Ce,|" '^r^nur -Dir ätevilka I Din. V mseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor •» Din. Ul..]« vsako sredo. Spis. in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravi,iätvu »Domoljub«,, v Ljubljani. Telefon uredništva: 2540. __Telefon uprave. ,m Kako ne smemo delati dolgov Moja rajnka mati — blag ji spomini — je večkrat dejala: Dolg pravi, ti me samo enkrat napravi, delal se bom že sam. Kako resnično! Naj povem zgodbo, ki je lahko resnična v sto in tisoč primerih. Bil je — moj prijatelj, sosed ali karkoli že hočete, ki je prišel v denarne zadrege. Ta si ni mogel pomagati drugače kakor tako, da si je izposodil od prijatelja soseda potrebni znesek: reclino 2000 Din, saj ni treba, da bi vsak vedel, koliko natančno je bilo. Prišel pa je čas, ko je bilo treba posojilo vrniti, kajpada z obrestmi vred. Toda zopet ni imel denarja. Sosed mu je dovolil sicer kratek odlog plačila, a končno je bilo le treba vrniti dolg, ker tako velikodušni upniki v obče niso, da bi pozabili dolg izterjati in zahtevati vračilo. Kaj je torej preostajalo mojemu prijatelju drugega, nego da najame novo posojilo, ker ni mogel priti drugače do gotovega denarja. Z dolgom vred je moral seveda plačati otresti. Pa tudi sicer je potreboval še več denarja; gre torej in najame novo posojilo — sedaj 3000 Din. — Ž njim poravna stari dolg z obrestmi, plača nekaj davka, kupi nekaj drobnarij, a mu še ostane par stotakov. Eli kaj, si misli : ne bo škodovalo, če >ga cuknemt enkrat v družbi par kozarcev. Bo že kako!... Pa je res bilo. Preteklo je leto in plačati je bilo tieba novi dolg. To je jasno. Ampak - denarja tudi letos ni imel moj prijatelj. Oasi so slabi, zaslužka ni; kar gre v denar, gre vse pod ceno. Vrniti pa mora dolg z obrestmi, ki so seveda letos že višje; plačati mora davke, ki tudi niso nižji; ue sme pozabiti na zavarovalnino, zakaj kaj bo, če pogori. A poleg tega ima še več stvari na srcu. Skratka: potrebuje zopet in več denarja. No, nekaj kredita še ima; hvala Bogu! In gre in najame zopet, a sedaj posojilo 5000 Din. Poravna dolg z obrestmi, plača davke in zavarovalnino, nakupi nekaj za dom, ostane mu pa tudi tokrat nekaj stotakov. Zakaj bi si torej zopet ne privoščil vesele urice? Bo že kako! Pa bo res kako. Toda kako bo, na to. moj prijatelj menda prav nič ne ntfifflij1 kaKo'r ' ne mislijo na tak način ne-umnega gospodarstva tisoči in tisoči drugih. To hočem reči in s primerom poučiti: da je namreč med nami dostikrat in vse preveč nepotrebnega z d o 1 ž e v a n j a ne samo v mestih za luk-sus in za razne ugodnosti življenja, kar bi se vse lahko opustilo brez škode za dostojno, čeprav skromno preživljanje, marveč da sega pot tata in s tem združeno prekomerno zadolževanje tudi že na deželo. Gotovo in res je, da pride marsikdo v stiske. in si ne more pomagati drugače kakor tal«), di. najame posojilo. Toda najame naj pač toliko in ob takih pogojih, da mu bo mogoče v tednih razmerah dolg tudi točno vračati, in p h samo za res nujno potrebne stvari 7,ala j če bo delal vsak tako, kakor moj opisani pii-jslelj, potem se mu dolg v doglednem času postoteli, ako ima sploh toliko kredita sicer rim I >eme nekoč zavije vrat. Prav gotov,) pa mi nekoč močno zapoje boben pred durmi. — Star kmečki sin. Bratje, trezni bodite! Aha! Sedaj-le bo pa pijancem levite bral. Stara pesem. In že znana. Zato bomo tole branje kar lepo preskočili. Nič ne rečem, da bi pijanci ne zaslužili tudi na tem mestu ene poštene besede. Saj nam dobro hodijo v zelje pri naši šoli srčne izobrazbe. Zapravljivci so, preklinjevalcl so, njih beseda ne smrdi samo po pijači, ampak tudi po umazanosti, možje noža so, ječe in norišnice polnijo in s tem izžemajo drag davčni odstotek iz žepov delovnega in treznega ljudstva. Grehov torej več ko dovolj. Ampak uspeha bo malo. Saj Veste, kdaj se pijanec spreobrne. Te zastarane grešnike bi torej kar rad pustil v miril. Ampak samo pod enim pogojem: Pustite tudi vi našo mladino v miru! Če ste že sami zastrupljeni, nikar ne zastrupljajte še drugih. Ce se sami ne morete ali nočete več dvigniti na pot zdravja, poštenosti in dostojnosti, vsaj drugih nikar ne vabite v svojo tnoč-varo. Vsaj mlajšemu rodu privošute lepše čase. Mi pa stopimo na široko cesto treznosti in jo poglejmo še od drugih strani. Treznost v jedi in pijači nam je gotovo vsem krvavo potrebna. Pa je treznost v obleki tudi mnogokje na mestu. Obleka naj bo le čedna, snažna, naj le služi svojemu namenu, da čuva naše tel^ pred mrazom, da varuje našo dostojnost in da pokriva našo goloto; zoper treznost se pa pregrešimo, če je naša obleka e. ; <%ck(uh. lobj i 4t/ej[ ctiA te riap-iaihjo' ì^impatiaieac p(tufjotaU k:,. ji - fc stanu neprimerna, razkošna, predraga, če draži našo mesenost, mesto da bi jo krotila. Nič se ne bojim, da ine bo pameten s> et imel za nazadnjaka, in nič me ne bo sram, če bodo prizadeti v meni gledali mračnjaki, ko bom zapisal, da tiste skoro nage človeške postave ob vodah in kopališčih ali po kopaliških gostilnah, pravtako napol goli turisti po avnih cestah in po vaseh niso še prav nič doprinesli k izboljšanju srčne izobrazbe, zamorili so jo pa že dosti. Vse, kar jc prav! Morebiti se bo svet tudi pri nas kdaj iztreznil. Po diugih krajih, tako vsaj beremo, je se javna oblast že zganila in jc začela nastopati proti častil-em nagote in golote. Prav imajo. Treznost, treznost je tudi v tem oziru zelo na mestu. Bolj ko zaletelost. Pa je že navada pri nas in menda tudi drugod, da ne znamo odjenjati, kamor se zaletimo. Pretiravamo, predaleč gremo Pijanci pri kozarcu, častilci golote pri mejah dostojnosti. Ne bo preveč napačno, če vas opozorim na treznost jezika. Mi, Slovenci, smo kar rojeni sodniki, kritiki. Vse presojamo, vse devljemo v nič. Kar kdo naredi, kar kdo napiše, ali nariše, vse gre v nič. Zakaj na celem svetu je moder lublle) Marifineaa Kronan!« na Brezlalt Glavna proslava dne 3. in 4.septembra Polovična vožnja od !.—7. sept. na vseh vlakih in razredih razen O. E. en sam, on vse ve, 011 vse zna, vsi drugi so nič. In tisti en sam, sem seveda jaz. Takole uničevalno presojevanje in podcenjevanje.. ubij* i», mori, kjerkoli in kamofkoli zadene. Popolnoma prav je zapisal naš. Častitljivi ?i|W<Šina, tudi sam bivši profesor, Šukfje V svojih»SjMuiinib«: »Dandanes, ko je vzgoja mladine Vendar izključno 'izročena učiteljem naše krvi, našega plemena, kako ti frče po šolskem» zraku žaljive označbe: '»Krava in b!k, butec ii osel« in oni gospod, ki p izpušča sedeč na katedru, se nikdar ne zaveda, da psovka ni bila nikoli vzgo-je va Irto sredstvo in da pred vsem treba, dvigniti v mladem človeku čut za lastno čast, ne pa poniiati tega častnega čuvstva ter ga žaliti.« rtt tako se dela pri nas vse navskriž. Starši ubijajo s ■ takimi splošnimi, obsodbami svoje lastne otroke. Vse,■ kar ptroci liarede, rti ni? ' vredno. CKroei pit pr«v tako obsojajo jfjgj^. svojih staigfv.^Kar-go starši narerfflr, je «firfec; nima nobene ceite, nobene vrednosti, nobene veljave.-Kar ie naredil prednik, v svoji službi,, ni vse skupaj Govorit' m inai, kopati, ne. sejati né, nič, nič, nif,.'. Ali pa: ènkrat, krat vidim» človeka, pr, že ižrečemo nad njim svojo obsodbo. In kolikokrat nepremišljeno obso lbo. Pesnik Medved nam daje takole na-vodiij: * Ko prvikrat vidiš človeka, ne sodi! Kaj lice njegovo izreka, ne sodi! «Sm- je, globoko zakrito; iitelijujcš, njegovega jeka, ne »odi! Pwriagljena, glasna beseda globoko mu rano zaseka, ne sodi! Treznost tudi pri deta! Zanemarjanje ne- deljskfga počitka je že tak izrodek, zoper katerega treba nastopiti z vso silo. Ali delo brez načrta. Lotim se novega dela, ,.ia nič ne premislim, kako daleč segajo moje duševne zmožnosti, moje telesne moči, pa tudi moje denarne moči. Sredi dobro vpeljanega podjetja pa voz nenadoma obtiči, naprej ne gre, nazaj ne more več. In konec? Vidite torej, da ima tudi treznost res zelo obširno polje.. Ne samo pri pijancih, tudi pri fistiti,ki mojrebiti na zunaj trezno žive, boš .