo zavezniki sboljšali metode bliekovita vojne, bo Hitler poskušal v vsem posnemati metode odpora, ki so v tako veliki meri prispevale k nemškemu uničenju v Rusiji in Jugoslaviji. Kakor je to pri Nemcih navada, so priprave za '"črno vojsko" pričele že zdavnaj. Pred letom dni so bile formacije S. A. rja-vfasrajčnikov, ki so jih 1. 1934 razgnali, postavljene zopet v ospredje z nalogo, da vse Nemce od 12 let starosti naprej naučijo streljanja s puško. Nemški časniki so pisali, da je bilo ha na način deset milijonov mož, dečkov in tudi nekaj deklic Že izurjenih. Najboljšim strelcem so dovolili, da gredo na bojišče, neglede na njih starost. Britanske in ameriške Čete so nekaj teh strelcev srečale v Normandiji, v Parizu in v ostali Franciji. Te milijone strelcev so pridno izvežball tudi za tukozvano 'tzaplotniško taktiko", po metodi nevzgojenih otrok, ki izza plota mečejo kamenje. V mobilizaciji "črne vojske1* ne sodelujejo seveda samo i*javosrajčni-ki", pač pa sploh vsi Nemci. Tako so so formirale "Landwacht", "Stadtwacht", "Fabrikenwacht" (poljska straži^ mestna straža, tovarniška stresa), ki so organizirane po vzorcu britansk^ Home Quard (domovinske vojske) in po tradicionalnih "Einwohner-wehr" (črna vojska>, ki ao zadušile revolucijo 1. 191«. Ta "črna vojska" je predvsem postavljena za nadzor nad tujim delavstvom v Nemčiji. Po vseh nemških vaseh se ob nedeljah ln praznikih po ves dan z vso vnemo urijo pripadniki "črne vojške". Odkar je postal Himmler vrhovni poveljnik notranje nemške armade, so manevri povezani z redno vojsko in pod nadzorstvom SS, ki je zadnje upanje režima. Posebna značilnost "črne vojske" je njena oborožitev, ki je preprosta, ali tudi učinkovita. Proti koncu avgusta je ves nemški tisk objsvil popis novega orožja, ki ga imenujejo raketni možnar. Je to zelo primitivno, obenem pa tudi gibljivo orožje, s katerim so baje dosegli odlične uspehe. Proizvodnja je zelo preprosta in jo lahko zaupajo tvornicam, ki ne ruzpqlagajo s posebnimi napravami. (Nemški poročevalski Urad 22-8-1944). Če si vse te priprave ogledamo v celoti, se nam pokaže načrt, ki Ima namen nemško vojaško šibkost pretvoriti v splošno ljudsko gibanje po vzorcu Jugoslavije. Istočasno z vojaškimi pripravami potekajo tudi politične priprave za bodočo vojno. Rosenberg, ki je bil minister vzhodnega ozemlja, se je vrnil zopet na svoje staro mesto kot Ideološki vodja nacistične stranke Na svojem novem mestu je pričel z novo kampanjo, ki je neposredno pod Hitlerjevim ju Himmler-jevim vodstvom, za formiranje nove elite faqi|tiko\. ki naj bi bili zadnji brambovci "večnih idej nations I-aotrlaJ i/ma" Ta elita ae i tki utira m«' Hitleijevo mladino ln tudi ir.tA redno armado Od ¿aLi do t asu javlja nemški tisk. da je bil po kak pritypdnik te elite ^stavljen na odgovorno mesto v stranki, v državni upravah pa v organizaciji narodne , obi a mbe. Nečisti v kplošfu "i ne delajo posebne rekla«** za to novo elito. Pred šestiipi meseci ao pa vendarle z velikim p zahtevala samo striktno izvajanje vsega tistegu nusilju. ki no gu Nemci vršili po Kvropi pač pu liodo morali biti ukrVpl polnovredni protiutež tudi aeda* njemu Hitlerjevemu "navdahnjen |u" Mogoee je "iiemnku črna vojsku" Usto čudovito zdravilo, ki m gu človekoljubi tako inten» /ivno iskali ves čas nedanje vojne in ki bo mogoče nu en ali dru-na< in /reduciralo HO milijonov Nemcev itš eno četrtino tega številu, Če I jo temu tako, potem je Hitler v resnici v tej voj-iznašel učinkovito skrivno orožje , .. —batovUa. logi ugotovili zaloge nafte Iii 1. 