Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 124. V LJUBLJANI, četrtek, 2. junija 1927. Posamezna številka Din 1.-LETO IV. ■taak dan opoldne, terceaS nedelje in praznik«. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 80'—, Keocvlsen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. U*>RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi so ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Deklaracijska debeta. Po proslavi desetletnice majske deklaracije smo na vse zadnje doživeli še de-aracijsko debato. Gotovi krogi — kdo jih ne poznal in uganil — smatrajo namreč za silno veliko delo, če kolikor sploh mogoče zmanjšajo pomen majniške deklaracije in če jo označijo kot sa-m° habsburško deklaracijo in kot preva-f°’ kakor piše slavna >Delavska politi-a< v Mariboru. Ko vsi ti gospodje zmanjšujejo pomen gajske deklaracije, pa seveda ne pozabi0 Poudariti, kako so bili oni vse drugače bi že leta 1914, takoj ob izbruhu vojne ze tedaj borili proti onemu odstavku ki govori o habsburškem okvirju. Iskreno obžalujemo, da so se vsi ti junaki našli sele sedaj, deset let po deklaraciji. Kako vse lepše in kako vse zanosnejše bi bilo, ce bi že leta 1914, akoj ob izbruhu vojne videli te junake, kako rušijo Avsrijo in kako ustvarjajo slovensko revolucijo! To-a žal ni bilo tedaj nikjer najti niti enega takega junaka. Pač pa vemo, da je bila takoj v začetku vojne pri gospodu deželnemu predsedniku Schvvarzu zelo ponižna deputata, ki je prosila za pardon za slovensko časopisje, ki da bo pisalo patriotično. In dejansko so tudi izhajali v Ljubljani med v°jno liberalni in klerikalni časopisi, gotovo ne zato, ker so bili brez avstrijske-Res ne vemo, komu v *„ ho, če zopet pred vsem sve- razpravljamo o onih žalostnih dneh. v resnici obupno žalostni dnevi so bili tedaj in na Dunaju so kar strmeli, ko so prejemali razne ovadbe iz naših krajev. In kar je še najbolj žalostno, so bile skoraj vse te ovadbe plod le najbolj grde nevoščljivosti in konkurenčne zavisti, le izjemoma pa so imele strankarsko ozad-vberalci in ne klerikalci se ne morejo sklicevati na te denunciacije, ker bile so sramota nas vseh, vsega slovenskega naroda. < Kakor pa so bili denuncianti in avstri-jakanti v vseh taborih, tako pa so bili tudi jugoslovanski dobrovoljci iz vseh yrst strank. V Celovcu je bila na primer cisto klerikalna slovenska družba, ki je bila vsaj lako nacionalno zanesljiva, ko najbolj narodna v Ljubljani. Narobe pa je moral tudi v marsikateri liberalni družbi človek paziti na svoje besede. Tisto hvalisanje, da so samo na eni ^rani sami angelji, je vedno navadna 'fer dobri ljudje so prav tako v vseh ® 'ankah, kakor so slabi v vsed druž-*• Dober značaj ni privilegij nobene s ranke, ravno tako pa tudi ne nacio-a na požrtvovalnost. Zato pa je tudi že skrajni čas, da se enkrat za vselei neba ono neumno delenje liudi . '* liella strani sami anglji, na dm«- so na eni dia. * J ’ a dru8» Pa sami hu- Sicer pa je treba povedati tudi to, da imajo pravico delati očitke zaradi medvojnega ponašanja samo dobrovoljci. Samo tisti, ki je storil vso dolžnost, ima pravico, da vpraša bližnjega, kako je on storil svojo. Mnogo, zelo mnogo pa bi vedeli povedati dobrovoljci žalostnega o marsikaterih, ki se danes tako zelo postavljajo s svojim jugoslovenstvom. Kako silno težko je bilo spraviti nekatere iz ujetniških taborov, kako nesprejemljiva % bila za večino misel, da vodi pot v sy^bodo le preko prebega čez fronto. Saj j1’ res, da je bil greh tvegati ta prebeg, m vsaj oni, ki hočejo biti danes vzor patriotov bi to smeli razumeti. žalostno poglavje je naše medvojno življenje in prav nobena stranka, prav noben list nima vzroka, da bi se na to dobo oziral s ponosom. Nekaj svetlih trenutkov je bilo in med najlepšimi so bili Podvigi naših dobrovoljcev in njih hero- Skupščina bo razpuščena. Beograd, 2. junija. Kralj odpotuje iz Niša v spremstvu predsednika vlade Ve-lje Vukičeviča v Pirot in od tod v Južno Srbijo. Zatrjujejo, da bo v tem času prišlo do definitivnega razčiščenja vpraša- nja o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev. Po kakih dveh ali treh dneh se povrne kralj v Beograd, kjer bo podpisal ukaz o razpustu skupščine in o volilni vladi. Pred velikimi in potrebnimi izpremembami v zunanjem ministrstvu. Beograd, 2. junija. V ministrstvu zunanjih zadev ?o pripravlja veliko diplomatsko razporejanje, po katerem bo več sedanjih predstavnikov v inozemstvu razrešenih svoje službe. Na važnejša mesta bodo postavljeni sposobnejši in resnejši diplomati. Ta ukaz bo podpisan v teku tega tedna in bo stopil takoj v veljavo. V Beogradu se še vedno mudi naš poslanik v Tirani Jeftic, ki čaka na instruk-cije ministra zunanjih poslov. Kakor se doznava, bo prišlo na položaj poslanikov v inozemstvu sedem novih diplomatov, ki sedaj niso v službi, a hkrati bo več diplomatov odpuščenih ali pa vpokojenih. Odkritje spomenika Sindjeliču v Nišu. Beograd, 2. junija. Včeraj je bila v Nišu redka svečanost. Odkrit je bil spomenik Stevanu Singjeliču. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami in vse trgovine so bile zaprte. 2e zgodaj jzutraj je prišla v mesto množica ljudstva. Okrog 8. so prišli minister za vojsko in mornarico general Hadžič, pTedsednik vlade Velja Vukičevič, predsednik skupščine Marko Trifkovič, poveljnik armije Terzič in več narodnih poslancev. Tudi češkoslovaški poslanik Šeba in bivši predsednik vlade Uzunovič sta se udeležila te slavnosti. Ob 8. je obšel general Hadžič častno četo. Ob 9. so streli iz topov najavili prihod d\ črnega voza, ki se je pripeljal točno ob 9. na postajo. Ko je kralj izstopil, je podal roko Velji Vukičeviču in poveljniku mesta, a potem je obšel častno četo. Nato je sedel v avtomobil z Vel jo Vukičevičem m se peljal skoz špalir ljudske množice izven mesta na kraj proslave. Na poti so na tej in oni strani stali vojaki in šolski otroci. DIREKTNA POGAJANJA Z ITALIJO SO SE PRIČELA. Beograd, 2. junija. V ministrstvu zunanjih poslov se doznava, da so se že pričela pogajanja med Rimom in Beogradom. Trdi se, da je imel prvi poskus za zbližanje diplomatskih zastopnikov v Ri-| mu uspeli, za katerim se je stremelo in da se bodo ta pogajanja v najkrajšem času razširila tudi na ministra zunanjih poslov. Smatra se, da se bodo pogajanja izvršila povoljno za obe interesirani stranki, ker to zahtevajo zlasti gospodarski, finančni in trgovinski razlogi. Za sedaj vodi naš poslanik v Rimu Ra-kič pogajanja po navodilih, ki jih dobiva iz Beograda. Smatrajo, da bodo ti posli rešeni v najkrajšem času. Ob 9. in četrt je prispel kralj v Cele Kulo, kjer je šel v notranjost in se nato napotil v smeri proti Kamenici. Na celi poti je pozdravljala kralja množica ljudstva. Ob 9.50 je prispel kralj na Čegar, tu ga je pričakovalo mnogo ljudstva in je godba intonirala narodno himno. Spomenik je postavljen na mestu, kjer ga je zgradil kralj Milan leta 1886. Spomenik je visok nad 15 m in je izdelan v obliki kuie in v bizantinskem slogu. Ko je izvršil vladika Dositej posvetitev in blagoslovljenje spomenika, je pozdravil kralja. Kralj je nato položil srebrni venec na spomenik. Vence so položili tudi predsednik vlade, predsednik skupščine, češkoslovaški poslanik in razna društva. General Rankovič je imel govor o borbah od 1. 1804—1809. Nato je obšel kralj špalir meščanov in zastopnikov korporacij in se je dalje časa zadržal s posamezniki v razgovoru. Po končani svečanosti se je vrnil kralj v Niš, kjer je bil skupen obed. j mestni načelnik Juraj Kučič. Potemtakem dobe demokrati na Hrvatskem in v Slavoniji dve mesti velikih županov. PRVI DEMOKRATSKI VELIKI ŽUPANI ŽE IMENOVANI. Beogiad, 2. junija. Za osiješkega velikega župana je postavljen dr. Ivan Frančič, advokat v Dolnjem Miholjcu. Za velikega župana v Vukovaru je postavljen dosedanji veliki župan v Karlovcu Zdrav-kovič. Na njegovo mesto pride sušaški NAŠA PROTESTNA NOTA ALBANIJI. Beograd, 2. junija. Včeraj je izročil odpravnik poslov našega poslaništva v Tirani protestno noto albanski vladi zaradi aretacije Drag. Juraškoviča. V političnih krogih smatrajo, da ho naša vlada zahtevala zadoščenja od albanske vlade, ker ona nima nikakih dokazov za obremenitev Juraškoviča. V splošnem se sodi v političnih krogih, da je aretacija Juraškoviča inscenirana po italijanski vladi. Ako hoče živeti Albanija v normalnih odnošajih z nami, mora dati radi svojega prenagljenega koraka z aretacijo Juraškoviča, Jugoslaviji popolno zadoščenje. POGAJANJA Z GRŠKO OBNOVLJENA. Beograd, 2. junija. Po vesteh, ki jih prinašajo nekateri listi, so še zopet začela pogajanja med jugoslovansko in grško delegacijo v