«jpbii "delo,- &er bi bila tftrznost na mestu. kar je prav^-ffe bodimo v nobenem oziru zaleteli, vsako stvar dobro premislimo i n. preudsrimo, pa sé ne .bomo nikdar kesali. Poteri) pa itì treznost v jedi in pijači, pa ■ tudi za treznost \> noši in v obleki, pa tudi za treznost v sqdbi in v besedi! Po takih poteh bo prišel čas, o katerem je sanjal že pesnik Jenkp, čas, ko Imel bo jasne dneve narod moj. Prošnla župnijskim uradom Ker jc večino več deklel, ki prihajajo š k:'-.- ov.v mesta iskat c-lužbe, a se morajo vra-fp i tìcmov brezuspešno, ker službe ne morejo do iti, so obrača sket cdbor K. A. v Mariboru ii ; vse čast. župnijske urade v lavanlinslä Škofi "i s prošnja, da na najprimernejši način tudi s rižnic razglasijo -župi ja nem sledeče: jI. Dekleta, nikar ne silite v mesta! Na-v i je od vseh strani velik, sltržb pa riL Mar-r Hiero deklo po več dni l:!odi po mestu, za-p ,-vi deinr, ki ga prinese s seboj, potem pa nora .jiei denarja vrniti demov, ker službe . more dobiti. Učite si službe pri kmečkih gc-pedarjih! Najbolje pa je ostali doma, čeravno pri hiši ni prevelikega izobilja. :l Katero dekie pa mora na vsak način od doni i, se raj prej cbrue na domače gg. dušne pastirje. Oni ji bedo dali potrebne nasvete. A'sako dekie, ki pride v Maribor ali Ljubljano, se naj obrne edinole ua osebo, ki ima na roki trak z napisom >Kolodvorski misijont, Na druge nepczjmne ljudi senikar ne obračajte!< Razen tega cdbor naproša vse gg. dušne pastirje, naj vplivajo .ua župane,-da bodo pri izdajanju poselakih kujižie zelo Previdni. Danes prihaja v iliesta mnogo deklet, ki so za službo popolnoma nesposobna, ker so slabotna, bolehava ali pa se ne razumejo na mestno delo. Posolsko knjižico imajo, službe pa zaradi navedenih pomaujklivosit ne morejo dobiti. Pcselske knjižice naj župani izdajajo le v res nujnih slučajih. Na ta načiu sé bo sedanje brezuspešno vandtanje deklet v mesta omejilo, cbvarje pa se tudi marsikatero dekle moralnega propada. Za žkef. odbor K. A. v Mariboru: Jerebi 6 Frane, 1. r., K »lene Frane, 1. r., predsednik. tajnik. PO SVETU Italija s Drobiž. Goriško sodišče je oprostilo g. Frančiška Čemažarja, župnika v Opatjem selu na Krasu, ki je "bil obdolžen, da je delil med vernike slovenske molitvenike. — S kolesom je zavozil v potok Kanomlje pri Idriji, in utonil 27 letni Ivan Svetlik, — Do smrti je povozil avto nekega angleškega industrijalca, ki se je peljal v Trst, 18 letno Marijo Stančič iz Smarij pri Kopru. — Ko si je umivala noge pri morju, je padla v vodo in utonila 29 letna Marija Po-ropat roj. Jankovič iz Dan pri Buzetu. Avstrija s Poslednje delo magra Seipia. Časopis »L* Illustrazione Vaticana« priobčuje v najnovejši številki članek izpod peresa pokojnega avstrijskega kanclerja dr. Seipia z naslovom »Sla-2' rine in krščanstvo v Grčiji«. V tem sestavku piše dr. Seipel o vtisih, ki jih je do-bil na potovanju po Grčiji in Egiptu. Po izjavi F. S. Cimermana, je predmestni članek msgr. dr. Seipel popravljal še istega dne, ko je umrl, in se zato lahko trdi, da je bilo to poslednje delo znamenitega avstrijskega duhovnika in politika. s Koroški deželni zbor je zasedal dva dni. Predložen je bil osnutek zakona za znižanje obrestne mere, — Sprejet je bil predlog, da naj se pri razdelitve in posredovanju dela predvsem ozira na odpuščcnce in o gmotnem položaju teh ima poročati občina, — Propadel je predlog, ki je predvideval spremembo zakona kmetijske zbornice v toliko, da bi odpadli zastopniki zadružnih zvez in bi se odpravila volilna dolžnost. — Sledilo je sporočilo o koroškem gasilstvu, ki šteje 410 društev z '21.000 člani, — Proti 2. glasovoma slovenskih poslancev je bila končho sprejeta naslednja resolucija: Zvezna vlada (na Dunaju) naj Skrbi, da se katerakoli gospodarska priključitev k podonavskim državam brez Nemčije odkloni, Vsaka politična ali gospodarska vez, ki bi znala odriniti Nemčijo, naj se onemogoči. * To in «no. Pred enim meeecem si je pri »lamorcznici odrezal Stetni Smolejev (ant v Gluhem lesu prst. Odrezani dei prsta so starši pobrali in ga privezali k ostalemu delu. Naravna posledica tega je moralo biti zastrupljanje krvi. Sele po treh tednih so poklicali zdravnika, ki je poslal tanta v bolnišnico, kjer pa je deček podlegel. — Gozdni požar je divjal na Stari gori v bližini Podkanje vasi pri Galiciji. — V Selah je umrl 70 letni cerkveni kiju-čar Andrej Dovjak. Znamke s sliko dr. Seipia pridejo v promet v Avstriji. Čisti dohodek za vojne žrtve! Z 11 proti 10 glasovom je sprejel odbor avstrijskega narodnega sveta lausanski protokol o mednarodnem posojilu Avstriji. Češkoslovaška s Za avtonomijo Podkarpatske Rusije. Guverner Podkarpat#ke Rusije," dr. Beskid, je poslal predsedniku republike Masaryku in ministrskemu predsedniku spomenico, v kateri zahteva v smislu mirovnih pogodb varstvo pravic te dežele, Zahteva, da se avtonomija Pod-karpatske Rusije uresniči, ker se bo sicer moral obrniti na mednarodno oblast. Po mirovnih pogodbah ima dežela pravico do avtonomije v okviru Češkoslovaške države. Obenem so pod-karpatske organizacije zahtevale avtonomijo. Ce njihovim zahtevam ne bo ugodeno, bodo pozvali vse poslance, naj odložijo svoja mesta, s Razno. Notranji minister dr. Jurij Slavik pojde v kratkem v diplomatsko službo. Ministrstvo za notranje zadeve pripada socialnim demokratom. — Okrog 100 ljudi, domačinov in tujcev, obijče dnevno grob Tomaža Bate v Zlinu. Španija s Pod vlado svcbodomislecev. V mestu Valenciji je državni guverner kaznoval 2 ženski, ker sta v zasebni hiši obhajali devetdnev-nico na čast sv. Antonu. — Španski prosvetni minister ne trpi nobene verske šole. Iz državnih šol je dal odstraniti vse s katoliškim duhom prešinjene knjige, češi da so krivične drugovercem. Za to so mu hvaležni židje, protestante in mohamedani, ki nasproti katoličanom ne poznajo nobene strpnosti. s 25 generalov so zaprli in še nad 30 drugih častnikov in dolgo vrsto zasebnikov radi zadnjega upora v Španiji. Del upornikov z voditeljem punta generalom Sanjurjo je že stal pred izrednim sodiščem, ki je Sanjurjo obsodilo na smrt, druge pa na večletno ječo. Vendar je bil Sanjurjo pomiloščen v dosmrtni zapor in «o ga iz madridske vojaške jetnišnic« že odvedli na Ballearske otoke. Anglija s Konferenca v Ottawi. Ottawa je mesto v ameriški Kanadi. Tam se je vršila te dni konferenca Anglije in drugih z njo zvezanih samostojnih držav. Na tej konferenci je bilo sklenjenih 17 dogovorov, od teh je 12 sklenila Anglija z drugimi svojimi zveznimi državami, 5 pa so jih sklenile te zvezne države (domi-moni) med seboj. Konferenca v Ottawi je za Anglijo velikega gospodarskega, še bolj pa političnega pomena, saj je znova potrdila, d* hočejo britanske samostojne države še nadalje Sie v. 45_ napram ostalemu svetu nastopati v vseh važnih pogledih skupno z Anglijo. Podrobno naj omenitno: Angleška dovoli olajšave za uvoz avstralskega mesa, Poleg tega bo imela Avstralija prednost pri uvozu cele vrste drugih predmetov v Anglijo. Nova Zelandija ne do več pobirala dopolnilne takse na angleško blago, zato pa bo lahko uvažala pod ugodnimi pogoji razne svoje predmete v Anglijo. Južna Afrika dovoli Angliji olajšave za uvoz rud-uiških in drugih strojev in da posebne pravice uvozu angleškega blaga. Nova Fundlandija podeli Angliji razne ugodnosti, za kar dobi ta dominion protiusluge pri uvozu železne rude v Anglijo. Angleško,kanadski sporazum določa prost uvoz kanadske pšenice in mlečnih izdelkov v Anglijo za dobo treh let. Anglija se obvezuje, da uvede uvozne carine na žito, surovo maslo, sir, baker in na jajca. (V tem pogledu bo hudo prizadet tudi jugoslovanski izvoz). Kanada pa bo dovolila Angliji razne olajšave za uvoz 'angleških industrijskih izdelkov. Konferenca, v Ottawi jt med drugim dokazala, da Anglija s tem, da je pretvorila bivše svoje kolonije v svobodne države, ni ničesar izgubila na gospodarski in politični moči. Irska s Pred novimi homatijami. Ker je irski parlament sklenil odpravo prisege angleškemu kralju, je prišlo med Irsko i» Anglijo do napetih razmer. Angleži so začeli z uvedbo visokih carin škodovati irski trgovini, Irci pa se kot svobodna država bore proti Angležem z istim orožjem. V zadnjem času pa je začela pretiti samostojni irski republiki nevarnost od znotraj. Med redno republikansko vojsko, ki smatra politiko voditelja Ircev de Valere za preveč zmerno in belo vojsko, ki je proti popolnemu prelomu stikov z Angleži, je zavladalo zagrizeno nasprotje. 