1934 so izdali poseben zakon zu iskanje podzemeljskih zakladov naile. L. 1939 je preiskovalna družba "Arcy", ki Je podružnica Auglo-i rimsko petrolejske družbe, preiskala okrog dvajset raznih področij. Vendar je vse oNtulo še v inejuh poskusov. Letna proizvodnju je znušulu komuj 967 ton. Takoj ka je pričela vojna, je bencin zavzel prvo mesto vojnih naporov, Velika Britanija je *e-vedu lahko računalu nu zadoatne ¿sloge v tujini, ali pot je bila dol-?u ln nevarnosti vožnje z vsakim dnem večje. Čeprav so se britanski državniki zavedali, da jim ne bo mogoče produclratl toliko bencina, kolikor g i bodo potrebovali, so kljub temu posvetili lastni domači proizvodnji kar največ pažnje. Leta 1941 so britanski petro-lejskl vrelci, katerih ležišča ao še držuvna skrivnost, dali 25,000 ton bencinu. V )em letu je nem-4ku podmorniŠku nevurnoat do-seglu višek. U. Geoffrey Lloyd, predaednlk britanskega kontrolnega urada za petrolej, je takrat izjavil, du je treba proizvodnjo dvigniti na 100,000 ton letno—-in to ae je posrečilo. Britanski časnikarji so pred kratkim obiskali petrolejska področju v Veliki Britaniji ln sam Lloyd jim je osebno obrazložil '.godovino britanskih petrolej-skih vrelcev. Vrelci ležijo v čisto poljedelskih okrožjih, kljub temu kmečka idila nI bila prav nič prizudetu. Nud dva metra visoke črpulke goni električna sila tako tiho, da tega skoro nihče ne opazi. Ko so vrelce Izvrtali, so napravili okrog črpalke čisto majhno ogradu. Načelo je obveljalo, da na isti kmetiji lahko pridelujemo muslo ali pftro-lej. Govedo, ki se pase v okolici, gleda na črpalke z Isto revno-dušnoatjo, kakor da bi to bili kozolci, Petrolejski vrelci so majhni, kakor je inujiuiu tudi aaina Anglija, uli dajejo dobro kukovost. Nemške podmornice Jih ne bodo našlo. Vsa delu so bila izvršena zelo hitro <>d začetku vojne dulje ao vrelci dull 7H milijonov gulonov tekočega goriva, ki je služilo za bencin, mazila in tudi za letalsko gorivo. Tisoč delsvcev Je .»tulno zuposlenih nu licu mestu. Vsi deluvci prejemajo toplo hru-110. Delavstvo pilhuju po večini iz bližnjih me*t In vasi. Izurili so Jih iMisebni strokovni tehniki, ki so ae vrnili i/, petrolejskih območij v tujini. VpruSunje je, ah ae bo podjetje izplačuJo ludi v mirnem ča-(Si, Sir Willium Krater, pred« '¡ednik Aiiglo-iiunske petrolejke diu/!*- je mnenja, da podjetje aeduj plučuje svoje investl-eijake i/dat ke In bi moglo obr^ lovatl s »talno povečano znvg-Ijivostjo 4e 10 do 15 let, mogoče tudi še več, l^thko je tudi ino-l(oče, da bodo neili v bližini še diug« izdutne vrelce.—-Buzwica. WHIM THI rUIL OOIS an Aft m y tftansroet bera« »JOO gallons el M a« a dep. Pitos VITA RDEČA KOKARDA Roman iz velike francoske revolucija STANLEY WFYMAN (Nadaljevanje) "V Parizu sem si izposodil tisoč liver, da se opravim za sedanje podjetje," je nadaljeval, ogibaje se me z očmi; "naslov upnika najdete v kovčegu, ki ga imam v gostilni. Če se mi zgodi nesreča, bi vam bil hvaležen, a ko mu pošljete denar, kar mi ga je še ostalo. To je vse." "Ves dolg bo plačan," sem dejal. "Zanesite se name." Stisnil mi je roko in stopil na določeno