Atenah. Trde, da sedaj razpravljajo o načelnih vprašanjih. izem v Dobrudži in potem: majniška deklaracija. Da, svetel trenutek je bila la majniška deklaracija, ker je zopet vrnila narodu vero v vstajenje. Novo navdušenje je šlo tedaj v srca naroda in vse je spoznalo, da se pričenja novo življenje. Ce se niso uresničile vse nade o novem življenju, pa niso brez krivde tudi oni, ki se danes postavljajo in se šopi- rijo, ki pa še danes, kakor med vojno niso mogli nikjer pokazati niti one širo-kogrudnosti in niti one požrtvovalnosti, ki edino omogočajo, da pride široko narodno gibnaje v vsej sili do veljave. Ozkogrudnost je bila vedno narodu v nesrečo, deklaracijska debata pa ima vse znake ozkogrudnosti in najbolj žalostnega stereotipnega strankarskega frazer-stva. Angleško-ruski konflikt NI ŠE VOJNE NEVARNOSTI. Berlin, 2. junija. Evropska politična javnost polaga veliko važnost na sovjetsko diplomatsko konferenco, ki se bo vršila v prihodnjih dneh. V ruskih političnih krogih se govori, da o vojaškem spopadu sovjetske Rusije z Anglijo zaenkrat še ne more biti govora. SOVJETI IZGNALI IZ RUSIJE ANGLEŠKE DRŽAVLJANE. Riga, 2. junija. Iz Moskve javljajo, da je sovjetska vlada sklenila, da izžene iz teritorija sovjetske Unije.vse angleške državljane. Norveško poslaništvo v Moskvi je, kakor se doznava po poročilih, že začelo z registracijo angleških državljanov. — V moskovskih političnih krogih pričakujejo, da pride do zaostre-nja med Rusijo in Anglijo, zlasti sedaj, ko je angleško bsodovje priplulo v Baltiško morje. EGIPTSKA VLADA SE UDALA BRITANSKIM ZAHTEVAM. Kairo, 2. junija. »United Press« javlja, da je egiptovska vlada po celodnevnem posvetovanju sklenila, da bo ugodila zahtevam angleške vlade, ki zahteva, da mora lord Lloyd ostati vrhovni zapoved-nik v Egiptu. S tem je opasnost nesporazuma odpravljena. — Po vsem Egiptu vlada veliko nerazpoloženje napram Angležem. ITALIJANSKI LISTI POROČAJO 0 SPOPADU V ALBANIJI. Rim, 2. junija. »Giornale d’ Italia« javlja, da se je v noči na 27. maja izvršil napad na albansko mejno stražo. Napad se je baje vodil od jugoslovanskih oblasti v Gusinju. Borba med napadalci - komi-taši in albansko mejno stražo je trajala do jutra. Dosedaj se še ne ve, koliko izgub imajo komitaši, ker so le-ti odnesli s seboj vse ranjene in mrtve komitaše. RAZDOR MED VOJVODINSKIMI RADI-ČEVCI. Beograd, 2. junija. Zaradi razdora v organizacijah HSS v Vojvodini, ki se vedno bolj širi, je bilo sklenjeno, da odideta v nedeljo v Subotico Stjepan in Pavle Radič. Njuna naloga naj bi bila, da pomirita pristaše in vzpostavita red v organizacijah, o čemur pa v političnih krogih zelo dvomijo. TRGOVINSKA POGAJANJA S POLJSKO Beograd, 2. maja. Poučeni krogi trde, da vodi naša država pogajanja s Poljsko o sklenitvi nekih prijateljskih konvencij in o vprašanju svobodne cone v Splitu za Poljsko. To vprašanje naj bi bilo v najkrajšem času rešeno tem bolj, ker so se strokovnjaki izjavili za to, da naj postane Split svobodna luka. >. I POSL. STEPANOVIČ, PRISTAŠ MAKSIMOVIČA, IZKLJUČEN IZ RADIKALNE ORGANIZACIJE. Beograd, 2. junija. Sinoči je dobil radikalni klub telegram, s katerim mu javlja Krajevna organizacija radikalne stranke v Knjaževcu, da je bil na njeni zadnji odborovi serji izključen iz stranke z 28:2 glasovom g. Milan Stepanovič, narodni poslanec. Sklep seje krajevne organizacije je bil poslan tudi okrožnemu odboru in glavnemu odboru stranke v Beogradu. Motivirali so izključenje Stepanoviča s tem, ker baje dela razdor v stranki. — Kakor znano je Milan Stepanovič v sporu s Krsto Miletičem, ali se je ta spor nekako izravnal. Stepanovič je odločen pristaš Bože Maksimoviča. Stran 2. im m umi—— „Pebratimija dr. Ravniharja s klerikalci." Pod tem naslovom poroča »Jutro«, da je bil sklenjen, kakor piše »Politika«, med klerikalci in dr. Ravniharjem voliv-ni pakt. Vest »Politike« je seveda čisto netočna, ampak zato dobrodošla »Jutru«, da more zopet enkrat udariti po dr. Ravniharju. Na »Jutrovo« žalost pa je ta udarec le udarec po vodi, kakor kaže popravek, ki ga je poslal dr. Ravnihar »Politiki« in ki se glasi: Uredništvu »Politike«, Beograd. Podpisani prosim uljudno, da izvolite popraviti vest, da sem na seji mestnega odbora NRS v Ljubljani poročal, da so klerikalci ponudili slovenskim radikalom volivni sporazum in sicer na ta način, da bo skupni kandidat v Ljubljani dr. Ravnihar, v volivnem okrožju Ljubljana — NAvo mesto pa dr. Niko Zupanič ter da odpotuje deputacija radikalov v Beograd v to svrho, da se doseže pri glavnem odboru NRS odobritev volivnega sporazuma. Res je marveč, da na seji mestnega odbora kaj takega nisem poročal, to tein manje, ker ni resnica, da bi bila SLS slovenskim radikalom ponudila kak volilni sporazum. Z odličnim spoštovanjem Dr. VI. Ravnihar. Katoliška orientacija fašizma. Pod naslovom »Katoliška duša v fašizmu« je objavljen v reviji »Echi e com-menti« članek, ki je nad vse zanimiv za najnovejši duševni preobrat italijanskega fašizma. Članek se glasi: Mussolinijev pomočnik v vodstvu stranike, Njegova ekscelenca Turati je govoril na zemljoradniškem zboru v Sieni in naglašal, da je bistvena vsebina fašizma v katolicizmu. Ob tej priliki je še dejal: Kam nas bo vodila še naša žeja po lepoti, dobroti in sili? Šli bomo tja, kamor nam zapove iti naš zapoved-nik. Kajti mi vemo, da bo naš duh zmagal, če bo nas vodil naš voditelj. Naš duh zahteva moč in pravico ter priznava na svetu ne samo znak Rima, temveč tudi večno oivilizacijo. Ne gre torej le za željo, da zopet za-cvete prestiž Rima, temveč gre za našo težnjo za zmago večne in univerzalne duše katolicizma, ki »upravlja fašistov-sko revolucijo že od 1. 1922. Fašizem je plod mučeništva in žrtev onih 600.000 naših junakov, ki so poginili, ko Oni, ki je trpel na križu za vse človeštvo. V imenu vseh svojih mrtvih je fašizem osvobodil Italijo od materijelnih in moralnih neprilik, ki so jih naši deželi nanesli liberalizem, framazonstvo in demokracija. Fašistovska duša obstoji, ker je usbvar-jena iz mučeništva, iz ljubezni; ona je neumrjoča, ker je rimsko-katoliška. Ekscelenca Turati uči vse strankine člane, kako mora vsak fašist biti pripravljen, da žrtvuje -življenje, ker življenje samo po sebi ni nobena dobrina, temveč samo sredstvo, s katerim more- mo osvojiti vse dobrine. Toda vsako osvojanje zahteva: akcijo, nevarnost in žntev. Slava najčistejšega fašizma ni dosegljiva, če drži kdo roke prekrižane ali če čaka, da pride v amfiteater in nato na ministrsko stolico. Samo oni ljudje so vredni sedanjosti, ki so pripravljeni vsak hip žrtvovati lastno življenje v ognju vsakdanje borbe za Največje Dobro. Zato se oni, ki se gibljejo v blatu živalskega materializma, ne morejo približati našim visokim ciljem. Te more doseči samo tisti, ki sledi primeru Kristusa. Brez tega duševnega preobrata ni ljudskega napredka. Fašizem pa je s svojo revolucijo prinesel v sedanjo italijansko generacijo tak preobrat. Zato nas čaka sedaj, fašisti, polje akcije in boja.« * Mislimo, da se še ni zlepa kdo tako predrzno izrazil o katolicizmu, kakor »Njegova ekscelenca goapod Turati«, ko je govoril o katoliški duši fašizma. In zato tudi navajamo te blasfemične besede fasistovskega generalnega tajnika le v ilustracijo, do kakšnih gorostasnosti se more povzpeti fašistovska fantazija. Požigi hiš, mučenje in pobijanje ljudi, pa — Kristusov primer. Bilo bi v resnici smešno, če ne bi bilo tako zelo ogabno. Ali pa morda misli g. Turati, da bo nova »katoliška« duša fašizma dala fašistom možnost, da prično oznanjati nove »križarske vojne« preko Balkana v sveto deželo ? Fašisti so v resnioi tako zmešani, da bi bili sposobni celo za take gorostasne misli. Madjarska revanšna politika. Če je bila madžarska politika še pred nedavnim časom navidezno precej korektna in se je le neoficielno govorilo o potrebi revizije Trianonske pogodbe, je danes madjarska politika odkrito revanšna in namera revizije Trianonske pogodbe se več ne prikriva. Madjarski magnati pač mislijo, da je prišla za nje izredno ugodna konjunktura in da je prišel čas, ko bodo mogli uresničiti vsaj del svojih sanj. Na eni strani se pri tem opirajo madjarski magnati na Italijo, na drugi strani pa upajo na pomoč Vel. Britanije, ki je sedaj v najodločnejšem boju s sovjeti in ki bi zato mogla rabiti tudi madjarsko pomoč. Govori se namreč, da hoče Vel. Britanija oborožiti Vranglovce, ki bi se organizirali za pohod proti sovjetom na Madjarskem. Baron Wrangel, ki je te dni prišel v Budimpešto, je bil od madjarske vlade sprejet z vsemi častmi, ker pač madjarska vlada upa, da bo Wrangel najboljša vez med Vel. Britanijo in Madjarsko ter