7,a belo vojsko stoji irski senat, ki odklanja nepop' .'tjivo stališče de Valere. Pred durmi so nove politične volitve. Angleži si radi vsega tega zadovoljno tnanejo roke. Drobne novice Lozansko pogodbo o posojilu je dunajski parlament odobril z enim glasom večine. Monarhiitična misel vzbuja še vedno precej strahu v Grčiji. Skoro en milijon Avstrijcev je v inozemstvu. Potne pristojbine so zvišali v Avstriji. Trgovinsko pogodbo je sklenila Turčija s Finsko. 122 lokomotiv je naročila nemška državna železnica pri nemški lokomotivni industriji. Okrog 6 milijonov sužnjev je še vedno na svetu. 34 trupel mornarjev so našli v nedavno potopljeni nemški ladji »Niobe«. 400.000 romarjev je bilo oni dan v poljskem Censtohovu. So slavili 550 letnico vrnitve čudežne Marijine slike. 270 milijonov dinarjev morajo plačati Ameriki do 15. decembra 1932 države dolžnice. Ker so ubili nekega komunista, je bilo 5 nemških hitlerjevcev obsojenih na smrt. Bodo gotovo pomiloščeni. Fašistično revolucijo v Braziliji so vladne čete udušile. 50 milijonov švicarskih frankov posojila je baje dobila Romunija pri neki švicarski bančni skupini. Bivši cesar Viljem je izjavil, da se smatra do smrti za nemškega cesarja. »DOMOLJUBr, due 31. avgusta t»32. Stran 447" in preprosto kakor A~ B~ C m» belejše IR 9-32 Katoličani v Nemčiji so priredili od SI. avgusta do 5. septembra mogočen katoliški .shod v industrijskem središču Essenti. Ho to že 71. katoliški shod v Nemčiji in bo zopet r-družil vse katolike v težavah d«naš-njega življenja. Ta katoliški shod pa bo prirejen pod posebno lepim in aktualnim geslom: »Kristus v vele-mestuk Temu geslu odgovarjajoče so izbrali katoliki za kraj letošnjega katoliškega shoda veleindustrijsko mesto Essen, ki leži v središču najbolj industrijskih nemških pokrajin. Že pred 26 leti so iuneli katoličani iz vse Nemčije lepo uspel katoliški shod v Essenti. 2e takrat je katoliški shod razpravljal o najvažnejših socialnih vprašanjih. Letos pa bodo na katoliškem shodu skušali dognati, kako naj se po božji volji uredi življenje v modernem velemestu. Za varuha katoliškega shoda so si izbrali sv. Alberta Velikega, ki ga je sedanji sv. oče imenoval »luč Nemčije'. V programu je tudi romanje na grob blaženega Alfrida, ki je ustanovil mesto Essen. Po Nemčiji vise nalepljeni veliki lepaki, ki vabijo katoličane vse Nemjjije na shod v Essen. Dovršeni plakat, ki ga vidimo na sliki, simbolično kaže, kako zmaguje Kristus v velemestu. — Višek katoliškega shoda v Essenu bo slovesna služba božja na prostem. Na lepem griču v bližini mesta je postavljen oitar, okrog katerega se bo lahko zbralo 300 do 400.000 ljudi. ^RAZTOPI Radion v mrzli vodi SKUHAJ v raztopini perilo 20*30 minut EIZPIPAJ perilo najprej v gorici, potem v mrzli vodi KAJ JE NOVEGA Osebne vestì d 70 fc't je Aogotnil bivši narodni poslanec zadrugar g. Janez Stanovnik, posestnik v Hcrjulu. Bog Evi jubilanta še nmcgo let! d €0 Ictaieo rojstva |e praznoval te dni ugledni ljubljanski trgovec gosp. Josip Zalta. d mrvo službene c.egta v Paščevo je odšel g. Aai-r.u Savrè, dosedaj profesor na humairèt&ui gimnaziji v LjuMjani. d 70 let j« sftefwlsjìl znfini zdravnik i« bivši »slasta» dofeoletm vrhniški župan g. dr. J;-nko Mai^cA. V posebno čast mu je, da je skrbel kot župan «e samo m središče občine, temveč tudi ca drajje, bližnje in drijne vasi. Tak župan je res nekaj vreden, zat't gospoda ti; !;!c;j» Beg živi še mnogo tei! d Srawei jafeiiejnih sla«eatMÜ aa Brez j ali v d.,ei cA I, T. septembra. Kot vigjlija k tako poracjuiwiaaa praznik« proslave 2>4eiinice Marijiaega fcrcitarija ua Brezjah, se bo žc v četrtek" i. sept. pričela slovesni «rŠAievnioa. Tri-dn-ivnica s? bo ^zaključila v -«obolo zvečer z veličastno ria*sio procesijo, katero bo vodil r«vztó g. kaezos&o» dr. Gcegorij Rozman, : l i bo nceU K-j.isvtidše. Cerkev bo znotraj in ! y.unaj sijajsa razsvetljena, prav .tako prostor t I red cerkvijo z velikimi reflektorji ter ostala vs-bpia. Točno ob polnoči bo polaožfcka, s3o-\ -Sna sv. maša s petjem. Glaina prosläva ibo v nedeljo ob 10. Preyzvišeni g. knasoäfeof BÉ& mmtawka bsuwilaai. a MSMm-'-- slavij» za »««.. à»r*mm-*m Iji v o f^täo im. m va: hiša v kete>vsisi - —i pc«?-lbti- 1 te**; *ms» šl VJ» «Ä m ■%'Mäa ia Krasi»«*, i; AlojjijB tu pritlifiaa ef Anf, gf. 23, hiša in 2 gosp. poslopji in swinjak. Poleg tega je imenovani« posestnikom puffwtek» še okrog 7® fr»b. »etrov vpisal it» j arktično lakalteto na ljubljanski wmverai. (f V Muri je irtwril g. Lrwfflvik lColbl, posestnik na Cvenu pri Ljutomeru. d SsMrt v gao-jam. Äakoaca Ivan in Koza Peraek, posestnika v Nevi vasi, občina Rogoz-"rea, sta spravljala pridelani jaboičiiik v klet, medtem ko ae je njun. 15 jaeseeev star otrok Alojzij jgraf na dvori$?/e. Ito sta se po opravljenem delu vrnila na dvorišče, sta z grozo da htm «ja IjaMjnaec..... v gaojnii-i. Otrečtftk je med igro'ptóel gnojoko ia se radnäit. Ves trud, eia U atr«k ka z umetaim dihanjem obudili k živtjeuR je fc*l zasMm d Kamw neaged*. Desse étaa so zmečkati odbija« 20* letama delavca Petra Finku, srn- pealenemu pri poglobitvi LjuH^reu-e. — Ko je padel i aefceg» i*avbS3& v Lfatal®tni jje dotnt pretejšaj® poäktdke 23 letati zisfaur Ivan Refe. — Keaj je Saida pcšlicctoVal mizarskima poasceaika Prsata Stepisaika h GeiaiisJsega. — Pri «telar j» Stazligafe» spcctejo črfjnst- ža-jpurj« Albinu Šmogaveu k Oplbteiee. — Itele netrcmj» peškodbe je d&bit puri' pade» s kote» vratar ptujskega kolodvora Marto Laai-pret, — V Slanežičak pri Št. Vidu je padel * vem ia si atoma nogo-10 letni Anton Mrak. ; Ka je podel v domačem skettejw na tla, ' atonmit nego t» letet posestnik Jaoea Wwwk * te». — Desna» ključnico si je zlomil, ka- je- p«kW » ketes* 40tet»i kljočavsičar Franc Bernot iz Zagorice pri Kamniku. — Modras jč pičil p»i ualačvi 18 Ietuo dekle iz Pec pri Zagorju, ia s Leer v roeaiaec desne roke. — Ko je trčil s kolesom v avto je dobil nevarne poškodbe na obrazu in rokah 33 letni žagar Alofrtj Brinoväek ix Otrkn&e. —«Ko se je Jnrrjdl z lestve, si je »lomil roko Štiibečev fiittfek iz Dolge vasi v Stev. krajam. — Krava je jiäöpila na nogo prevžttkarici Herbert 8e-leni iz Bodcreee v Slov. krajini.. Strta noga. — Po nesreči se je sprožil samokres čevtjefr-ske*iu mejstru Karhi Kesu iz Vanče vasi. Krogla jé šla v BOgft, Wevarne' poškodbe na oček je dobila želeraičarjeva žeaa Neža Me-sar|S iz Potekave. Motzte je ki^vo, pa jo je živlače vsekalo * repom ^e» o4i. Ostra iima ji je oži nevarno ranita. — Pri" nabiranja drv je padel v prepad in se hude poškodoval 51-letni kožar Franc Boštjančič e Krke. — Pri nabiranju drv je padla i« ai zlcmila roko 53-letiw dnioarica Ivana Lupina iz Peč. — V vre * apno je padel in dobil hude opekline 6 letni Ivan Terče iz Belih ved pri Šoštanju. — Z voza jc padel 12 letni Martin Šuster od Sv Križa pri Litiji in si je zlomil roko. — Ko je tresel češpljov je pa■> izdali v proslavo sedemstoletnlee smrti Elizabete, ki se je rotila v Požunu. znamko s sliko svetnice. KoiHUiiistiti.it pu-mnkk Klara Zetkin ,o Kot naj-starejša članica nemškega državnega zbora - tiara je namreč 76 let — otvorila nemški držav .ti zbor. Prvič v zgodovini, odkar obstoja nemil, i parla,tieni, bo izvrševala ženska častno službo -!aro«tn nastopili italijanski mornarji, ki so bili zapo!