mesto. Midva z Louisem sva se postavila z mečem v roki vsak na svojo stran nasprotnikov, pripravljena, da poseževa vmes, ako bi bilo treba. Na dano znamenje sta se protivnika pozdravila in nastopila—in že sta rezili žvenketali in drsaje zapeli drugo ob drugem. Golobje s stolnice so nam v krogu letali nad glavami in sredi vrta je na solncu mirno žuborel vodomet. Še preden sta se ¿spopadla v tretje, je moral vssk opaziti popolno različoost njunih metod. Hughes se je boril z vso silo in vsem telespm, sklanjal se, naskakoval, metal se v stran in vje-liko igral z zapestjem. Narobe pa je gospod markiz držal oprsje ravno in nepremično ter jedva gibal z laktjo; njegovo borjenje je bilo obrzdano, kakor da stoji v boril niči in drži v roki flobret; vse parade mimo onih z mečem ,so mu bile za malo. Očividno je bil on boljii 1 borllec in kapetan se je moral upehati prej od njega, zakaj skakanje z mesta je naporno in zapestje se utrudi preje od lskti. Razen tega sem kmslu opszil, ds se markiz zadovoljuje z defen-zivo in hoče uporabiti vsa svtoja sredstva ftele tedaj, ko bo videl, da nasprotnik peis. Oči so me skelele, grlo mi je bilo suho in v svojem strshu pred usodnim sunkom sem komsj ie so-pel. Tedajci pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zdelo se je, kakor da je kapetan spodrsnil—s to je bilo ssmo finta: spustil se je melone na trebuh, oprl se z levico ob tis in sunil nssprotniku pod psrsdo. Konica njegovega meča se je že dotiksls markizovjh prs, ko je ta odskočil nazaj, bai ie za časa, ds se je rešil smrti. Kapetan ie ni bil vstal, ko je Louis odbil njegov meč. "Nepoitens borbs!" je kriknil ogorčeno. "Nepoštena borbs! Sunek pod parado—to ni pravilno!" Kspetsn je stal težko dihsje na mestu, z ostjo pobešeno k tlom. "Zakaj nsj bi bilo nepravilno, gospod?" je vprašal. v Kakor v zadregi se je ozrl name. # "Ne razumem vas prav, gospod de Saint-Alais," sem rekel osorno. "Ta sunek .. ." "Je nedovoljen." "V borllnicah," sem dejsl. "A tuksj je dvoboj." "Nikoli še nisem videl, ds bi ga bili uporabljali v kakem dvoboju," je zstrdil on. "Prsvs reč!" sem ugovsrjsl v svoji rszvne-tostl. "Smešno Je motiti borbo s takimi pretvezami." "Goepod!" "Smešno je!" sem togotno ponovil. "Spričo takega ravnanja z vaše strani mi de ostane drugega, kakor ds odvedem gospoda kapetana z borišča." "Nemara bi radi sami stopili na njegovo mesto?" se je porogljivo oglasil nekdo za mojim hrbtom. Okrenil sem se in spoznal enega Izmed obeh neznancev, ki sva jih bila opazila v marklzevl družbi. Naklonil sem se in vprašal: "Ste 11 ranocelnik?" "O ne," je odvrnil razjarjeno. "MoJe ime je du Marc, ves na vašo razpolago." "Vsekako niste aekundant," sem ga zavrnil. "Po tem takem nimate pravice, da ste tu. Prosim vas, da se odstranite." "Toliko pravice gotovo imam kakor onile," je nadaljeval z izzivajoče jedkim glasom, kažoč na streho stolnice, s katere se je sklanjalo izza naslona vse polno radovednih glav. Osupnil sem. "Naši prijatelji imajo vsaj toliko pravice kakor vaši," je nadaljeval 'izzivač. 