znatno še poboljšal že itak dobre odnošaje med obema državama. Italija bo varovala Madjarsko pred Malo antanto, dočim bo Vel. Britanija ščitila Madjarsko pred veliko antanto. Tak je račun madjarskih magnatov, ki ga madjarski listi tudi odkrito izpovedujejo. Beograjska »Politika« je namreč očitala Madjarom, da hočejo doseči revizijo Trianonske pogodbe in na ta očitek odgovarja zadnji »Pester Lloyd«. List pravi, da je velikanska zmota, če misli kdo, da ni vse madjarsko ljudstvo o nujni potrebi revizije Trianonske pogodbe ravno tako prepričano ko grof Bethlen. Celo na mednarodni podlagi stoječi socialni demokratje so z vso odločnostjo izjavili, da smatrajo Trianonski dogovor za nevzdržen. V vsej Madjarski ni niti enega, ki bi se hotel sprijazniti s Tria- nonsko pogodbo. Ta volja Madjarske po reviziji mirovne pogodbe pa je čisto v skladu z miroljubno politiko Madjarske, ker nihče na Madjarskem ne misli na to, da bi s silo izpremenil mirovne pogod-6e. Kakor se iz zadnjega zatrdila vidi, se madjarski politiki vendarle še me čutijo tako močne, da bi si upali odkrito propagirati‘tudi revanšno politiko. Vendar pa je jasno, da je v njej jedro vse madjarske današnje politike in da bodo Madjari nemudoma tudi pričeli z njenim praktičnim izvajanjem, kakor hitro bi razmere to dopustile. Nada vseh vodilnih madjarskih politikov je danes v tem, da bo Mussolini take razmere ustvaril. Delovni sloji in vsi, ki so od današnje vladne večine samo neusmiljeno izkoriščani, pa imajo malo drugačno mnenje. In ti krogi smatrajo za mnogo važnejše, da se rešijo domače tiranije, kakor pa da zaženejo Madjarsko v nad vse ris-kantno vojno. Vsled silnega terorja ti krogi seveda ne morejo odkrito povedati svojega mišljenja, vendar pa tudi ne prikrivajo, da niso zadovoljni z madjarsko oiiciel.no politiko. V tem oziru je zelo značilen govor socialno demokratskega poslanca Gyorki-ja v parlamentu. Najprej se je v svojem govoru bavil z madjarsko notranjo politiko, nato pa je pričel govoriti o zunanji. Dejal je, da je aktivistična politika, ki jo je Bethlen v svojem govoru v Zala-Egerszegu tako pompozno napovedal, že stara stvar. Ze pred daljšim časom je skušal Bethlen doseči, da bi se orientiral v zmislu približanja k Poljski, kar pa se mu ni posrečilo, ker se je Poljska naslonila na Malo antanto. Nato je Sledil znani govor Horthyja v Mohacsu, kjer je bila ponujena prijateljska roka Jugo- slaviji. Ker ni na to prišel noben odgovor, se je Bethlen orientiral v italijanskem zmislu. Sklenjena je bila z Italijo pogodba, ki naj bi predvsem uredila reško vprašanje. Posebnost te pogodbe pa je, da ravno o Reki nima niti besede. Splošno nazivajo na Madjarskem vse sosedne države za roparske, Italijo pa proslavljajo, pa čeprav je Italija ugrabila Madjarski Reko. Svoj govor je zaključil Gyorki z izjavo, da bi mogla biti madjarska socialno demokratska stranka za pogodbo z Italijo le tedaj, če bi Italija vrnila Madjarski Reko. Tako je socialno demokratski politik prekosil z dobro premišljeno politiko celo madjarske revanšne politike in čeprav ni mogel preprečiti ratifikacije pogodbe z Italijo, je pa z zahtevo po vrnitvi Reke .vsaj poslabšal dobre odnošaje z Madjarsko. Revanšna politika Madjarske bo seveda kljub teinu še nadalje cvetela, vendar pa ne more postati nevarna, dokler vlada na Madjarskem sedanji teror in nezadovoljstvo delovnega ljudstva. In to dejstvo bi morala izkoristiti naša politika. Politične vesti. := Direktna pogajanja z Italijo. Italijanski tisk piše te dni zelo mnogo o delovanju beograjskega poslanika Bodrera, ki je imel številne konference z Marinkovičem. Po mnenju tržaških listov pomenijo te konference že pričetek direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom. Fašistovski »Popol-o d’ Italia« pa naglasa, da v zadnjem času jugoslovanski listi ne napadajo več Italije zaradi Tiranskega pakta in da priznavajo (?), da Italija ni imela s Tiranskim paktom nobenih agresivnih namenov. Zato pravi list, da se je šele sedaj razčistila situacija in da obstoji sedaj možnost, da pride do direktnih pogajanj med Rimom in Beogradom. = -Naši odnošaji z Bolgarsko sc zboljšuje-jo. V Beogradu se mudi že več dni predsednik bolgarskega novinarskega udruženja in biviš minister Kasazov. Kasazov je imet že več razgovorov z vodilnimi našimi politiki, tako z dr. Ninčičem, dr. Lazo Markovičem, ministrom dr. gpahom in drugimi. Vsi ti razgovori so dokazali, da je povsodi najboljše razpoloženje za abližanje z Bolgarsko. = Kralj Ferdinand za koncentracijsko vlado. Politična situacija se je v Rumuniji vsled kraljeve želje, da se ustvari koncentracijska vlada, čez noč spremenila. Na kraljevo intervencijo so se tudi v resnici takoj »pričela pogajanja za ustvaritev konoeutracijske vlade. Ta pogajanja pa so po 'povratku notranjega ministra Goge bila prekinjena, ker je Goga prepričal Averesco, da je koncentracijska vlada nepotrebna. Vsi listi, ki so drugi dan poročali o koncentracijski vladi, so bili zaplenjeni in so morali prirediti novo izdajo, v kateri so manjkale notranje politične vesti. Vladni list »Intreptaria« pa je objavil članek, v katerem pravi, da želi koncentracijsko vlado samo Bratianova liberalna stranka. Ta je namreč vedno za koncentracijsko vlado, kadar je v opoziciji, kadar pa je na vladi, noče o njej niti slišati. Tudi drugi vladni organ »Politica« se izjavlja proti koncentracijski vladi in demantira vest, da bi na merodajnem mestu (na dvoru, op. ured.) želeli tako vlado. — Temu nasprotno pa trde v liberalnih krogih, da je kralj dejansko izrekel željo, da se ustanovi koncentracijska vlada, ker bi samo taka bila kos vsem težkim nalogam, ki jih ima danes rešiti Rumunija. = Egiptska vstaja — delo Italije? ,»West-minster Gazette« pojasnjuje v uvodniku, zakaj je poslala velikobritanska vlada križarke v Egipt. Predzgodovina tega spora je v zvezi z diplomatskim korakom italijanske vlade, ki je Londonu sporočila, da :bi bila pripravljena sprejeti protektorat nad Egiptom, če angleška vlada iz kateregakoli vzroka ne bi mogla nastopiti proti ekstremnim elementom v Egiptu. Ta korak je storil Mussolini vsled tega, ker mu je ob priliki konflikta zaradi Tiranskega pakta namignil Chamberlain, da bi mogla Italija dobiti gotove koncesije ob Sredozemskem morju, če bi opustila svoje albanske aspiracije. Nato je zahteval Mussolini nič manj ko protektorat nad Egiptom. Chamberlain je seveda to predrzno zahtevo gladko odklonil in izjavil, da Vel. Britanija ni več interesirana na balkanskem konfliktu. List poroča dalje, da je izven vsakega dvoma, da je Italija inspiri-rala egiptovsko gibanje in ga tudi vodila. — Tako imajo Angleži krasno priliko, da se prepričajo o vrednosti italijanske pomoči in o neverjetnem apetitu g. Mussolinija. Upamo, da so egiptovski dogodki sedaj precej ohladili angleško italofilstvo. = Izključitev Trockega in Vujičiča. sovjetski tiskovni urad poroča oficielno: Plenum komunistične internacionale je na svoji zadnji seji sprejel celo vrsto resolucij, ki se tičejo zlasti bližnje vojne nevarnosti, kitajske revolucije in delovanja opozicije v komunistični stranki. Z ozirom na kandidaturo Trockega v izvršilni odbor in članstva Srba Vujičiča v eksekutivnem odboru je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da so njujina načela in njujino ponašanje nezdružljiva s članstvom v eksekutivnem odboru, kjer je vsako nadaljevanje opozicije najetrožje prepovedano. Žato se pooblašča predsedstvo eksekutdvnega odbora komunistične internacionale, da oba izključi, če bi še nadaljevala s svojo opozicijo. Končno poživlja resolucija eksekutivni odbor komunistične stranke, da naredi odločne koiake v vaistvo komunistične stranke proti Trockemu in Zi- novjevu. — Plenum komunistične internacionale je nadalje sprejel resolucijo, v kateri poživlja vse potlačene narode sveta, da dejansko podpirajo kitajsko revolucijo in sovjetsko unijo. Prelom angleško-ruskih od-nošajev da je »signal največje vojne nevarnosti«. = Težak poraz f angcolina. Iz Londona poročajo: Po dospelih vesteh iz Pekinga so doživele čete maršala Čangcolina težak poraz. Provinca Honau sicer še ni za Čangco-liua popolnoma izgubljena, toda njegove zaveznike je Cangkajišek pri Anvaju uničujoče potolkel. Čangcolinove čete se umikaj® proti Sučau, ki ga bo Cangkajšek v prihodnjih dneh sigurno osvojil. Tudi računajo s tein, da bodo južne čete zasedle vso provinco Šantamg. Vse čete severne armade so na umiku proti 2-olti reki. Vsled prodiranja nacionalističnih čet je sklenil angleški general Duncan, da sledi japonskemu primeru in pošlje angleške čete na sever Kitajske. Tako odide drugi bataljon