«™ pri topovih, /. jeklenimi čeladami na plavali. »Že spet si »e «a uatreskal! Kako more v» dar človek toliko pijneo vliti vase?« - N>lilir "n ne dolži po krivem. Jaz »pijem vedno samo >' kozarček. Ko spijem lega, postanem popolnoma drug človek in kako se ga la drugi človek nanj > to pa mene ne briga.t Kako filmajo avtomobilske dirk». Filniaiije avtomobilskih dirk včssih ni lahko. Na siiki vidimo, Itako -nema operater vozača, ki dirka s športnim avtomobilom. Operater sedi na odbijaču prtd hladilnikom in fotografira voznika. Kadar vozi avto kakih 100 k m na uro. sedež ca odbijač-i najbrž ni posebno prijeten. Urinine lere éez morje v Evropo. Ameriški letal-«ki polkovnik (if-orge Hutchinson bo v kratkem jdlelel i. vso svojo družino v velikanskem letalu, ki ga je zgradil konstrukter Sikorski, čez morje v Evropo, l.etel bo v smeri čez Novo Kundlandijo, Urttnlandijj in Islandijo v I-ondon. Polkovnik pravi, da bo odletel v Evropo samo zato. da bo pokazal .vojiiii otrokom, katere je že večkrat vozil s seboi i m zraku, nekaj prav poseb"°ga. Slovesen pogreb utopljencev i ladje »Siiibe«. V Kielu so na slovesen način pokopali v skupen grob mladih mornarjev, ki so utonili pri traini nesreči, ki je zadela ladjo N'iobe Razno <1 K» je hotel obiskati zaročenko. Med levaljami in Dravogradom je prekoračil ju-oslovansko mejo posestniški sin Franc Genzi, a l)i obiskal na naši strani zaročenko. Ker e je skrival po grmovju, ga je smrtno pogodil bmejni stražnik skozi glavo. Truplo so sprani v mrtvašnico, a v noči so odnesli sorod-iki ustreljenega v vreči na avstrijsko stran n ga doma pokopali. Koroški listi pišejo, da bi morali naši obmejni stražniki razumeti slovensko koroško narečje. d Doma se lahko nauči vsak vseh trgovskih predmetov, če se vpiše v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Pražakova 8. Uče se tudi vsi moderni jeziki dopisnim potom. g Dobavitelji, ki imajo terjetve napram Dravski finančni direkciji v Ljubljani, obenem pa sami dolgujejo na raznih davkih, naj prijavijo z vlogo, kolkovano po tarifni postavki 1 s takso za 5 Din, da žele deloma ali v celoti poravnati davke z zapadlimi protiterjatvami. V prijavi, ki jo je nasloviti na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani, je navesti pristojno davčno upravo, številko davčnega konta, iznos plačljivega davka, datum in iznos fakture in urad ali zavod etc., za katerega sc jc dobava izvršila. Krvava nasilja se v Nemčiji nadaljujejo. u Zela siromašen in boleh,-« bogosluvee iz Dalmacije, ki mu je zdravnik odredil zdravljenje v Sloveniji, je na našo prošnjo v .Slovencu« prejel i*i dobrih ljudi toliko darov v denarju, da je lahko prišel v Slovenijo in tudi prvič predpisana zdravila je plafal s tem denarjem (v oskrbo ga je prevzel usmiljeni posestnik blizu Kamnika, ki noče bili imenovan), sedaj po treh tednih pa mu je pošel ves denar, da si ne moro ponovno imbaviti zdravil; zalo zopet likamo na usmiljena srca: Prosimo, pomagajte idealnemu bogoslovcu do zdravja. Vsak najmanši dar je dobrodošel. Bog bo plačniki Pošljite na naslov: -Sveta vojska . Ljubljana, Dunajska cesta 17. Evharistični shod v Novem mestu Tudi v Novem mestu se je vršil preteklo soboto iu nedeljo evharistični kongres, ki je nad vse krasno uspel. Že v soboto, dne 27. avgusta popoldne so so pričele zgrinjati v Novem mestu od blizu in daleč mnogoštevilne množice ljudi proti kapiteljski cerkvi, katera je bila središče in izhodišče vsega slavja. Zvečer pa, ko je odzvonilo Ave, so veličastno zapeli zvonovi vseh cerkva v prelepem klenkanju, ter naznanjali pričetek veličastnih slavnosti. Pričele so se zgrinjati množice v krasno okrašeno kapiteljsko cerkev, zabučale so orgle, a pred oltarjem je bilo izpostavljeno sv. Rešnje Telo v nočno fceščenje. Množica je naraščala vsak hip. Kakor ogromen veletok je valovila -- glava pri glavi — po notranjščini starodavne kapiteljske cerkve, katera menda še nikoli, odkar stoji, ni sprejela vase tolike mase ljudstva ko ua ta dan. Do polnoči je verno ljudstvo molilo. Tedaj pa so zopet zapele orgle; pričela se je polnočnica. Ob priliki evharističnega kongresa je bilo uvedeno — menda prvič v takem i-bsegu in prvič v Noveri mestu — ljudsko petje. Pela je vsa cerkev, vsa ogromna množica, da je gromovito bučalo in odmevalo oft cerkvenih sten kakor grom. Bilo je to nekaj veličastnega, nekaj neskončno lepega. Po maši je večina ljudi, zlasti oddaljenih, prenočila in premolila v cerkvi in tudi zunaj nje. Drugi dan v nedeljo zjutraj pa so se začele sv. maše zelo zgodaj, da je mogla vsa mnogobrojna duhovščina priti na vrsto. Vmes pa so se vrstili govori; za može in taute v frančiškanski cerkvi, za žene, matere in dekleta v kapiteljski cerkvi. Vsj govori so bili čudovito lepi, govorniki pa, da da bi jih poslušali kar naprej. Po 10. sv. masi se je razvila iz kapitelja velikanska procesija, ki je vila po vsem mestu, katero je bilo zelo lepo okrašeno, doli do mestu, nato pa nazaj k cerkvi, kjer je bil zaključni govor z blagoslovom, nakar je niogoc.no zadonela Iii luna evbaristitnemu Kralju »Povsod Boga«, s čimer je bila opoldne prireditev končana. Kakor pri mašah, tako je bilo tudi pri procesiji ljudsko petje. Vsaka (ara je pela zase. Take procesije Novo inesto še ni videlo nikdar. Več tisoč ljudi: Mirijine družbe vseb far novomeške dekanije, razna društva in korporacije, med temi novost-lepa četica Frančiškovih križarjev in Sester sv. Klare, v krasnih nniforirah z dvema prapor-cema, nešteto bander med njimi mogočna velika fama bandera, zastav in praporov, pa pisana množica, vsa glasno pojoča ali pa moleča, nazadnje pa mnogobrojna duhovščina s sv. Rešnjtm Telesom. Pod baldahinoni, ki so ga nosili in poleg svetili mladci, {lani Kat. društva rok. pomočnikov, je nosil mil. g. prošt novomeški Karel Cerin Najsvetejše. Vsa ta veličina je pri Novomeščanih vzbudila vsaj za hip veliko spoštovanje do evharistilS-nega Boga. Novomcščani se niso še nikoli tako spodobno obnašali, razen nekaterih puhloglavcev in nekaterih drugih, ki so kljub procesiji nemoteno igrali svojo igro naprej. Sicer pa je vsakdo upognil svoje koleno in tako skazal svojemu Bogu dolžno čaet. Ta veličastna evharistična prireditev, ta velikanska verska manifestacija, kakršne v Novem mestu še ni bilo. — tudi ob priliki prvega Katoliškega shoda ne — bo ostala vsaktereinu, ki se je je udeležil, v trajnem spominu. _ V teh težkih časih, ki dane« tlačijo ubogi slovenski narod, je bila ta prireditev res prav na mestu in prepo-trebn-a! Zato pa -»Povsod Boga...«.I Sijajen dokaz. V večji družbi co se prepirali, kdo je bolj nefcimuren, ali moški ali ženske. Slednje so odločno trdile, da moški, in so to dokazovale na različne spretne načine. Kar se oglasi mlado dekle, ki je dozdaj molčalo, in pravi: »To nikakor ni res — moški so mnogo manj nečimurni in to lahko takoj neizpodbitno dokažem: Najlepši med navzočimi gospodi si je celo pozabil kravato natakniti.« In vsi navzoči moški so se takoj potifuli pod vratom. * Star gospod: »Ti si pošten dečko, toda denar, ki sem ga izgubil, je bil stodinarski bankovec, ne pa deset kovačev.«- Fantič: >Vem, ampak veste gospod, ko sem lani našel bankovec in ga vrnil lastniku, gospod ni imel nič drobiža, da hi mi kaj dal.