'Toda oni se ne vtikajo vmes," sem se odrezal z vso odločnostjo. "Zato se tudi vi ne smete. Zahtevam, da se odstranite." Du Marc se je vzlic temu še upiral in hotel celo razgrajati; a tedaj se je naveličal Louis In ga je suho zavrnil. Na njegovo besedo je širokoustnež skomignil z rameni ter odstopil. Mi štirje smo se spogledali. "Najbolje bo, da nadaljujemo," je kratko rekel kaoetan. "Ako je bil mpj sunek nepravilen, je i*iá ta gospod prav, da se je oglasil. Ako ne...." "Izvrstno," je dejal Saint-Alsis. Jekli sta spet zažvenketali; a poslej je bila borba bolj srdita in manj oprezna in kapetan je večkrat uporabil brutalno parado v polkrogu, ki je med poklicnimi pretepači običajnejša nego v borllnicah. Ta sunek, ki ga je izpostavljal rlposti, je neksm begal markiza; zdelo se mi je, " d« ne suče meča »več tako spretno kakor preje, in večkrat je bilo videti, da ga spravljajo pro-tivnlkovi naskoki iz ravnotežja. Nemir me je obhajal, srce mi je začenjalo naglo utripati in bliski dvigajočih se#in padajočih ostrin so mi slepili oči. Za trenutek sem se ozrl na ono stran, k Louisu—in prav tisti mah se je zgodila nesreče. Kapetan je spet uporabil svojo pol-krožno parado, a topot se je preveč odkril in Saint-Alaiseva ostrina je z modrasjo brzino šinila pod njegovo. Kapetart je omahnil vznak in meč mu je pal iz roke. Padajočega sem ga prestregel v naročje, toda kri se rim je že lila iz odprte rane na strani vratu. Se je zavil oči proti meni in napel vse moči, djt bi izpregovoril. Ujel sem dve besedi: '"Ne pozabite ; /i" Neto mu je kri zadušila glas in nejgove trepalnice so se počasi zaprle. Smrt ga je objeli, še preden je priskočil ranocelnik —ds, še preden sem ga utegnil položiti v travo. Ves prepaden od nenadnosti katastrofe, sem nekaj trenutkov klečal ob njem; kakor v blodnji sem gledal renocdnlks, ko mu je tipal žilo in srce in izkuial s palcem zamašiti rano. Zá minuto att dve se je strnil ves moj svet v to svinčeno obličje in v drgetajoče trepalnice, ki sem jih vitfel pred seboj. Kar verjeti nisem mogel, da bi bila kepetanova hrabra duia že zbežala iz telesa in da bi bil krepki mož, ki si je bil tskQ nsglo osvojil moje spoitovenje, že mrlič—ttf mrlič, čigsr obrsz je pokrivels bledica smrti, med tem ko so golobje krožili nad mojo glsvo in so vrabci čivkali in je vodomet cvr-kotal v solnčni bleščavi. "Menda ni mrtev?" sem vzkliknil obupno. "Saj ni mogoče, da bi bil tako naglo umrl!" "Na žalost je mrtev, gospod vikont," Je odvrnil ranocelnik in spustil njegovo glavo na okrvavljeno travo. "Za takšno rano je ni pomoči." Vstal je; jaz pa sem klečal, pogreznjen v svojo bol, in strmel v te steklene oči, ki so bile še pred nekaj minutami polne življenja in ognja. Nato sem z drgetom groze spustil pogled po sebi. Ves sem bil oblit s krvjo; imel sem jo na prsih, na rokah In na suknji. Tedaj sem se spomnil Saintalaišklh In sem se ozrl, da vidim, aH sta *e na licu mesta. Ali tisti mah me je pretreslo. (Dalje prihodnjič.) PONEDELJEK 19 Ves večer je premi^TJj o Evdoksiji. Vedno JJI očim m ne more se ubranitfl lestnemu čuvstvu. da T ^ mlada nevesta. h Naslednjega dne se n3 naša prijatelja s starim N rom Vladičem, očetom Ev jinim. (Dalje prihodnji) Ameriški vojaki beše po nekem mostu v Luksemburgu. Id Je pod sovražnim ognjem. Ta slika Je bila sneta, ko so podili nemško armado pred sabo. DALMATINSKE POVESTI Igo Kaš LJUBIL IN IZGUBIL (Nadaljevanje) Mare,, ki Je opazila Tomov ostri pogled, Izpregovorl prva: "Sosedovi deklici sta In prihajata k meni.