Bordovega polka v Tšentin. Razven angleških in japonskih čet odidejo v severno Kitajsko tudi ameriške čete. Japonski poslanik v Pekingu, ki Je hotel oditi v domovino, je vsled kritiSne8a položaja severnih čet svoje potovanje ložil. = Prod razkolom v nemškem centrinnU? Drž. kancelar Marx je pisal dr. Wirthu pismo, v katerem zahteva pojasnilo zaradi njegove ostre obsodbe koalicije, v kateri se nahaja centrum. Dr. NVirtli je nato odgovoril, da je v opoziciji proti sedanji koaliciji in da se bo še nadalje boril 'proti njej. ker pomeni ona nevarnost za svobodo. Na shodu v Konigsbergu pa je 'dejal dr. W.irth, da se hoče proti njemu pričeti zaradi njegovih izjav strankarski proces. Njega to ne more motiti in postal bo Se bolj jasen. Ni res, da bi 'bila vera v nevarnosti, kakor govore nekateri, temveč v nevarnosti je le reakcija. V nevarnosti bi pa bila tudi nemška svoboda, če bi opustili boj proti sedanji vladni koaliciji. — Dr. Wirth je nato napovedal, da bo pri volitvah nastopil tudi samostojno, ker smatra za svojo dolžnost, da okrepi levo krilo v stranki. - pred sklicanjem izrednega zasedanja poljskega sejma. Večina poljskih parlamentarnih strank resno razpravlja o sklicanju izrednega zasedanja sejma. Zlasti desničarske stranke zahtevajo, da sejni dela m im -jo že pripravljeno peticijo s potrebnim ži vilom podpisov poslancev, da se sejni sklice. Peticijo so hoteli tudi že oddati, a so to namero opustili, ker so pričakovali, da bo vlada sama sklicala sejm. V zadnjem času so se glede sklicanja sejma pridružili desničarjem tudi socialisti in zato je verjetno, da bo moral predsednik v kratkem vendarle sklicati sejm k izrednem zasedanju. = Komunisti in varšavske volitve. PrI občinskih volitvah je volivna komisija razveljavila 67.000 komunističnih glasov, ker so bili oddani za nepostavne kandidatne liste. Komunisti so vsled tega naravno siln° ogorSsmi in se nameravajo pritožiti na najvišje sodišče z zahtevo, da se volitve razveljavijo in razpišejo nove. Njih zahteva pa ne bo prodrla, ker je bilo od 120 komunističnih kadidatov 87 takih, ki so bili sodnijsko kaznovani, pri čemur pa se na politične delikte sploh ni oziralo. = Turčija si more pomagati sama. Na svečan način je bila 380 kilometrov dolga v navzočnosti faria. Otvoritev se Jf U 1 g M 3* !mel 0b tej P". H T Kerna! pase,, k> J . Kemal je dejal, da memben politi®® najboljši odgovor vsem.ti-,e nova zete*«jaiU ^ ,je Turfija ^ vojne fZ izmučena, da more napredovati le s tu-o pomočjo. Turčija si nasprotno more o-magati z lastno silo in nova zelezmca to dokazuje. , - Kratke vesti. Sovjetska vlada razpisuje notranje posojilo v znesku 200 milijono-v rubljev. Posojilo se bo obrestovalo po 12 odstotkov in 0° amortizirano v 10 letih. Visoke obresti dokazujejo, da je sovjetska vlada v težki denarni zadregi in da je njen kredit silno slab. 30 madjarskih žurnalistov je prišlo na Reko. kjer bodo imeli konferenco z italijanskim finančnim ministrom Volpijem. Japonska vlada je sporočila mmunski vladi, da 'bo takoj' ratificirala 'besarabsko konvencijo, ko dospe rumunski poslanik v Tokio. Primo de Rivera je izjavil, da bo v kratkem sklicana ustavotvorna skupščina, da izvede revizijo ustave. Včeraj je bila v Grčiji slovesno proglašena od parlamenta sprejeta nova uistava Gr5ije' . „ rednem» Bolgarsko sobranje je sklicano K sestanku za dan 15. junija. Mar0. Na Rumunskem je prišlo v tejkega spo-din zaradi agrarne 'reforme . k()V pada med kmeti ™ ranjenih. ' in vec kmetov je biio » ir ■ v, Saarskega ozemlja bo /IgilSS' i»'™ k» «*t»W železniška varstvena siraza. _ Sokolstvo. BRATJE! Na binkofitni pondeljek G. t m. ob 4. uri popoldne razvije bratsko društvo »Sokol svoj društveni piapoi. ..lnvia. Vabimo Vas, da se udeležite tega sli J _ ki bo spojeno z društvenim javnim V^jon1 nim nastopom na Taboru, v čim najv številu. j jjorod- Zbi rališče članstva v kroju P^rakamo nim domom ob 3. uri, od kodei ločno ob pol 4. uri na Tabor. Zdravo! Odbor M" ^..bljanskega Sokola. 10 i zenačenju^d avkev." Prevrat nam je prinesel marsikaj novega in predvojnega časa s sedanjim niti primerjati ne moremo; zlasti je zakonodaja javno upravo povsem spremenila. Poleg dobrih stvari, smo dobili tudi nekaj specijalitet, in specijaliteta iposebne vrste je označba in pojem: izenačenje davkov, pravtako kakor je posebnost našega časa izraz Nemška Avstrija, ko drugo jezične sploh nimamo. Pa ostanimo pri izrazu izenačenja davkov in ga pretehtajmo. Najprej moramo določiti kaj beseda izenačenje pomeni? Na to nam najbolje odgovori matematik, ki izenačuje sorodne stvari, a nikakor ne različnih: 5 jabolk, 7 hrušk, 10 koles, 15 stolov ne moreš izenačevati. Tako tudi davkov ne moremo izenačiti, ker je vsak davek količina zase: vzrastel je iz posebnih razmer, v posebni deželi, med posebnim ljudstvom in mora Imeti svoj lasten ustroj. V Slovenijo |ie spada davek o pomorskem plovstvu, ker Je la gospodarska panoga pri nas malenkostnega pomena in tudi, £<1 bi si tak zakon ustvarili, bi bil kratek in priiprost ter . So nikakor ne bilo mogoče enačiti ali M 1 eVati z ■enakim zakonom pomorske , efele. A recimo da bi ga hoteli izenačevati, kako ,- flaj bi to storili? Ako postavimo vi-OKe tarife, primerne za velik promet pohorskih dežel, bi zadrgnili vrv deželi s pomnim obrežjem; ako bi zakon prilago-ke »“im razmeram, 'bi zgubili dohod-n ' } nam more dajati bogato, promet-.• ako bi ga v pravem pomenu fn ■» ’ torej obojim enake določbe, tarife, globe, tedaj bi vstvarili skrpucalo: za e»ega preveč, za drugega premalo. 'To smo viueli ie v stari Avstriji pri državni ližit-niak’ Porojena je bila razmeram s tovar-im v UVC(leiiimi žgalnicami, a pri nas smo ■ eJ*. navadile kmečke kotle. Bog ne dal, m bila lin. kontrola strogo izvajala za-“,n: st>'°g«. odpečatovala, strogo zapečato-na ^ii^lia, ia®ncai'jev bi bila noč in dan tako, da soeto“tietrnSk-V-? Pama8ali s0 *’ bližnjo^iratiko! „i stalno govori, ©aje zato pobudo za niarsi-kako „ovo misel in zato ga Objavljamo, pa tor in Se (V- V-Seni 2 lzvaJanji čislanega av- laga nTpredka.a^0uTeda diSkUSija je pod' Isto je veljalo za druge primere pri drugih davkih, kjer je uradništvo iz lastne prakse prikrojilo davek razmeram dotične dežele. A to je bilo mogoče v državi, kjer je bila skupna uprava z zgodovinsko preteklostjo. Pri nas pa hočejo dandanes izenačiti avstrijski kataster s srbskim, ki ga sploh imeli niso, gk nočejo in bo zenačen kataster nalašč z velikanskimi stroški prilagoden povsem neprimernim razmeram. Kajti, kakor v par letih ne moreš v Macedoniji ustvarili modernega prometa s stotine km železnic in industrije z ducati tovarn, tako v ■dobi za izenačenje določeni ne moreš brezkatastrski deželi čez noč vsiliti modernega katastra. Tako delo bi bilo milijonsko zapravljanje, brezkoristno usiljevanje, z ničevim davčnim efektom in bi trajalo uvajanje toliko let, da bi med tem mogel upeljati nov, razmeram primeren, eenejši in boljši zakon. In to ker smo povedali, velja v primeru med dvema upravnima celotama: staro Avstrijo s 150 let starim katastrom in komaj našim razmeram pridobljeno Macedonijo. A kaj porečeš ob prisiljenem izenačevanju* razredariue, zemljarine, pridobniue itd. iz zakonov Avstrije, Ogrske, Hrvatske, stare avstrijske Herceg-Bosne, turške Macedo-nije, predvojne Sr.bije in Nikitove Črne gore? Dovoli mi primeroi iz sedem vrst vin narejeno vino je — brozga (brez zamere!), iz sedem različnih oblek sestavljena uniforma je — stražilo (brez zamere!) in iz sedem vrst zakonov izenačen zakon je delo, ki ga letos po dolgih desetih letih še .niso izvršili in ga dobro nikoli ne bodo izvršili, pač pa bi bili nove zakone, prikrojene novim (razmeram, novemu ter®oriju in novemu gospodarstvu ob sodelovanju praktičnega, v pisarnah upeljanega uradništva že davno povoljno in — s primernimi stroški dokončali ter za ljudstvo in državo povojno uipeljali. Kar velja morda za druge zakone pogojno, ne velja za davčne nikoli! Izraz: izenačenje davkov je v popre vratni dobi v naglici stvorjena skovanka, večjega pomena pa drago in zamudno delo nima in nikoli ne bo imelo! N. N. * Pač pa bi bilo primerno izenačiti — draginjo: svojčas je bilo dovoljeno 5% (pet) čistega dohodka, a dandanes — 25% (dvajset pet)! Egiptske politične razmere. Ker je sedaj vsled konflikta med Londonom in Egiptom egiptovsko vprašanje zopet aktuelno, objavljamo članek znanega češkega oriento-loga Alojza Musila. cilcL* spomladi 1. 