< RAZNO Nasprotniki agitiruj«) za svoj tisk, kaj pa mi katoličani, nuj držim« križem roke, kose nas vabi na agitacijo /u katoliški dnevnik? Kinematograf » vla-bili. Pri angleških brzo-* lakih priklopijo zda j »a posebno prometnih progah poseben vagon / mehkimi sedeži «i Iv ino predstave. Potniki k<> tako radi obiskovali ta \oz, da je nabavila «iaj železniška uprava ludi opremo za zvočne filme, ki s« se najbolj obnesli v predorih. Na "dprtj progi sc morajo redno sprožiti posebni ojačevalci glasu, kc bi sicer motil ropot koles predvajanje zvočnih lilinov Kaj je iztrebilo mamuta. J. P. Tolmačov ie iii-davnj zbral in objavljal vse. -knr je doslej ziuinegn « mamutu Ta "rjaški slon je živel nekoč oil Pirenei čez Beringov preliv do Alaske. Ir sicer je bilo več vrst. mamutov. Velike množine kosti, /.ob In cela trupla v ledenih tleh Sibirijo pričajo, da je moral živeti v ogromnih čredah. Tudi danes Sheehan: 37 MOJ NOVI KAPLAN Zdi s«; tili, da ste rekli o grškem prevodu starega zakona, da je sestavljen iz več različnih delov, kar bo po mojem mnenju težko dokazati. Morda veste, da piše Justin, da je sam videl, kje so bili zaprti starčki, katerim je Ptolem.\j naložil nalogo, da oskrbe grški prevod? Dalje bi vas vprašal po vzrokih, ki vas vodijo, da smatrate Aristejevo pismo za brezpomembno?' Ce je resničen del, s tega vendar ne moremo sklepati, da je verodostojno celotno pismo. Drugič pa .je pričevanje pri Justinu prav tako lahko poznejšega izvora. Ali mislite celo, da imena dvainsedeniuesetih starčkov, ki so prevajali svelo pismo v grščino, niso verodostojna?- Pravtako.« In vi smatrate ta prevod va slab? Priznam ga, v kolikor se ujema ?. drugimi rokopisi in latinskim prevodom. . Vedeli hi lahko, Ja so izobraženi Judje ze pred Gospodovim prihodom splošno uporabljali ta prevod. Smatrati ga moramo za izredno delo božje previdnosti, ki naj bi pripravljalo našemu Gospodu pot med Grke v Alexandriji. To ni noben dokaz, To dokazuje prejšnje. Saj je znano, kako natančno so pazili Judje na različne naslove, črke m vejice.',. "Oprostite, Judje pred Kristusom vejic sploh niso uporabljali.- -To bo težko dokazati, se je umikal predsednik. :;Ker je že dokazano, ali ne, presvetli?' je rekel oče Duff. Da/ je diplomaticno pritrdil škof, najbrže bo res. Vendar moram reči, da se mi zdi vsa stvar zelo nejasna.« To se mi je zdelo čudno. Končajmo! je silil predsednik. Zdi se mi, da ste učili stvari, ki jih katoličan ne more odobriti.« Oče Duff jc čakal. Med drugim ste rekli, da moramo pri razlagi in določevanju pomena posameznih besed ozirati se tudi na odkritja sodobne znanosti? Da. c Z drugimi besedami: priznamo naj teorijo nem škili racionalistov in zavržemo vse nadnaravno v svetem pismu? Oprostite! To bo težko dokazati. Glede tega moramo upoštevati dve šoli. Ena trdi s profesorjem Kaulenoni, da so izsledki moderne kritike zmotni, a mladi bogoslovci tega ne morejo spoznati. Drugi pa uče, da moramo brati sveto pismo v luči modernih razlagalnih metod. Enciklika Leona XIII. naj bi zaključila ta spor. Toda ljudje so trmasti in kot vedno razlaga vsaka šola encikliko po svoje. Profesor Schöpfer je izdal knjigo: ,Biblija in znanost', v kateri zahteva, naj se izsledki svetnih znanosti ne uporabljajo samo kot dokazi za dejslvo, omenjena v svetem pismu, ampak tudi kot sredstva, s katerimi jih moramo razložiti. Kakor sem že omenil, je nastopil proti njemu profesor Kaulen. Zatem sta se sprla Tibinski profesor Schautz in Wiirzburski profesor Scholz. Za ta prepir se je zanimal tudi protestant König in zbral ÌV! ubo ma oskrba Lì*àrev ah m\<*Ai» at bo imtnjki!* éj Vene» «>tttL Vae Um. da b* reteier «é. Vsaj pise* pričujeta ttsüp * ver>»*e — I .ajtot »red pa !wfi ?!■> iti sta drag& ae, ia ki * Uxj «p-reB"f.':IÌ drartùc: red iati«, ia irei» b; i brasaci ~ prav stórsi: fatui:. — bo p®f t»->: e«ri strsn? vWjìb deset tisar r bìjwoniaja in inogKtra, i» dragc pa «jìijooi rrveàe» % bedi in pc--mmjtaa^. m: i ajuai »ešSeto tak b. ki o»-31» j» kaj debati v afta, ne fes j oteleèi sa obatt. a »e karo jrojp giave. V lo rr?i'> :*3i Mopnja v Ho.-rJii dni ibi. li jim pravimo t berači. Ni trefca latti tee* satin a iaip» k* Be-rth« Lo* prut» -jboštro ni Hikais sramota, akc- Je e di so i a zadnje sredstvo, •it éicrvek cänF: intjeaje. Prej se aura ineti za ^imìù «sto wii/casiu, b&ga^tvo. ki je bèi» prjdfAdjeK» desfckr»; bree det» rt* ne- zaskiicBi sn pa s krrsviiui talp tisočer ia tis£Č£v izžesacik. Beračeaje Bi vseškeii eau m »tu Berači s» la&ko dvoje vrrf: So taki. ki se res ire no-reja preürijtii drasxèe. nc^o da prcsijo »b» gaja« cd ktie d« biše. cd vasi do vasi. So pa indi drnjre vr«te trpi. ki tudJe^njejo fjodi »a «sli m r staisnrjsjih in se ae zadorolje s koščke» «ruba ali krožnikom jedila, marveč pcgt -*o escstarno hočejo denar. Zadnje vrste >beračk pa .-ploh a i s« berači ali prosjaki. marire: spadaj» z? v vrsto pafepubov aii vl?-čugarjev (L»d*trekber). Za ie velja pcsebea zakon (arstr.) z dne 24. maja 1883, dri. zak. St (še vedno v veljavi). Taki berači aii pravilneje vkfogarji spadajo pred sodišče, pote» pj v pri ;?l.> delavniro. , upsuij-'.» r bera ter, j e » abfe pn a*- fkori* preporoda o o p« -- vedno veljavnih določbah »komi favsir.) z d»e H» maja 1ÄT3. d rt. ai. št KÄ. »e d> n« d« »>' •««•i cWiniejf pi- -ati o te«. Zrfia» Je- w ** '*» uvedena iak«sa inajMa z vso ttrtgfMp in da Ul efc-iartta » nalili a«» .ejtaik vmmoM- na rae r i r^j vc^ m> p» rióm p^-to zelo saailjivim osebam, ki naj-večkral kar mlebi»}* - vse aOehtajo . So pa tiii ber»?». in »iažiigarji 12 4rv- eifc krajev, kaj adi nevarai ila.-«!» aa- $» Ijttie» na deželi. O «e« bi mogi stutolo perniati naši taneèki dowevt posebno naša žujFSiišča. ti dan za -iaem eblegana «t .•aiaife aepridiprevov. N-? pa vruimo se k pravi» re* potrebbe» ki so a!j izrocagani in za delo r*~ -pttotbui ikisp Mtaa se «ro ti hen-ri« od héSe d»i hife- Tedi za te. ki ihe le milidarc» uì^iiJjenih l;odi, ve!> omenjeni aiia. Ampai; ai li uboioi iat^fi asuu, ki r iBkfijùoirs beračeaje cd kiše do iuie? V iitši baiKvini team nič manj nego t roje zakotioi. ki urejajo ubožao oskrbo, in ki rei ja jo za obč me tmik bi-, šii deiel ali krv nov in. za katere bili ririesjew. Tj zak »ai ur. tj bivša Kranjsko x dne 2S. avgusta J8KV. dei. zak. 5L 17; ta bivšo Koroško a dne 22. ma-ja J SH&, dei. iaà. št 1*. in za bivša Štajersko z dae 27. avgusta 18Ö6. *t 63. nprec enj^n z zakonom z dne 39. ritt 1905. dei. rak. «t 54. Razen tega ureja ua bivšem Štajerske» abo£-no oskrbo dvoje razgi*»ov deželnega odbora kot izv-ršilnik naredb in sicer z dne 25. oktobra 1396. št «a. in i da* 27. no*, lfc*. U. 76. S pt-ebnim zakouom z dne 36. junija 18S8. del zak. št. jp pa je bila za bivšo Štajersko munovljena p'/i-eb* éedwea £a;d«-iiicnjcs ? GttéeS. t' te1'«1« "e priha,» v pošt«, za kraje, ki »o prips-fttr turi» državi Prràvseai je treb» točno d^tòti. ^ ubciH- » -»i>äB zaiwaa«. V V-isi pogledu ima-jo r« ub-.žni zakt^i preeej niiir.u dobila. ^ najluéBt'ii pa je zak*-« z* bévS» Sta^r^o, ki dfjioča v j Za ubige v su>ui» feg, utor« .-e au.r*ž» »rti csefce, k4 uajni, »ü iaiB- iM, z Uitaùmi mUrn, m listojmi ne u^ri-^i preskrbeti aeoiAc^iaj partbu^» za priživli?nje 1.1 za atoiKi^aje. Daije je t»«. hm pumaiti, a* «i «*k»at.