—Jelica, pojdi, skoči z Milico na dvoriiče in poglej, kaj dela vajina muca." Hitro šineta otroka skozi vrata; tujčevo oko ju je prestraii-lo. "Mare," govori tožno Tomo, "Mare, ti si se izneverila svoii obljubi!" MOj, ne govori tako, Tomo'" reče ona "Zapuščeni ženl-ob-Ijuba! Ali ni Jeni potrebna krepka podpora moževa' — In kje si bil ti? Kdo bi me bil brs-nil prevar? Kdo bi ml bil lave-t Je?—Bolje milost mi Je bila. da Je prišel Mate In me snubil!" "In jas sem fe mučil v *g<>. čem solncu, da si priborim blaga In imetja sate in zase' Ml-sli I sem le nate! Valove in viharja sem premagoval, in kadar sem dospel do tujega mesta, iskal sem sakladov. ds jih prinesem tebi! V indijskih goščah, ns obrežju Tihega morja, na avstralskih otokih, povsod me je vodila tvoja podoba, Mare! In med tem so me Izdali doma, izdalo me je nevestino srce!" "Ali nI moralo biti tako? Ali »em mogla vedeti, da se še spominjaš svoje neveste? In kaj ml je haanilo tvoje hrepenenje, ko sem bila osamela in ostavljena?" "Res, res! Ali sedaj sem se vrnil in te zahtevam zase, Mare, pojdi z manó'" "Ne, Tomo! Mate Jo.moj mož. Da bi šla od njega?•' "Glej, na morskem bregu imam hišico Krasni vrtovi jo obkrožajo, vinogradi in sado-nosno drevje. Južne cvetice polnijo zrak s vonjavo Na morskih valovih se Ziblje ladja, ki pričakuje gospodarice, tebe! Oj, Mare, pridi' Saj sluftaft samo prvo prisego!** "Tomo, kako slabo umeješ dolžnosti žene! Tebi sem obetala ljubezen in zvesto srce; ljub si mi in presrečna bi bila, da živim pri tebi' Ah- moiu sem obljubila zvesto izpolnjevanje svojih dolžnosti! Trga se mo- ram držati, ako tudi srce umre od bolesti. Ljubezni se more utrgati žena, naj krvavi srce še toliko; ali kaj je žena, ki se izneveri sprejeti dolžnosti? Bila bi kakor povodna cvetice, ki se je utrgala korenini."» "Dolžnost tedaj zahteva, da se odpoveš stari ljubezni?" reče Tomo žalostno. "Pomisli, kaj velja beseda, dana v nezgodi in al li? Pusti te misli!" "Ne morem, ne smem! Kaj bi počel Mate, ako bi šla od njega? Z vso dušo, z vsemi čuvstvi svojega življenja mi je vdan. Niti misliti nočem, da bi jaz, ubegla brezčastna žena, poslušala aamo srčno hrepenenje, daai bi ml cve-la življenja sreče? Ne! Tukaj stojim, evo mojega doms! Vse drugo bodi pozabi )eno!" 'To Je zadnja tvoja besede? "Zadnja Nimam ti govoriti druge'" "Z Bogom tedaj!" vzklikne Tomo s tresočim glasom in vstane. "Ne hodi jezen od mene! Ako al me kdaj ljubi), ne izkušaj slabotnega srca nje, ki ti je bila nekdaj draga* Nekdaj bi bile za-pustile vse, očeta, mater, dom. da pojdem s tabo—danes se je •Spremenilo vse. dsnes nimam najini ljubezni darovati drugega. nego tožno solzo? Ali sedaj pojdi, predno je prekasno! Kdo ve, kako slabotno je srce!—Ničesar ti ne morem govoriti v tolažbo. Staro svojo ljubezen naj darujem—4ar moje časti, Tomo; da bi darovala svojo dolžnost, tega ne moreš zahtevati!" "Z Bogom! Ne polni mi žalost duše—samo strašna bolest je bila, ki mi je zagrenila tudi glas! Saj ne moreš drugače! Odhajam. Globoko čutim, da sem ljubil plemenito ženo. Samo tega te proeim: Vzemi, kar ti prinese Joso iz Metkoviča; tvoja je— dota! Vzemi jo V spomin zvestega Tome!" Poda ji roko, pogleda ji v solz ne oči, stopi nem čez prsg in koraka preko vrtiča na pot . . V sobi pa poklekne Mare pred 3odobo Matere božje: "Večna t ivala, nebeška ti kraljica, da si me rešila!" Ko posije večerno solnce skozi okna bele hišice pri cerkvi, sedi omo poleg svoje matere. Mnogo resnega sta govorila Starki se solze oči. Na mizi se blišči zlato in srebro: Tomovo bogastvo. t "Vse to je tvoje, mati! vzemi! Drugp polovica sem poslal Ma-ri. Kolikor potrebujem, da doj-dem na morje in v novi svet, no- l sim s sabo. Ali jutri zarano mo-f ram odtod." 