1926 ima Egipt koali-, 0 v^ado, ki jo tvorijo tri, zelo ne-co močne stranke: vafdisti, liberalci ‘n nacionalci. Vafdisti ali pristaši delegacije, ki Sledi svojemu predsedniku Saadu paši Zaglul, imajo v parlamentu večino. Kljub temu pa niso sestavili lastne vlade, temveč skupno z mnogo slabejšimi liberalci in nacionalisti. To so storili zategadelj, da ustvarijo enotno /TJtn0 egil>t°VSkega naroda in da bolje as opajo njegove interese. V opoziciji so le maloštevilni itihadisti, ki sicer v svojih listih delo vlade kritizirajo, v parlamentu ipa navadno molče. ^ >Na čelo prve koalicijske vlade je prišel Adli fpaša Jeten, pravdaren politik in osebni prijatelj Zaglul paše. Po žalostnih izkušnjah iz 1. 1924 so prišli vsi egiptovski politiki do prepričanja, da ne morejo izsiliti uresničenja nacionalnih idealov egiptovskega naroda in da je zato čas, da se posvete notranjim egiptovskim zadevam in tako pripravljajo tla za svoboden in neodvisen Egipt. Vsi predlogi vlade v parlamentu in vsi ukrepi njenih organov zunaj na deželi so imeli zato samo to namero, da izboljšajo kulturni in gospodarski položaj egiptovskega naroda. Na polju ljudske piosvete, poljedelstva in prometa je bilo tekom zadnjega pol leta več doseženo, ko preje v celem stoletju. Pa tudi tu je naletela vlada na težave, ki so v zvezi z zunanjim položajem Egipta. Izhajajoča s pravilnega stališča, da je mogoče čut dolžnosti v narodu dvigniti le, če se narod udeležuje samoupravnega dela, je vlada Adli paše skušala izvesti avtonomijo vasi in okrajev. Temu pa so se uprli angleški uradniki, ker so se bali, da bi mogla postati samouprava najboljša šola za politično mišljenje. Adli paša, ki se je na vse načine trudil, da ohrani dobre odnošaje z Vel. Britanijo, je dal izdelati zakonski načrt, ki je kolikor mogoče ugodil angleškim željam. Načrt pa je parlament odklonil in zahteval uvedbo avtonomije v vasi in okraje — torej ravno to, kar je visoki komisa c odklonil. Egiptovski parlament spoznava, da se sedanja egiptovska armada z ono iz leta 1882 ne da niti primerjati in zato želi, da jo poveča in moderno opremi. To nalogo naj bi izvedel vrhovni komandant armade, to je Sirdar. Od 1. 1882 pa je na čelu egiptovske armade britanski oficir, ki seveda nima prav nobenega interesa, da bi povečal njeno bojno sposobnost. Temu naj bi bilo pomagano na ta način, da bi egiptovska vlada predlagala kralju primernega oficirja, ki bi ga ta imenoval za vrhovnega poveljnika. Tudi ta predlog ni bil sprejet od visokega komisarja, ki je pač vedel, da bi egiptovska vlada skoraj gotovo predlagala nebritanskega oficirja in da bi njen ugoden Kirdar branil egiptovske, ne ga britanskih interesov. Koncem leta 1924 je morala egiptov- | ska vlada sprejeti obveznost, da nastavi po raznih ministrstvih britanske urad-j nike, katerih navodila mora izvajati. Na ta način vodijo angleški uradniki notranje, justično, vojno in zunanje ministrstvo skoraj popolnoma, ostala pa le deloma. Pogodbe s temi uradniki bi se morale sedaj obnoviti. Temu pa nasprotuje egiptovski parlament iz patriotičnih in finančnih vzrokov. Britanski visoki komisar pa vztraja na obnovi pogodb, ker noče dopustiti, da bi se zmanjšal britanski vpliv v Egiptu. Ministrski predsednik Adli paša ima številne in vplivne prijatelje v Londonu in zato je upal, da se mu bo z njih pomočjo posrečilo, te in slične težkoče premagati in nadaljevati svoje delo za napredek egiptovskega naroda. Njegove nade pa so se izjalavile in zato' je podal kralju svojo demisijo. Ta je bila sprejeta in s sestavo nove vlade je bil poverjen Sarvat paša, tovariš in prijatelj tako Adli paše ko Zaglul paše. Koalicija ostane in Sarvat bo sikušal, da doseže to, kar je hotel doseči Adli paša: kulturen in gospodarski dvig egiptovskega naroda. PROGRAM ŽELEZNIČARSKEGA KONGRESA. Dne 3. junija 1927 ob 9. uri se otvori v hotelu Tivoli II. kongres saveza, na katerem se bo razpravljalo v prvi vrsti o zboljšanju položaja železničarjev, socialne zakonodaje, koalicijski svobodi ter se bo posvetilo glavno pažnjo vprašanju komercializacije železnic. Enako se bo z ozirom na odpravo stanovanj-sekga zakona razpravljalo tudi o akciji za zgradbo železničarskih st novarj. Dne 4. junija 1927 se vrši istotam III. redna balkanska konferenca transportnih organizacij balkanskih držav. Obeh prireditev se udeleže poleg delegatov saveza iz cele države tudi delegati vseh delavskih zbornic ter strokovnih organizacij, ki so v sklopu »Uje-dinjenega radničkega sindikalnega saveza Jugoslavije«. Poleg tega se udeleže tudi delegati iz inozemstva in sicer od Internacionalne transportne federacije v Amsterdamu njen glavni tajnik Edo F i m m e n , od bolgarske železniške organizacije Makariev in Izaief, od grške železniške organizacije Hadjipro-drom in Sonaunides, od poljske železniške organizacije Maxamin, od rumunske mornarske organizacije BaMneanu, od avstrijske železničarske organizacije Weigl In poleg tega več zastopnikov železničarjev iz Avstrije ter delegatov delavske zbornice iz Karoške. STAREŠINSKA ZVEZA BIVŠIH ČLANOV JUGOSL. AKAD. DRUŠTVA »TRIGLAV« V MARIBORU. Dne 15- maja je imela Starešinska zveza »Triglava« v Laškem pri Celju svoj redni letni občni zbor. Na ta občni zbor niso prišli samo starešine, temveč prišlo je tudi okoli 60 mladih aktivnih Triglavanov. Občni zbor je potekel v družabnem oziru zelo animirano posebno po tem, ko je triglavanska družina prisostvovala otvoritvi zdraviliškega doma v Laškem. Vendar >pa naiS bolj zanima druga in važnejša stran tega občnega zbora. Iz poročil posameznih funkcionarjev starešinske zveze je bilo razvidno, da vrši starešinska zveza eminentno važno nalogo, da podpira svoj visokošolski naraščaj, kateri je bil samo v letu 1926 in 1927 deležen podpore blizu 20.000 Din. Starešinska zveza se zaveda, da je treba nadaljevati tradicije »Triglava« in da je zato treba dati aktivnim triglavanom moralne in gmotne pomoči. Pri tem je treba pripomniti, da je največ smisla za težnje našega mladega visokošolskega dijaštva pri starejših članih starešinske zveze, medtem ko mlajši povojni člani starešine ne kažejo toliko zanimanja. V lanskem latu je umrlo 16 odličnih Članov starešinske zveze, ki so podpirali starešinsko zvezo vsestransko. Njih izgubo pogreša Starešinske zveza zelo, to tembolj, ker ni videti tej izgubi primernega prirastka na mlajših članih. Povojni »Triglav« je dal že precejšno število starešin, ki so danes v različnih položajih širom cele Jugoslavije. Tem starešinam velja ta poziv, da se takoj priglasijo starešinski zvezi, ki nujno rabi njihove pomoči. Starešinska zveza zahteva v gmotnem oziru od starešin samo to, da žrtvujejo četrtletno znesek Din 22,— po položnici, katero mu pošlje blagajnik starešinske zveze. Ravno te dni je blagajnik Starešinske zveze zopet poslal položnice za tekoče četrletje in pričakujemo, da se bodo odzvali vsi starešine. Želeti bi pa bilo, da se priglasijo s svojimi naslovi nove starešine, katerih bivališče je starešinski zvezi bilo dosedaj neznano. Na zadnjem občnem zboru se je sklenilo, da naj bo naloga bližnje bodočnosti z združenimi močmi zbrati toliko denarja, da se postavijo aktivnim društvom v Ljubljani in Zagrebu lastni domovi. Ce bi se vse starešine, katerih je danes že blizu 1000 zavedale svoje dolžnosti, bi izvršitev tega projekta ne bila bogve kako težka. V zimi 1928 se vrši zopet v Mariboru velik »Triglavski ples«. V kratkem izidejo novi križevački štatuti, katerih namen je, dati zopet nekaj čistega dobička starešinski zvezi. Iz vsega tega je razvidno, da vodi starešinska zveza dosti brige za gmotno zboljšanje našega aktivnega triglavanskega naraščaja. Ker je namen plemenit, bi bila pač dolžnost vsakega starešine, da pomaga starešinski zvezi pri izvršitvi njenih načrtov po svoji moči... Naše napredno visokošolsko dijaStvo je vsestransko potrebno podpore, zato naj ne bo ta apel triglavske starešine brezuspešen in pričakuje zato starešinska zveza v najkrajšem času mnogo prijav od strani starešin mlajših semestrov, katerih še nima v evidenci. Poravnajte naročnino! Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe* (Napisal francoski diplomat.) Odpor g. Sonnina. Najprej Italija ni hotela odnehati. Časo-PySJe. ie neprestano protestiralo proti popuščanju v eni ali drugi nacionalni zahtevi. Razgreto javno mnenje je začelo posnemati ton časopisov. Italijanska delegacija v Pari- svoiih ^zahtevah! ln trd0v-raUl0 vztrajala pri Orlandovega *>Ui 'lastnosti g. Sonnino bolj Človek teh’ l£&o*tf Je Baron iSidney Sonnino se je rodil „ ai 1 sandriji v Egiptu bil je sin Žida iz I>i™ 111 prezbiterijanske Augležinje. Iz ,tega zakona je nastal sin, ki je bil Italijan do dna duše, navdušen patriot, da, celo nacionalist, toda tih, molčeč, flegmatičen, vztrajen, možak, ki je samo na to gledal, kako bi koristil domovini in ki ni nikdar odnehal, kadar je slo za to, da Ibi popustil za eno paro ali pa za en centimeter v škodo domovini. Njegova narava je 'bila sestavljena iz najboljšega ,kar ima toskanski, anglosaški in židovski značaj. Kot marsikateri meščan mesta Livorna, prebivajoč v Orientu, je bil tudi njegov oče pred ujedinjenjem Toskane z Italijo vpisan v seznam protežirancev francoskega konzulata. Ta spomin ni bil napravil iz sina frankofila: nikdar ni gojil posebne simpatije za Francijo, kajti ljubil je samo svojo domovino. 