—>»n»ja ukijtfg« le obči u » m je p» prepkiiče», lastnemu preudarku .u /mt-m&miI« oWittokLh tdboto?, ki wut*f> <> »sakem naiasu uboiae o»k/bc fkJkjtati le a« svepb -ejsùk. Naj»» i?» ter aa)t»n»pt je »borri za bivfc Stejersio. do«» sta i&kne» zlasti n Kr»jsko a nit manj z» K3 öär, »m»-reta. d» komaj za sifc» a^CKtojeta dabo d»-na&rjp dobe üajmaMtj MM») se bki« rfeti vsakeens futefgnw ««vete. le prav p« takenn driefem». a le premei ape rabi jen <> sre^jho u bežne cikrbet pf.Hvljaaje od hiše do hiše. PraT gtiovc je trit eboie«. ki z občinskim ediokom v rok; pritiska kijute >,i hiše do tri$e »1» ki je t obfe — r le redärimi ftje-masi — aezauwfijea gtiÄ, cacd iseau uhoùi največji oboter. A ti aw t» und*« im t nteno beračenje ubožca, ki Je prav tako kak .r 7. zla-ton okovani bogataš Sadi človek, ae pi .linije pod njegovo čtoveško do*toju»t . o? — Lthko pa tudi trdim, da je prav te poiiljanj^ občinskih uboirev na oskrbo in prebrana od hiše I do hiše izvor tistega betafeaj*. ki te je po-' - ebao zadnji fes spnč» razner a vse. ' eno prere? raxp«slc. po rt cieli Zalo mislil«, i da je ena rzmed najbolj nujnih — ker najbolj sedemdeset ocen Schöpferjevega deta od vseb vodilnih nemških, avstrijskih, francoskih, irskih in angleških učenjakov io ugotovil, da ae jih preko šestdeset ujema ä Sehöplerjeoi. Oče Duff. »e je oglasil moj kaplan, ki je i zanimanjem publušai to dokazovanje, a vendar do sedaj laolčal, pozabili ste povedati, da vsi ti poročeralei in ocenjevalci grajajo Schöpferja, ker je zavrgel soglasni nauk svetih očetov ni se «prijel popolnoma naturati s&èaih k ndeac. Ob te« medklicu so se vsi zbudili. Predsednik ga je hvaležno pogledal in škof se je sklonil naprej. >Toda .Civiltà Cathotica'. katero lahko smatramo ra uradno etasik) jezuitskega reda. pravi o tej knjigi: Biblična ne bo nikdar bolj napredovala kot takrat kadar >e bode združeval resnični in pra-.ihri nauk svetega presta z upoštevanja vre-dnimi sklepi naravnih znaimsti' To nanaša na nekatera zemljepisa» is astronomska odkritju, je pojasnjeval oče Letheby. A"en-(ter pa a? bojte trdili, da je jezikoslovje, o katerem je tn pro. eksaktna veda, pri kateri niš« možne no-be»e ixpreioembe.' prav tak« eksAktaa kot kaka drug* omenjena nuoci < 'Torej tako točna kot asatematičai dokazi. .D». >To ae bo drčakv j» ugotovil mc>j kaplaua io se Zcveàai svoje image, to je prehod©. . >Me,, ar je zspovarjal oče Doil •■Prepričan aeat d« jt a#Kkmr,ska ianidoori unia zaomja izvid-ua dragi strani, «drožen z notranjo sve40fwse-ni?&ik povebaotfi fos» ia dobe fn* to»o vredao kot ontematicm> dc.Srazw*a>e boste morali pwje pv inisti. da owe jezik v teku časa izpremeniti ?vojo sestavo in pomen? Dobro. Na primer aagleStina v Shakespearejevi' dobi 5« zelo razJilcnje od sedanje. Ali ne boste sedaj priznali tudi tega, da je njegov sodobnik mnogo lažje sodil o njegovem delu in raznih besednih igrah kot danes kak izobražen jezi-koslovee, ko je jezik doživel tolike izpremembe. £>a, toda kaj hočete reči s tem? Kakšen vzrok je ta da nismo slišali nikdar o teh notranjih izvidsostih in podobnih stvareh pri Ori-genn ali Hieronimn ali kakem Avguštinu, tem ali onem očetu, ki še danes uči to, kar je učil pred poldrugim tisočletjem in kar je cerkev vedno učila o izvoru svetopisemskih knjig in tudi v časih, ko sta jim bili grščina in bebrrjščina še igrači. Tu je vendar jasna da so v evangelijih nekatera mesta pozneje vstavljena. Ali ste res prepričani, da je slavospev: Moja duša poveličuje Gospoda res pela mala deklica na Hebronu in da ni samostojno delo koga izmed avtorjev evangelija svetega Luka? . ,stoJil sem s stola, toda bilo je ie prepozna V ocen mojega kaplana se je zabliskala stisnil je ustni-ce, oa so mu zagorele, vedel sem. da ne bo molčal. Veeje neumnosti bi oče Duff ne mogel storiti. Oče Letheby se je oprl na miza se sklonil naprej in s tresočim glasom rekel: ti. oče. ste lahko zelo učeni in prepričan sem, da ste. vendar bi vkljub vsej učene*ti. ki ste si jo nT brali na nemških univerzah, katere tako občudujete ne smeli tako govoriti o svetih rečeh. Ce b? sploh 2 IK4—KU6. ie mi rmcmr wl n j.ak-aibiriji se je od ;ii»rowV>*ib ("-*«»it tki da-Q<-t koruj kuj i/pre-lurniV Tnod:«X» ?moč-virjei zrli«i«. ki >0 jf1 n*Hi r pcSoi in želod* m BiasiKTo".. "i jim po p^lnosia jadr-«-?.la n iivljfTijr: najdena ina-mutU.21 trn ril- kažrjo. da iiikukor ni'O pnriaib- o.l lak.ite. marveč so bde nasprotno dobro rejene- Tndi na-narav ne nesreče katere-Vob v rrte TiK". n>cfle u-irrbtrì n>ai!JK!ov do p«; skdnjrca. WoUko nK>(n-l prsčlovek s svoji a prijwostim orožjem pMtolaoma /a t reti tel; orjakih rivali P® TSfJ priliki m»m't« ni iinmrl granii run.injili kov, marveč «radi lastne preživi-iopli: l ai/o. Ah sie kaj usabili 7 l>a v r.-galica n»i je P3' oU !»MÌ mi/O. f1^ Ali mi fa kl 5* ),- onek.-l 'iVraj. t« J« ,ia»es ioj>et » st®" kel. perečih eadflv naSe socialne zakonodaje : ureditev ubožne oekrbe. Saj nam ne prihaja kdo, ki bi trdil, da so beiaii — najsi so So tako potrebni pomoti — nekakšna idila ali kras naših oest in vasi, morda celo tako, da bi bilo beračenje vredno opevanja v pesmih in pove-stih. Ne; taka podeželska kakor tudi mestna poezija« se prav lahko takoj jenja, ne da bi bilo to V Škodo starim ukoreninjenim navadam med našim narodom. Mislim, da ne more biti napak, ko sem napisal teh nekaj vrst z najboljšim namenom, opozoriti vse merodajne kroge na to, kako nujno potrebno je urediti tako važno vprašanje, kot je socialno vprašanje vobče, glede ubožne oekrbe posebe. Saj mora biti želja nas vseh, da vendar že enkrat izginejo z našili cest procesije beračev, ki si dobesedno podajajo vrata naših domov. Zaenkrat pa imamo kot prvo in najnujnejšo željo, da se vsi berači ali prosjaki, tisti, ki so potrebni, še bolj pa tisti, ki hočejo kot postopači in vlačugarji iz navade živeti na načun dobrosrčnih ljudi, ki imajo sami komaj toliko, ia žive skromno, takoj odpravi vsak v svojo domovinsko občim». Prav «a res ni nikjer rečeno, da bi morali mi, ki smo sami člani revnega naroda, preživljati množice tujih beračev, ko iiuamo Ustnih preveč. Se nekaj ob tej priliki! O brezposelni namreč. Ta pojav zadnjih let nima z ubožuo oskrbo po določbah navedenih zakonov nič skupnega, dasi so sicer tudi brezposelni reveži in potrebni podpore, kakor drugi ubožci, berači ali prosjaki. ■— Toda začasna presfcrba brezposelnih ne more biti bistven del utw>?.ne oskrbe. V tem pogledu je stvar socialno zakonodaje, da uredi s pomočjo raznih pristojnih činiteijev to pereče vprašanje. Predvsem pa je nujno, urediti z novim zakonom vprašanje o ubofcni oskrbi. Fr. K—n. PO DOMOV t m Žalostne novice (Vrhnika) Žalostno je pogledati po našili poljih. Koder 111 toča uničila poljskih pridelkov, tam jih uničuje sedaj vročina — suša. Cena živini je n« lavno«t brkiko smešna. Goveje meso prodala j« po Dill, 10, teletino pa celo Din 12. Ni čudno, če si pomaga vsak rejec na tu način, da zakolje žival doma in jo razprodaja ceneje •iot inesar, na kljub temu vendar nekaj dobi za žival. — Kap je zadela uglednega posestnika in mizarskega mojstra Ivana Voljča. Bil je zvest katoliškim načelom, navdušen in vztrajen zadfugar, dober član uaših organizacij, ljubeč mož svoji soprogi, ter skrben in dober oče svojim otrokom. Kako jebil priljubljen med občani, dokazuje udeležila pri pogrebu. Moški zbor prosvetnega društvu mi Vrhniki mn je zapel doma, v cerkvi in na pokopališču žnlostin-ke. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega predsednik prosvetnega društva na Vrhniki g. Ignacij Hren. Užaloščeni rodbini pa naše iskreno sožalje. —• Po težki, uničili bolez,ni je umrl na Vrhniki kovtuiki mojster Ferjančič Franc. Pokojni je bil rojen v vasi Goče blizu Vi]»ve. Ustanovil si je ua Vrhniki kovaško obrt. Sredi dela se «a ie pa lotilu zavratna je-tika, kateri je po dveletnem boleha il ju podlegel. Zapustil je vdovo s tremi nepreskrbljenimi otročiči. Kako je bil pokojnik priljubljen med Vrhničaui, četudi si je šele po vojni ustanovil ■domačijo, je pokazala velika udeležba Vrlini-čanov, ki so gn spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje. Razno (Šmartno pri Litiji) Župnijski inarof šc vedno kaže gol« ožgalto zidovje iu se s popravili še ni pračelo. Dvorana v hranilničtil hiši je- še vedno zaprta. Vršijo se v njej le shodi cerkvenih organizacij. To nedeljo je imel Marijin vrtec predstavo z malim kinoaparatoin. Otrokom je zelo ugajalo. — V ViuterjCvu je bil napixìen v soboto jiontfči Ja- nez Veihajs, eerkvenik, ko je šel podit dva tatiča, ki sta treslu čeAilje. Stepi» sta ga s cepci tako, da je obležal nezavesten. Dobil jo devet udarcev na glavo, dva sinrtnonevariia. Poleg tega ima tudi zlomljeno roko. — Vlada strašna suša iu vročina. Ajda se suši, otavit tudi in vsi pridelki. Ljudje so v skrbeli, kaj bodo dali živini. l'a tudi za živež bo primanjkovalo, ker je pšenica tako slabo obrodila; bilo jo je komaj polovico toliko kot navadno. Vršijo se prošnje in procesije zt( dež. Medtem pa, to se eni zavedajo stiske iu krize, pn drugi veselja-čijo. Na eni strani molitev, na drugi pa pijača in ples večkrat do zjutraj. V noši župniji in okolici jc namreč v nedeljo že deveta veselica. Kakšni časi bi morali nastopiti, da bi se tudi taki streznili. Naši rudarji na Komu (Kum) Na Kumu, najvišji gori v Za vas ju, kjer v idiličnem soglasju kraljujeta cerkvici sv. Neže iu «v. Jošta, se vrši vsako leto o. sv. Jerneju tridnevna pobožnost, ki se navadno spremeni v pravo ljudsko romanje. Zlasti rudarji iz bližnjih Trbovelj, Zagorja iu Hrastnika, pa tudi iz sosednje Savinjske doline kaj radj prihajajo nu Klim, ki je tudi tujistom iu izletnikom prijetna izletniška točka. Kuni je izmed vseh manjših gora zima zaradi lepega razgleda po vsej Dolenjski, po Zasavju, po obrobnih štajerskih hribih tja do Pece na Koroškem in Do-načke gore pri Rogaški Slatini. — Zadnjo nedeljo je bilo zbranih nn Kumu čez 40ie/.|>osojno odstranijo, če treba s «ilo. Lastnikom prostorov velja " a i prej opomin, potem l>a naj se uvede proti njim redno postopanje in se jim odvzame koncesija. Öa že ve... — Moj krojač je izjavil, du je zame izredno težko delati, — Zakaj p«? Saj si vendar čisto pravilne rasti. — Seveda — ampak ue plačam ne. V gostilni. — Plačilni, v pivu «lav* mrtva limila. — Nt šalite, se go-s|»od! Kako po more uirtvo muha plavuti? ! kaka stvar mogla pokazati namene te bogoskrunske j razlage, jo je pokazala ta vaša beseda. To je črtanje vsega nadnaravnega in zanikanje navdihnjenja. Če ta J slavospev ni navdihnjen, me res zanimai kaj smatrate vi sploh še za navdihnjeno. Mučen molk je zavladal v sobi, a kmalu je vstal predsednik, pokleknil in molil. Pospravili smo svoje knjige in zapiske in se pripravljali k odhodu, ko je rekel škof: »Gospodje! Vsakoletna procesija v čast Brezmadežni bo v stolnici in zavodu eno in tridesetega maj-nika zvečer. Zelo bom vesel, če se je boste udeležili v kar najlepšem številu. Rožni venec bo ob sedmih. Oče Letheby, vas bi prosil, da prevzamete govor za ta veliki praznik.« Oče Letheby je jecljal neko pritrdilo, a škof se je mirno obrnil k ponižanemu in premaganemu očetu Duffu in mu rekel: »Izročite mi vaše predavanje, ker se hočem ravnati po nasvetu očeta Dana.-: Nekateri izmed mlajših kaplanov — šaljivcevso širili po škofiji govorice, da sem hotel škofa poljubiti, toda na tem ni niti pičice resnice — jaz sem vendar majhen, a škof je velik, stasit mož. Poljubil pa sem mu prstan in pošteno stisnil roko. Predsednik me je zadržal. „ »Vedno raje imam tega tvojega fanta. Zdi se, da je bolj pobožen kot učen.« »Oboje!« sem rekel. »Seveda ... Kam smo prišli! Boga zahvali, da ni ta neverni Duff tvoj kaplan.-: , Hitro sva se vračala proti domu u imela dovolj SB°Ä'mi, da so vsi kazali name med Duf-fovim predavanjem.« »Da, štirideset minut so kazali na vas. Med predavanjem, ki je zavzelo pet in štirideset minut, ste jih vi prespali štirideset.« »To je prehuda žalitev, saj se vendar spominjam vsega, kar je govoril o Jobu, Daniel« in sraoptičnih evangelijih.« ■!"-i'fi, i, »Seveda, to je bil uvod.« »Toda, kdo nas je prebudil s smrčanjem, oče Delaney?« »Ne. Prepir a predsednikom ga je preveč razburil, da bi zaspal.« »Najbolje bo, da ne vprašujem.. • Najbrže boste lepo govorili.« »Skrbi me,« je rekel in zaprl oči. »Govor sam ne toliko kot jeza in nevoščljivost, ki jo bo povzročil.« »Ne menite s« m tol Temu se lahko izognete.< »Kako?« ■»Pokvarite pridigo in vsi vas bodo vzljubili; to jé najuspešnejši korak do popularnosti.« »Že danes sem preveč govorii, Sfcjenij gern, da bom molčal, dokler , ne boni vpmšm, toda to je bilo prehudo.-: »Če bi se ne oglasili vi, bi vstal jaz iu najbrže bi ne govoril tako prizanesljivo kot vi. s Večerjala sva skupaj v njegovem stanovanju. Komaj sva se vsedla, je nekdo boječe potrkal na vrata. Šel je ven in se kmalu vrnil zelo razburjen. I? veže sem slišal besede: »Olla mora pustiti delo, prečastiti. Njena prša s0 ji popolnoma upala in bela je kot kreda.« »Ena je- izstopila,« mi je rekel. »Ker je bila pr òhsuj» x* atraàtetr te jf-po ideje. lisi se je «tini opravili svelo spoveò in «iw «bhajiìo. V t« namen je bilo na pwi vse dai fhr*Äife »ei duhovnikov, mrvi sjiissì ridi p, Rsiael ii Krške?», ki je v nedeljo dopoii»? zbrani «t»M» glavi ìnoìki tsrte ptwipml S», asato je bita kar nt prostera t kapelici, v tasterò » tnutj; spwir.Cit Najsvetejše « pjori^iji 7 godbo na òrta fnsrim. Kov» Osefios-t Öse Si. sepiswbra pršSe i, ram «tnfmafjčse ! drs&v» is Oorfàje vasi t« priredi t u&m ie ne ! pt|«btm beatone® éooss ig?» stwìtev . Cisti tostetok k« « BJiì fatti. Sar ài ieS»«M, j«- te, «Ia bi H» lepe «mat is fos«.«, boòo nal') tappasi. kater taài SM«d&> priHi aa aal ftüet ia s teai {»k.«, sai i. 4« bojuje podpirati kar je koristoeg» s» a«vad. Sai räj je Bsg :a bsš ®;E rod. t 'mri je »«s ... »SfcravSe.l liišne s» sapei: morsvik. nosovi penkvinj« asseta jaoaest&ìkii Marnati Klopčifu, p. d. Košela j is PoJbr&k, ki je IS. argosta skteiìl svoje ti«» j Evjjesje ie eM v vrčaest po pla&k*. Zaplakala je . v« sKtnnšk* iMiaa. sskaj sgSevi taoirega ir, pre- , «tonttg*. t rravwt tika lihega :a skre>«af$s tao- } is je se-c'5 - - W r>.-,-. - ?.. aiti »..•> .aisšnjsk ktòesre jr (mmMjal s,-.: daJfoietai otohaiäd edbaraik is sveteraJc* Bii je tedi «šborr.ik ijadsfce pasojifcire v Mocivètò ia. fcljoÈw poenàaoot mi I>rtü>. PiriU sst je gäoK-fct TOraMt. kater« » ie sxesiai v rsuten wem -àejwjc ObÈHdrnuij «ms miwfpff- jeraäbe l«v«i* » aew»!a. 13 ns» jf wpef^-sjit. 'irti » t. jHfljuj, je jBttìai» '«sfi » Je ua»«*' s» K«T kl» «tote« io jdweaito. V njegovo fuso so pnba-|sli ra datori &«j>»i. Tsko je tel nad 30 let m-KStäk >Doa>o{i«ba . b»J 20 Je« jJSogoljab» ; je feil ud Webwjeve dnäbe. Kako priljubljen in fcpa-SeraE * bil pÄojnik je pričal njegov pogreb, ta-teregs so adeJeUH skoro vsi veljavni moìje mo-«leime, perei so mo "peli v slovo ganljive Žaketick* Pofirai v miru. dragi tovariš, in uživaj tuinieoo j»larik>! Žalujoči® pa «aSe iskreno so- Sna rt «a kona Vrbljenu pri isto» \ VrtJ.eajo je nutria 23. a» g. t- 1. za Uda vrili. \t* 'Brrtsj roj. Kavčič h Planice, žena piwt^wik«. srgovca to gostilničarja. \ ojtbovo hjfe, i,- sai tede» prihajal »Domoljub . bila jf pa" t adi aaeoénka raznih drugih katoJiikih feto», -OWuiiat. Cvetja<. in dr. od doma krščaisi.,-, »zgvieoa. je bilo vedno vneta za vse iepo is, ótè>n>. Vsi. ki smo jo pozna», jo težko pogrešamo. Vse® je postalo težko, ko so ji zioaori zapeti mrliški» in. Da so io-res vsi iHK-ii rad» »m» v ideji, k« -o jo tako lepo .spremili iii zadiiji (»ti. V*» gomilo so pokrili z ne i-ni in cveijeü, ia /eienjem in jo okrasili z nešteti su. svecciai. — IwkreM hvala Vam vsem! Bog porrai. \očia. blaga duša, sladko počivaj! Na Zaplar» sno bil« «Raka pri krgfi wdi rr letni («lok» oče i/ Mipe. Tele-,ik. male» oslaJiel. po duhu ssUdesiško žirahen 'i ni Mogel k^j, da ne bi poi»««' - ,>ojiriii ljudmi r.a priljablieno mo bolj« pot. Moia, k» je -»iril.