1 PlakajoČ in ihteč shrani mati sinov zaklad, in skupaj sta sedela pozno v noč; saj se je treba posloviti, morda za vselej. Jutranje solnce se je pokazalo na vzhodu, kjer dvigujeta v sivi zračinl Prenj-planina ip visoki Velež nad Mostarom gole vr hove proti nebu. Tomo stoji na vrhu, kjer se vije cesta preko gore do Dubrovnika. Iznova pogleda proti jutru. Pred njim se širi Utovo blato, prostrano jezero Neretvinih voda in morskih valov; kričeče jate divjih rac in gosi poletavajo nad vodami. Po pečevju pevajo kamenice jutranjo pesem; daleč na vzhodu se vidi v ranem somraku Metkovič in v čarobni senci kipi na robu doline samotna pečina . . . ■Žalostno gleda Tomo tja, kjer mu leži vsa sreča življenja kakor v grobu; potem koraka počasi mimo stare avstrijsko-tur-ške mejne sohe proti Neumu v kleškl pristan. , | S prvo ladjo hoče zapustiti domovino, da si poišče in morda nsjde tolažila v daljnem svetu. ROŠKI BISER i. "Poglej prekrasno dekle med mirtami! Kakor mlada vesna stoji in gleda po modrem zalivu. Kako jasno ji ječelp, kako se ji beli vrat izpod zlatorjavih kit! V temnem očesu sije nebo nedolžnega srca; mila lica cveto kakor jutranja zora na nebeških oblačkih! Lahko zakrivljenemu nosku bi rad verjel, da so Rimljani nekdaj ustanovili pristanišče Rože! In otroika ta usta, milejša so od iztočnih rož! Srečen, kdor . . ." "Za Boga, Rihard, molči vendar! Pojdiva rajši k nji, da nama pove, kje je pot na zapadno stran polotokovo." "Oj, ti preprosti človek," hu-duje se prvi, "tolika lepota ti ne gane srca!" "Kako li, Rihard, ravno jaz jo uživam z vsem čuvstvom; toda pripovedovati ne morem, kar umeje samo čuteča duša!" "Glej ga učitelja! Treba ni, da me tako zavračaš!" reče Rihard. "Pojdiva torej k dekletu in vprašajva jo, dasi bi rajši se del tukaj in do skrajnega dne užival ta prizor. Toda žrtvovati se moram, zakaj sam se ne moreš pomeniti ž njo." "Žal! Sedaj šele vidfm, da se moram priučiti temu jeziku! reče vitko rasel mladenič. Rihard, prava umetniška osebnost, iskrih oči in smehljajočih ust, pogleda ga osupel in se čudno nasmehne. "Ta divjaški jezik!" "Zveni prav prijetno," stavi ga Hugon. "Jako mi je žal, da nisem tega vedel že prej. Toda ka, le vidi dekle na morju?" Postaneta za mirtami in se ozirata po pristanišču. Ladjica se bliža bregu in v nji nekdo pozdravlja z roko. Ko je že blizu brega, vzklikne dekle: "Pozdravljen, Marino!" Dasi skoči ondi mlad, čvrst junak na noge in miga z roko, naj ostane, vendar steče deklica proti vasi in tudi ladjica krene tja. Ko šine mladenka mimo prija teljev, katera ugleda šele sedaj, obilje jo rdečica. Toliko da jo Rihard pozdravi—že je utekla. Potujoča umetnika prehodita na dobro srečo polotokovo severno stran in zavijeta proti bregu. | Brezmejno morje se širi pred njima; čarobno izpreminjajo va-ovi svojo barvo in šumljajo okoli brežnih pečin. Na zapadu se potaplja zlato- MeM in si* po Imenu Mary in Leon Klocko. ki le prišel domov na «topu., v Grand R.pUU Mick. Meti dela v volni tovTrnl In J.' i . r.