'Ker pa ni bil človek malenkostne ljubosumnosti, ali pa nepremišljenega strahu, se ni bal, da 'bi Francija izvajala posledice iz svoje zmage nad Nemčijo. Njegova avtoriteta je 'bila v Italiji velika, čeprav ni bil domišljav, štiri .leta je bil zunanji uninister v treh zaporednih vladah. On je po smrti markija de San Giu-liana, svojega prednika, igral dvojno igro, na eni strani z 'Nemčijo in Avstrijo, na drugi strani pa s trojno antanto. Posrečilo se mu ■je, da se ni nikoli izdal nafp ram iNemcem dn Avstrijcem do preloma, 'do katerega je po premišljenem zavlačevanju sam 'privedel.. Njegova vztrajnost, odločnost, volja in moralna sila so mu pozneje dobro služile. Za časa vojne, ko je spremenil diplomatski prelom z Nemčijo v vojno napoved, je poslal italijanske Cete_ na zunanja bojišča, najprej v Makedonijo in pozneje v Francijo, zato da bi dobil za svojo deželo delež pri problematični razdelitvi v Orientu, da (bi reagiral proti vojni utrujenosti doma, uspešno spravil Italijo preko težkih ur, ji preskrbel vojaško pomoč zaveznikov in jim vzbujal zaupanje. Obljube zatiranim narodom, tki so se skuhali osvoboditi, niso našle v njem dosti odmeva in vedno se je protivil slediti v tem oziru svojim tovarišem v Londonu in Parizu, ta protivnost je izhajala samo iiz 'bojazni pred Jugoslovani, v katerih je videl nasprotnike. Razumel je, da bi njih ujedinjenje v eno samo državo spravilo v veliko nevarnost njegov Londonski pakt, na katerem je zelo visel, ker je bil njegovo delo. Kar se tiče Reke in iDalmacije, mu je ležala slednja bolj pri srcu, morda radi tega, ker jo je Londonski pakt priznaval Italiji. Ni dosti računal na pomoč Anglije, ker j> ni hotel dati nobenih koncesij, pač pa tem bolj na Francijo. Mislil je, da se bo zmagovita Francija vrnila k politiki naravnih mej, pod ublaženo obliko, in iskala svojo varnost v novi ureditvi renskega ozemlja. V tej možnosti ni videl ničesar, kar bi ne bilo normalno in upravičeno. V tem oziru je hodil naprej s svojini časom in ni bil ostal, kakor g. Lloyd George in večina Angležev kristaliziran v mentaliteti 1. 1815; ni se bal povečanja francoske moči na evropski celini. Njegovo mnenje je bilo, da je ureditev renskega vprašanja izključna zadeva Francije. Tega mnenja pa ni vezal na pogoj, da bi Francija pomagala Italiji v nekaterih točkah, ni mislil tu na nikako mešetarenje. Toda dejal si je, da se taka stvar razume sam ob sebi, in da bi podpiranje Francije v renskem vprašanju ugodno vplivalo na italijanske .narodne interese na vzhodni obali Jadranskega morja. Kakorkoli je že bilo, se mora reči, da sta se on in g. Orlando vedla tako, da njiju francoskim tovarišem ni bilo neznano, da je diplomatska pomoč Italije Franciji na razpolago. Toda g. Clemenceau ni nikakor nameraval vpostavili latinski blok proti anglo-ameriške-mu bloku, morda ravno radi tega ne, ker je pravilno računal na nepremostljivo opozicijo Anglo-američanov v nekaterih vprašanjih. G. Clemenceau ni prijel za italijanske načrte, temveč je dal italijanskim delegatom razume-’™.a k° vodil svoj lasten boj brez njih. . 1* pa so morali izvojevati svoj boj pozneje *rl so inieli vtis, da se borijo brez Francozov, v vi? Z0Per nie- NJih vtis ni b‘1 pravilen, kajti Francozi so jih večkrat podpirali. Toda ta dobrohotna podpora je bila malo v primeri 7, obsolutno, popolno solidarnostjo, ki bi jih edina bila mogla zadovoljili. G. Clemenceau pa ni mogel dvomiti, da je pomenilo podpiranje popoiuega italijanskega programa na Jadranu ravno toliko, kakor iti z glavo skozi zid, ker je vedel, da se g. Wilaon na nikak naun ne da odpraviti od svoje opozicije do velikega dela italijanskega programa in da tudi g. Lloyd George temu programu nikakor ni naklonjen. Skoraj gotovo je bil g. VVilson tozadevno dal obljube nekaterim jugoslovanskim osebnostim pred otvoritvijo mirovne konference. Brezdvomno so tudi nekatere italijanske zahteve bile zapisane kot »imperializmu, za katere sta se bila ameriški pred-, s_edn ik in šef angleške vlade, domenila, da se * jim ne udasta in to že za časa pred pričetkom mirovne konference, ko sta se bila srečala in dogovarjala v Londonu. Slednjič pa je bilo ujedinjenje jugoslovanskega naroda dejstvo, ki so ga sprejeli dobre volje vsi zavezniki, in pripoznavale vse mlade države, ki so se zopet porajale ali povečevale v Srednji Evropi. To ujedinjenje je logično in neizbežno sledilo iz odnošajev, ki so se za časa vojne spletli med jugoslovanskim narodnim odborom in vladami v Parizu, Londonu, Wash ing tonu in Rimu. če pa je bil postavljen princip, da se narod osvobodi in ujedlni, je bilo pač mogoče odcepiti majhne dele in jih utelesiti v sosedni državi, ni pa bilo mogoče amputirati cele dežele. To so bila dejstva, katerih ni bilo mogoče spraviti s sveta, na ta način, da bi se jih ignoriralo. G. Sonnino je bil preveč inteligenten, da bi tega ne videl in brezdvomno je upal, da bo kar molče zdrznil preko tega. Ko so Štirje pravi delegati na mirovni konferenci, tako-zvani »Big Four* sklenili, da se bodo sami sestajali brez vsakega drugega, je bil gospod Sonnino porinjen v stran. Vsak dan se je sestajal v hotelu Eduard VII. z g. Orlandom in ravno to, da je bil izključen iz posvetovanj one visoke četvoi-ice, ga je privedlo do opozicije, tako, da so se francoski delegati vznemirjali, uvidevajoč, da je cela zadeva obtičala. Takrat je francoski poslanik v Rimu Barrfere prišel v Pariz in pokazal italijanskima delegatoma, g. Orlandu in Sonninu, da je samo v interesu Italije, če začne ona z iniciativo in se pogaja. Dogovoril se je za sestanek Italijanov s Clemenceaujem, ki je pristal na to, da bo predložil »četvorick sporazum, katerega bi ponudili italijanski delegati. Ta sestanek obeh italijanskih delegatov z g. Cle-meaujem se je vršil v ulici St. Dominique. Ko sta Italijana odšla, se je vrnil g. Baršre h h Clemenceauju, da bi zvedel, kake pogoje sta stavila. Francoski ministrski predsednik mu je pa odgovoril: »O tem mi nista črhnila niti besedice 1...« * Wilson, Lloyd George, Clemenceau in Ishii. ZAKAJ TO? Neki naš državljan se je vračal v pozni in megleni noči na avtomobilu iz Italije v Jugoslavijo in sicer iz Hrušice proti Gor. Logatcu. Ko je vse opravil pri italijanskih obmejnih organih, so mu ti resno odsvetovali, da bi se vrnil naravnost preko Kalcev v Gor. Logatec, ker ga jugoslovanska straža ne bo propustila. Naš državljan pa se ni oziral na italijanski nasvet, ker mu naravno ni šlo v glavo, da jugoslovanska oblast njega kot jugoslovanskega državljana ne bi pustila v Jugoslavijo. Italijani so bili tako prepričani, da obvelja njihova, da so se nato z našim državljanom odpeljali do meje. Ko pridejo na mejo, jih ustavi naša stražil z naperjenimi bajoneti ter zavrne našega državljana, da ga na tem mestu ne pusti v Jugoslavijo. Zaman je bilo vse pojasnjevanje našega državljana, naša straža je bila neizprosna in v noči se je moral naš državljan v veliko veselje Italijanov vrniti v Italijo. Moral je iti nazaj v Vipavo in nato v Postojno in ko je tako naredil dobrih 70 km je prišel zopet do Gor. Logatca, samo od druge strani in sedaj ga je naša obmejna straža gladko pustila v Jugoslavijo. Zakaj to? Ali bi mogli dobiti pojasnilo od merodajnih oblasti? KRONSKI UPOKOJENCI. Kronski upokojenec nam piše: Lelo za letom umirajo stari upokojenci učitelji in uradniki v bedi. Danes, po šestih letih, jiin še niso izpre-rnenili kronske pokojnine v dinarsko. Moja pokojnina znaša 425 kron, t. j. 106 Din 25 p na mesec. V prevedbi v dinarje bi znašala 425 Din = 1700 kron. Vsak mesec prejmem torej za 1275 kron premalo. To znaša na leto 15.300 kron ali 3825 dinarjev. Prevedba iz kron v dinarje se zavlačuje že od leta 1921. Srbi, gospodje v parlamentu, so mislili, da zahtevajo kronski vpokojenci miloščino — ali pa, da žele, da se jim zvišajo plače. Pozabili pa so, da je bila preje vrednost krone enaka vrednosti dinarja. Beograd je dvignil dinar na 4 krone, vsled česar je oškodovan kronski upokojenec pri vsakem dinarju za 3 krone. V Srbiji prejemajo mladi upokojenci po 5100 Din na leto, v prečanskih krajih pa dobivajo stari upokojenci po 5100 kron na leto. Torej prejema stari upokojenec v prečanskih krajih pravzaprav samo en četrtino tega, kar mu gre. Stari, kronski upokojenec je mesečno za 318.75 Din na škodi. Letno znaša to 8825 Din. V sangermainski pogodbi in v rimskem pakt uso bile upokojencem zasigurani valorizirani prejemki. Vse druge države: Čeho&lovaška, Romunska, Italija, Avstrija so pokojninsko vprašanje v pravem smislu rešile, samo naša država se za to ne briga, (lasi je minilo od leta 1921 že sedem let. Na neštevilne peticije smo dobivali vedno isti odgovor: »Ni denarja! Še za druge stvari ga nimamo.