-a! peš — kar se rs naše drsi že tnalo itida» »Wi — Ivana! k Mariji Pomagaj na Breije, «lìmo notna rji. naj bš bi! -e večkrat i vei? narai 3* Zaplaru. Boh. »tstnra Zdravnik dr. JOSIP PETR5Č ne orJir-r» rarrèi do-'asta »i 4L IX «o UL Požar aa «^tetsk« iBohisjsli* Beia> \>a Bohiajska Bela Sr mi * «träfe« ra/-. Imjrtja vjW velikih poterei mesee* s.gsst« ia '.'«•>! rcAn Uasle^a Seva, k« je i«U ^elik* aerarefMk da prjori r« Kgoraja va». N'. * ifsledea pravi zktčutski poèiwlee, ki jt- iiijotä ijadem tolik« škode j« ältaha. T« «fMj« Ä ar g« sta th pol • je irtrštl run «tak is»- ria kakor tiasl« kt« avgusta, »ovo «acscik* delo. tx/i; je skedenj le Mtr jfutwìmVa loa» Roprrt ti Boh. Beb št «Sä. *«!sr-> vwwe. S» Mirai gwrt* Krjsji&a Is ^rtMBsIja. kočtvjt, Metlike. Notfg« sse-■ <-!* it> v, od kM TK je kitei i hi1<-'>v it. i t se. asred v-sefe ban »a sianov '! «soška i« »aska. ae le Inijo. . ia.mi «v prtšii i» oekv es ;saa štAjesk« Ko«v- 011 /O rwàhiwm «cm Maga n i*s.& Ttlit^na. u 4 ievl,e* "«O*-. 60 - Din. u WuK mTjHtìfctì fftjzerstef vrste — Effrensoapr, gftrantini.it prv.nrsten OUmtl Sol» f« jzrfe£tBi «sei {arantirarie Siraaaf-fcvžje po »«beri od Di.n mmfmc£. XA tUSSSSKI» nOBTSBO «O je pt m raxpolig» bog*t* itbera solidnih »Vvliev ■ewè tt^ s»k» niztii panfek, J mmjmm JktówT - JIMMim. »Pri Pollaku" LfubUana, Panafska cesia $t. 13, dvori$(e. HP ......................1 ...........—... šec< je prillici, i«, da vkiijo Belo KraiiJ"* Mirne gore, nikoder jo Je bojda naj|J£* * deti: tod« ta dan it» m biU. ozračje dosti«'!'' Pa če nam je odpovedal («p razglH v d»!-pa je bilo gori od Mir« Uj gledati jn 5c $ slišati: zacimiiep. korislitega in poučne,,, i» tudi ta ameb. .SJostüsko pUiiii.ii0 društvo organiziralo ta izlet U dan pj je |,il tudi kol fantovski izlet iz belokranjske in fori mei k c starisi. Dre fodbi. tua u frnomli>'t iarnbiirico in hattoooiko io drašič-ka zilai od Metlike sta u i rod a veselo razpok mit- . . ,■ , . . . -10 rszpol». zen je še povecalt, tako da je pela m vrisala i ia losa okrog « Frasi-i'ia. Najbolj živahno j» je bik» tate. kjer so Drava ni na raioju jattes pekli, ki j k» je sai:, prikorakal tj« g()rj Prav zado»oljen >-f je caiod razhajal presesi čtn aad ter«, kaj se je doži»ei»> pri »v Fra„' č-išku. ki mo prai i jo Koéeiarji FriHenshergi naši patri jot je pa, jias »raiter« kie ni dosti blagoglasno, k» si izfioswüli tajc» besedo, s fe. mer pa niso aaprattli titk«w«u usluge in nuj človek ie «eniaj prs» ae ve. I „j je >», » Mirna gorat. BacHo V««k 4eta«.sik; 13-13 Msine. U.V. i>wv» vesti. IWi Cm, piaSbe. borsa. 18.00 Sätooski kvtatet 2Itti Cas. t-»r«č,la. .— fwtriek 1. sept,-19.00 Slike iz sarsve. Ift» Zatonu kotiček. »DO .Ikadesak: ptAlk-i. ÄSti KtovinSi. koafert Aat. T ros'a. 2! .45 Preso« ^osxertt à kavarne »Zvenite — Petek, 2. 19M> »tekaj u -'srJe 19$ Citspodaisia «rtu »M Pfcaée aar. Prenos ii Beignuli — totoa. S *epL.: iltti Giasstilä» vaje. lit»» Oese**» otet i® «^f}iodtors«vo. 31Ü0 ^atenski kria£#'U S±.i5 foSamin, knt«et — k »p«.: Prrat» gSasbe. K\fJ}Rewt-> virane st preaos k «Suri-Äa. l«.Sf» Revij» naroé. noi iveJesejpK!. 1!/*- ftotetta kriate^ iiöOCti, poročita. pMAr. I Sui«» fttssi £ mmrisve sojobo« sfasfradiajs. >&3i» stoweetie a» pioKak 16.15 Fan;;»-: ut rtfL IT'»- Preaos bstoiajke 1 rt-les»jia».. ittfi KIsvirÄs haant Heises stirfeojr tMflackeei. Sl/S» Si.ì»o».t: fcriat« ("si, poro- fila. 52.15 Satesadfcf kx'mtrt — P«»4»Jjrà. 5. sept;: Po paljsk« enalji IStJO Kitara', izvor gaqxd» sstra. »<»' Haien : Ztdaja, getaw a Beiersds. Torek, seist: i«»'» Oin&i któifek. IS.»' Sil«. Kvkalet ZvesdnaS® »efe», SMO Espenatok« sta. Koaccsi kr>a>r»e guoe (Belgradi. 2113 ^aloaski k v «aie! — sröda. 7. mpL: WO Sunti ia doasH «ri. *9M Utmm* ars. ."<«• Preass zhora tetiaSawk ». vrieftpa fi»'' Solet. Vi-lntei M IT II Will s ILkitir.kSi. Nr «toka »te >: »en ili sttwl! Mini 2,i,;.,nsj «rtatwaari .. .-òrr..»'- imeti tebtfcsr Stari!» pa twfe ae «tott"- reffit Stodita. KARITAS. &e ofeet/, »ftesar. «-esar ne £»**' dac: kat pa «Mjalii tadi drr. Zato ne «BMjtf t utiwtksjta pr-- k m jemai tata-txtralsiri niJtH >KA*JT.W, Ijol-ljsa». a Mariji« «ter * Guinea jt»; Litiji, p"-«*d» v aetfcljo 4. atfaearim «fc > pr-p •'•dar >Sto; -Zlat jmtei. Kei «e v jgri raK»dr»a materin-ska Ijttbe^es). rattijeai. TtsSopatne w im. ?'»»»-v<-.!;ii daron se pt sprejiraajio a S». FnatiM K«. Pt» 4. ^ «k t? -ätveÄÄüw v tKfcrfämfS» ai* 3« » » vainviaue .'»eistw n mäte^üw w: * S» c asščš! ^Mi^srt ■ ^J^. , ;v,ä,3>i v T,».-«;,r- f- pfkvia^P^® sts i» w«»(i» EsjSelJ ^ff „r r^tapta». P-ürAss j? salito ApmsUefs de» »« '«dat«» nomar M***«. tel laži « s.-«'-asi»ffii '<<š«-«" vvirij? t l.j^j-fjf, A-Äv I.-: e prijsvijO tO WS tosš-n-s-, X t&Hirn sv»jwMa»e|p fM w l, Dobre knjige d Za 70 leteico Slomškove mirti Dne 24. septembra bo preteklo 70 let, kar je veliki Slomfok vrnil Stvarniku svojo svetniško dušo. Hvaležno «e bodo Slovenci spominjali svojega apostola in narodovega vzgojitelja, fudi naša prosvetna društva bodo prirejala primerne proslave tega spominskega dneva. Govorniki bodo našli lepo in bogato gradivo v knjižici Etbina Bojca, Slo m Sek — naš duhovni vrtnar, ki bo izšla v začetku septembra, tako, da jo bodo naročniki imeli do 15. septembra v rokali. Obseg ji bo okoli 64 strani, cena pa okoli 12 Din. Knjižico bo založila Leonova družba v Ljubljani in jo dala v komisijo Novi založbi v Ljubljani. -Naroča se lahko naprej v knjigarnah, ki jo bodo uareCaikoiii poslale, čim bo izšla. ÖISLO v teh težkih časih se more Se noj-lažje dobiti -L. ueijuiovUvìJo domače plelarne. Alt dftmo vsakomur tekoče delo, ker smo òdjemaVei zapte entne, dohnvimo prsi» iu Izplača« o r**lu-žok za pletenje, kar dokazuje mnogo vahvatnic. PiStle. že ilaneB po ijrntis-proKpekto Ivrdki lom a Oft PIrtarsk« Industrij». »4<1. 4 J osle Kali«, M n r I h o r. Trattrl-v» t. Vadosi m veselje fe v Vaši d tujini (t kadar jim primate dobro in lepo blago za obleke in perilo. Kam-garn in športni ševi/ot, volneno blago, najnovejšo svilo, fiunelo in barìu Rt, fine šifone, gradi za modroie, posteljne odete in vse drugo manufakturno blago, samo dobrih kvalitet dobite najcenejše in v na/več/i izbiri v manufak-ttirni trgovini & Élender & Sjubljana mestni trg « O Zalival«. Zahvaljujem «C iskreno zn vsa ustno in pismeno izražena sočutja in sožulja, ki scjii jih prejel ob smrti predrage mi sestre Marije Fertin. — Najlepša hvala p reč. g. p. gvardijauu Bonaventuri /n duhovno tolažbo v njeni dolgotrajni, mučni bolezni; dalje gg. du-liovnMt-mi, sorodnikom ia prijateljem za tako častno spremstvo k večnemu počitku. Slednjič pr«iim posebno gg. duh. sobratc za pobožen spomin v mol it vviti. — Brezje, 23. avgusta 1932. Boguvdani Ignacij Fertin, župnik v p., brat. Gospatfinfc! PRI JURJU v LJUBLJANI na POOiiCASJRVBH TRGU, dobita vsakovrstno blago. PRI JURJU kupite res poceni in dobro. Oglasita se PRI JURJU tam Vas postrežejo z dobrim blagom in res zelo pooeni. Najboljši šivalni stroji in kolesa so edino ADLER-GRU ZNER m dom, Industrijo ta obrt v vseh opremah. Isiotam Švicarski ptelltai ■M DUBIED Pouk t vezenju Irezpla- č*m — Witke cc»e. JOSIP PETELINU LJUBLJANA Telefoa 2913 Jbllzu Prešernovega «p®« nresuka «ta vodo. Večletna garancijo. Ta« n« obrok«. Naznanilo otvoritve liljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, v palaä „Dunav", vltoä iz Beethovnove ulice trgovin* lo ftvar. zalogo iisnfa Na zaiogi bom imel vedno vse vrste usua po najnižjih tovarniških cenah. Prepričan sem, da bom svoje oenj. odjemalce tako v «eni kakor v kvaliteti popolnoma zadovoljil. Vabtm a« bretobvcien ogled zaloge. Priporoča » UMOR IIGM Zdravilno obsevanje obžarevanje (obsevanje) z originalno aparaturo po meto.ti ©