*í"n# Ual,# CI°- d#,u - 11 pridrušll tudi ass: x éi" T-k° dop«., m rdeče solnce v morje. Svetla proga se vzpenja po valovju od bre ga do tonečega solnca in ko je že utonilo, razletavajo se svet-lobeli žarki po zapadnem nebu. Vrneta se proti selu, kjer sta se ustavila za nekoliko dni, da bi narisala najlepše morske pokrajine. t. Rihard sicer spotoma vedno govori po svoji navadi, toda Hugon mu ne odgovarja; po glavi mu foji spomin na ono dekle med mirtami. Pred prvo hišico na morski strani vidita ono mladenko iz mirtovega loga, pogovarjajočo se z mladim trgovcem, katerega sta uzrla v ladji. V selu čujeta, da je Marino Bondin zaročenec ljubeznive Ev-doksije, ki jo splošno zovejo "roški biser". Imovit je sicer, toda prav tako zapravljliv in malopriden; vedno streže le po veselicah, srca je nestanovitnega, in tako čujeta še mnogo lepih svoj-stev, ki jih ženstvo rado pripenja sliki kateregakoli sosedinega snubača. Saj tudi roditeljem'ni po volji, ali dekle ga hoče imeti in ne morejo se ji upirati. Razni malign 10 2ENSK tudi šolska deklet« za zbiranje in zavijanje semen šenost ni potrebna. T< "part t,me» delo. od«. u do 4. ure pop. in od 4. ure m7 ure zvečer. Nujno delo. VaugharTs Seed Sto, 133 No. Jefferson 3 S. nadstr. DELO DOBEI • HIŠNICE "JANITRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ura zvec«. Vojno nujna Industrija. Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois BELI telephone company "EMPLOYMENT OFFICE* I ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street AGITZRAJTE ZA PROSVEK TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jetfku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA ^TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsi pojasnila daje vodstvo tiskarn« .... Cene smerne, nnijsko delo prva mti Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2857-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. Illloofc TEL. ROCKWELL 4904 NAROČITE SI DNEVNK PROSVETO Po sklepu 11. redne konvencije se lahktf naroči na list Prosilo k prišteje eden, dve. trt štiri ali pat članov Is sns družin« k sni osni-ninL List Prosvoto stane s* vse enake, se člene ali nočlaas M 00 n •oo letno naročnine. Kot oe člani še platoje pri asesmeniu IU0 « tadjdk. m lin to prišteje k naroinlnL Torej sedaj ni nroka. nti. da Je list prsdrsg sa člane SKPJ. Ust Prosveta Je vaša laiiniM i» Sotove Je v vsaki družini n»kdo, ki hi rad ¿Hal Ust vsak dan. Pojasnilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿U» SNPJ, a U če se preseli proč od družino in bo sahteval sam tvoj IW tednik, bode mural tisti ¿lan Is dotlčne družine, ki Jo tako »kuP* naročena na dnevnik Prosvoto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, In obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako t**» « stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cona ilsfti Prosvoto Jot Zs Zoruš. dršovo ta Kanado SS.0S Za Chlcapo 1« okolico J«___V # 1 tednik i*.-----m j m _________|J| $.11 m m lit S tednika In.. 9 tednike in. 4 todnlke ln. ft tednikov tn Ispolntfe spodnil kupon, priložite potrebno vsoto doosrja •« Manoy Order v pismu in si naročilo Prosvoto. lisL Id Jo v sis lsatnia^ PROSVETA. BNP J, ISST So. Lawndal« An. Chicago 23. III. Priloftono poèilfsm naročnino 1. ti list Prosvoto ___Čl vsoto I a Naslov Ustavite tednik la ga pripišite k moli noročnlnl od ¿laño* mojo druftinoi