« 'Nekateri so smatrali, oziroma smatrajo, draginjske doklade za nekakšen povišek plače. Toda povdarjati je treba, da draginjske doklade niso penzije — uživajo jih tako dinarski kot kronski upokojenci in aktivni uradniki vsi enake. Draginjske doklode se izplačujejo radi draginjo in draginje ni mogoče odpraviti. Priporočati bi bilo, da bi vlada vsa pod-■ jetja, železnice, ceste, stavbe itd., glede katerih je gotovo, da se bodo rentirala šele potem, ko bodo gotova, bolj pomalo subvencionirala. Nerentabilne naprave- pa naj čakajo na boljše čase. _ ... Sicer pa upamo kronski upokojenci, da se nas bo prevedlo v dinarske sedaj, ko je dobila država 12,000.000 dolarjev (t. 3. 080 milijonov Din) posojila. Čakamo nakaznici — Delovni čas v ministrstvu šum in rudnikov. V ministrstvu za šume in rudnike se uvedejo uradne ure od 7. zjutraj do 1. popoldne. ^ ^ pogtno telegrafski šoli. V poštno - telegrafski šoli v Beogradu so se pričeli te dni zaključni izpiti. Izpiti se končajo tekom tega tedna. -- Vpeljava novega mešanega vlaka na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto. Pri-čenši cd 8. junija 1927 vozi na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto mešani vlak z vozovi III. razreda in ima postanek na vseh postajah in postajališčih. Mešani vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 18.00 in prihaja v Novo mesto ob 22.12. Natančen vozni red tega mešanega vlaka je razviden iz posebnega »Oglasa« pri potniških blagajnah. Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Št. Vidu priredi v binkoštnih praznikih v šol- • ski risalnici v St. Vidu razstavo risarskih in spisnih izdelkov obrtnih učencev. Razstavljeni bodo 'tudi 'pomočniški izdelki zadnjih zadružnih pomočniških preizkušenj. — Kongres bančnih uradnikov v Zagrebu. Dne 5. junija so prične v Zagrebu kongres bančuih uradnikov iz vse države. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja |>o državnih železnicah. — Orožnova in Malnerjeva koča na Črni prsti se otvorita na binkoštno soboto 4. t. m. ia ostaneta otvorjeni preko sezije. Flora na Crni gori in na Črni prsti je bujna. Razgled s Črne prsti je diven. Morje, so lučmi Goriška, Soča — beneška Furlanija tja do visokih Tirolskih dolomitov, vse je pred Človekom kakor na dlani. Zato naj ne 'bo turista, ki si ne ogleda eno izmed najlepših razglednih točk Bohinjskega pogorja. Malnerjeva koča je le-loa popolnoma preurejena in prenovljena, tak.', da bo vesel in srečen vsak turist, ki bo sprejet po l gostoljubno streho na novo opremljene Malnerjeva koče. Oskrba v Orož- novi in Malnerjevi koči bo točna in dobra. Tudi s cenimi lepimi fotografičnimi razglednicami sta obe koči dobro založeni. Obe koči ta sedaj v popolni oskrbi Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva. Tura je lahka m je iz postaje Bistrica-Boh. jezero le dve uri do vsake koče. Vsak turist mora imeti s seboj legitimacijo SPD radi obmejne straže. Aero-razs(ava na letošnjem velesejmu od 2. do 11. julija 1927. Uprava velesejma v Ljubljani je za velesejmske dneve odstopila Ljubljanskemu Aeroklubu »Naša krila« prostor, kjer bo prirejena razstava modelov in slik letal najznamenitejših francoskih, nemških, čeških in jugoslovenskih aero-tvornic. Dosedaj so obljubile sledeče tvornice udeležbo z modeli in slikami: Rohrbach, Junkers, Heinkel, Dornier, Levvasseur, Bleriot, Aero, Ikarus. — Take razstave doslej na Ljubljanskih velesejmih še ni bilo in bo gotovo vzbujala največjo pozornost občinstva. — Prvo dunavsko parobrodno društvo v Beogradu je dovolilo 50% popust od normalne tarife posetnikom letošnjega velesejma in sicer na brzovozni progi Linz—Wien, na potniški progi Passau—Linz—Wien. Na ekspresnih parnikih med Dunajem, Budape-što,. Beogradom, Djurdjevo pa velja ugodnost, da še znormalno tarifsko ceno kupljena karta za nizvodno potovanje uporabi za brezplačni povratek. To pa velja samo za slučaj, da se sem in tja potuje z ekspresnim parnikom. Ugodnost velja na podlagi sejmske legitimacije za odhod od 19. junija do 10. julija, za povratek pa do 25. julija 1927. Za razstavno blago se plača za prevoz v Ljubljano na velesejem cela tarifa ter se roba odpremi brezplačno nazaj v roku 4 tednov po zaključenem velesejmu. — Telefonska zveza med Sušakom in Berlinom. Te dni se otvori direktni telefonski promet med Sušakom in Berlinom. Zveza bo šla preko Ljubljane in Gradca. — Investicije mesta Splita. Splitska mestna občina se pogaja z neko ameriško finančno skupino radi najetja posojila 2 milijonov dolarjev. Posojilo se uporabi na sledeče investicije: vodovod 15 in pol milijona, zgradba novega pokopališča 2 in pol milijona, zgradba novih mestnih ljudskih šol 19 milijonov, zgradba mestnih stanovanjskih hiš 8 milijonov, mestna tržnica 14 milijonov, infekcijska bolnica 15 in pol milijona, azil za brezstreš-nike 3 milijone, mestna kopel 3 milijone, kanalizacija 6 milijonov, asfaltiranje cest fi milijonov, odplačilo obstoječih dolgov 15 in pol milijona. — Dijaški dom v Beogradu. V kratkem se prične graditi v Beogradu »Dijaški dom«. Zemljišče je dala brezplačno na razpolgao beograjski' mestna občina. — Dela v predoru pod Ivan planino ukinjena. Ministrski svet je sklenil, da se oddajo dete pri zgradbi predora pod Ivan planino, ki 30 se dozdaj vršila v državni režiji, v privatno režijo. Vsled tega se dosedanja dela uki-nejo. Licitacija za dovršitev del bo razpisana te dni. — Tujski promet v Splitu. Od novega leta do danes je prispelo v Split 10.463 tujcev. Polovica števila odpade na goste iz naeš države, ostali so iz Avstrije, Čehoslovaške, Italije, Amerike, Anglije, Belgije. Tujski promet v Splitu je v primeri z lanskim letom nekoliko padel, kajti lansko leto je dopotovalo do 30. maja v Split 11.348 tujcev. — Načrt o ureditvi naše cone v Solunu. V finančnem ministrstvu je izdelan načrt za ureditev naše proste cone v Solunu. — Oprostitev davčnih taks. Direkcija davkov je oprostila vse pododbore Udruženja rezervnih oficirjev od plačevanja taks ob priliki zabav, koncertov in drugih prireditev.^ — Razpisani zdravniški službi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbeuega zdravnika za splošno prakso v ambulatoriju ekspoziture v Celju in službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Ljutomeru. Podrobnosti glej v »Uradnem listu«. — Komisija za pravnozgodovinski drž. izpit. V sporazumu s fakultetnim svetom juri-dične fakultete v Ljubljani je imenoval veliki župan ljubljanske oblasti za pravno zgodovinski državni izpit za triletno poslovno dobo od 1. junija 1927 do 31. maja 1930 nastopno izpraševalno komisijo: Predsednik in obenem izpraševalni komisar za rimsko pravo in zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava predsednik odvetniške zbornice in odvetnik v Ljubljani dr. Danilo Majaron, I. podpredsednik redni profesor in dekan juridične fakultete v Ljubljani dr. Gregor Krek, II. podpredsednik in obenem izpraševalni komisar za zgodovinski razvoj javnega in zasebnega prava redni profesor juridične fakultete dr. Rado ICušej, izpraševalni komisarji: za rimsko pravo redni profesor juridične fakultete dr. Stanko Lapajne, svetnik viš. dež. sodišča v Ljubljani Rudolf Sterle, odvetnik v Ljubljani, dr. Josip Hacin in tajnik juridične fakultete dr. Viktor Korošec; za cerkveno pravo: izredni profesor teološke fakultete dr Gregor Rožman, svetnik viš. dež. sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golia in dež. sod. svetnik dr. Rudolf Sajovic; za zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava in za pravno zgodovino južnih Slovanov redni profesor juridične fakultete dr. Metod Dolenc, načelnik oddelka za soc. politiko v pok. dr. Fran Goršič in izredni profesor filozofske fakultete dr. Milko Kos; za pravno zgodovino južnih Slovanov redni profesor juridične fakultete dr. Janko Polec. — Iz zdravniške službe. V imenik zdraviliške zbornice za Slovenijo je vpisan zdravnik splošne bolnice v Ljubljani dr. Miha Kamin. — Jugoslovcn promoviran v Parizu za doktorja medicine. Zagrebški zdravnik dr. Vojo Scholler je bil promoviran na medicinski fakulteti v Parizu za doktorja medicine. — Za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju v Mokronogu je imenovati dr. Leopold Mejač. — Upokojitev. Sodni sluga pri okrožnem sodišču v Mariboru Fr. Draksler je trajno upokojen. — Iz prosvetne službe. Profesor Srednje tehnične šole v Ljubljani Joško čopič je premeščen v Maribor. Katarina Munich je imenovana za učiteljico v 1. skupini 111. kategorije na osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. — Učitelji vojaki v mariborski oblasti. Ministrstvo prosvete je sprejelo v državno službo ter imenovalo sledeče učitelje-vojake: Stanka Terčaka v Marenberg, Mihaela Preloga v Celje na deško osnovon šolo, Rajka Bur-ga v Loko pri Žusmu, Vilibalda Beloglavca v Mursko Soboto, Tivadarja Janeza v Kapco, Vladimirja Bertonclja v Ruše, Ivana Ranfla v Sv. Vid pri Planini, Miloša Ledineka v Maribor na L deško osnovno šolo, Rafeala Ber-ceta v Šmarje pri Jelšah, Rajka Iglarja v Vuhred, Antona Smodiča k Sv. Barbari v Halozah. Prihodnji kongres društev za Zvezo narodov bo oktobra meseca v Sofiji. — Potres v Splitu. Predvčerajšnjim zjutraj ob 5.15’5” so čutili v Splitu lahek potres. Potres ni povzročil nobene posebne škode. — Vojak utonil v Savi. Prevčerajšnjim se je kopal v bližini zagrebškega mestnega kopališča v Savi 23-letni vojak Franjo Ravnikar iz Sela, občina Brezovica (Slovenija). Vojak ni znal dobro plavati. Zašel je v pregloboko vodo ter se jel nenadoma potapljati in je ko-nečno pred očmi svojih tovarišev, ki mu niso mogli pomagati, utonil. Njegovega trupla še niso našli. — Iz ljubezni do prostitutke v smrt. V Novem Pazarju se je ustrelil orožniški kaplar Ljubomir Šumarac. Vzrok: Šumarac se je zaljubil v neko prostitutko ter jo je hotel poročiti, za kar pa ni dobil dovoljenja. Ko je dekle izvedelo o njegovem samomoru, je izpilo večjo količino luga, vendar pa so ji zdrav niki življenje rešili. — Kako branijo Banatčani vojaSko čast. Iz Velikega Bečkereka poročajo: V selu sakuu se je vršila te dni ljudska veselica. Kot cu-varja reda in miru sta prisotvovala zabavi orožnika Bogdan Kojič in Josip Androjina. Na zabavi se je nahajal med drugim tudi Pavle Gjurič, vojak, ki je prišel domov na dopust. Ko so plesali Seljaki kolo, je ostal Gjurič sam v sredini kola. To pa se smatra v tamkajšnjih krajih za žalitev. Vsled tega je prišlo med plesalci in Gjuričem do prepira. V prepir se je umešal tudi orožnik Bogdan Kojič, ki je zahteval od Kojiča dopustnico ter mu ukazal da se ima naslednji dan javiti na orožniški postaji. Obenem mu je velel, naj se nemudoma odstrani. Gjurič je odšel domov ter povedal svojemu očetu, kaj se je zgodilo. Oče je odgovoril, da je za vojaka žalitev, če ga orožnik osramoti. Pozval ga je, da naj se maščuje. Drugi dan so se Pavle, njegov oče in njegova dva brata oborožili z noži in koli ter se podali v vaško gostilno in pričakali orožnika. Ko je stopil orožnik v gostilno, so navalili vsi štirje nanj ter mu prizadejali 17 smrtnih sunkov z noži. Kaplar Kojič je samo enkrat kriknil, nakar se je zgrudil mrtev na zemljo-Na njegov krik je prihitel v gostilno orožnik Androjina. Pobesneli Gjuriči so napadli tudi njega ter mu prizadejali več težkih poškodb. Napadu je prisostvovala večja množica kmetov, ki pa orožnikom niso hoteli pomagati, temveč je nastopala napram njim sovražno. Naslednji dan so aretirali orožniki Gjurica, vse tri njegove sinove in 24 kmetov iz Za-kula, med njimi tudi dve ženski. Orožnika Androjina so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje ni opasno — samo oglušel bo. — Lindbergh. Lindbergh je bil sprejet v Londonu od kralja v avdienci. Odlikovan je s kolajno za letalce. Predvčerajšnjim je poletel na Portugalsko. . De Pinedov aeroplan se pripravlja za polet. Kot poročajo iz Rima bo nadaljeval de Pinedo v par dnevih svoj polet v Lisabono ia Rim. — Dva Francoza hočeta pobiti Lindberghov rekord. V Parizu sta se dvignila predvčerajšnjim v zrak francoska pilota Coste in Riguol, ki hočeta pot-olči Lindberghov rekord. Preleteti hočeta, ne da bi med potjo pristala, Evropo, Rusijo in Sibirijo. — Velika vročina na Madjarskem. Po vsej Madjarski je zavladala nenadoma poletna vročina. V Budimpešti je kazal te dni toplomer že zjutraj v senci 30, na solncu pa 37 stopinj C. V Pest - Erzsebetu se je vsled vročine pri birmi več oseb onesvestilo. — Nenavadna letalska nesreča. Pri Augu-sti Georgiji je prišlo neko letalo, ki se je moralo spustiti vsled defekta pri motorju na zemljo, v dotiko z električno napeljavo, vsled česar je z vsemi štirimi potniki vred izgorelo. — Nesreča v cirkusu. V cirkusu Gleich, ki gostuje trenutno v Strassburgu, se je pripetila te dni razburljiva nesreča. Med predstavo sta napadla dva leva krotitelja Edmonda Billa. Bil je bil težko ranjen na licu, trebuhu in ua ramenih. Med občinstvom je izbruhnila panika. Vse je bežalo proti izhodom. — Požar v gledališču. V gledališču na Va-clavskem namestju v Pragi je izbruhnil predvčerajšnjim zvečer požar. Ko so prišli ognje-gasci je bil že ves oder, slrop, del parketa in več lož v plamenih. Ognjegasci so požar v 35 minutah lokalizirali. Trije ognjegasci in dve ženski so odnesli težke opekline. Zdi se, da je bil ogenj podtaknjen. — V lterlinu so je utrgal oblak. Predvčerajšnjim je divjala nad Berlinom in okolico silna nevihta: Utrgal se je oblak. Ognjegasci so bili alarmirani nič manj ko osemdesetkrat. V več krajih, zlasti v zapadnih in jugozapad-nih delih mesta, je udrla voda v kleti. Na par krajih je udarila strela, ki pa ni povzročila nikjer posebne škode. Ognjegasci so črpali še pozno v noč vodo iz kleli in nižje ležečih sla- — Madjarska justica. Iz Budimpešte poročajo: Kraljevska kurija je potrdila obsodbo, na podlagi katere, je obsojena visokošolka Aliče Videky na deset mesecev zapora, ker je oklofutala na tramvajskem vozu šefa budim-peJtanke policije dr. Andreka iz maščevanja, ker jo je v policijskem zaporu sekiral in mučil. — Smrtna obsodba v Budimpešti. Te dni se je vršila v Budimpešti obravnava zoper 20-letnega kmetskega fanta Florijana Pappa iz Višehrada in njegovo mater. Florijan Papp je umoril meseca avgusta lanskega leta v sporazumu s svojo materjo svojega očeta, n8*5®1, je hlev, kjer stari Papp spal in kjer je ou zločin izvršen, zažgal, da bi fingirai nesrečo. Obtoženca sta priznala, da sta spravila starega Pappa s sveta, da bi bila prišla v posest njegovega premoženja. Florijan Papp j® bil J o ,............................. J...-MTM - ,j obsojen na smrt na vešalih, njegova maui * je svojega sina k umoru nagovorila, pa na dosmrtno ječo. Ob proglasitvi te sodbe se je sestra Pappove, ki se je nahajala med poslušalci onesvestila. Ko se je zopet zavedla) hotela kočiti skozi okno, kar pa so prisoll“ preprečili. Ljubljana. 1— Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-mannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejinskih paviljonov proti pivovarni Union bo v časi} od 28. junija do ilicl. 15. julija t. 1. zaprl. Občinstvo naj blagovoli to vzeti na znanje. Zatvoritev prehoda je neobhodno potrebna, ker se sicer tamkaj stoječi paviljoni in sej; mišče samo ne bi moglo neovirano pripraviti za otvoritev letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki bo dne 2. julija. 1— Gradnja železniških stanovanj. Prometno ministrstvo je dovolilo direkciji državnih železnic v Ljubljani kredit v znesku 6 milijonov dinarjev za zgradbo dveh stanovanjskih hiš za železničarje. Prva hiSa se zgradi za va-gonarje. Obsegala bo 30 stanovanj Oograjena ima biti do 1. novembra t. 1. Dinga hiša z uradniškimi stanovanji ima biti zgrajena meseca novembra prih. leta. mladinsko - Sokol Ljubljana II. ima svojo mladinsko akademijo v petek 3. junija ob pol 8. un *ve čer na Realki, na katero p n. občmstvo uljudno vabi. Pri tej priliki se bodora« lile tudi nagrade in diplome od nila tekme, ki se je vršila 26. maja. 1— Društvo za varstvo in vzgojo ptic P®', v Ljubljani priredi v času letošnjega veles j-ma na sejmišču posebno lepo in zanm'1'' razstavo Ilarcer kanarčkov. Sodeluje 27 goj -teljev teh žlahtnih vrvivčkov. Ta vest bo -gumo vzbudila zanimanje vseh ljubitelje malih pevcev. . 1— Radio-klub bo danes v svojih prostorih na Velesejmu zopet polnil akumulatorje. Člani naj jih izročijo oskrbniku Velesejni gospodu Logarju. 1— Poizkusen samomor. Delovodja v bacili tovarni France S. je isepil v samomorilnem namenu večjo količino solne kosllU"-Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec. Njegovo stanje je opasno-1— Skesan defravdaut. Potnik V. č. je po-neveril ueki tvrdki, ki jo je zastopal, 2000 dinarjev. Te dni se je predstavil možakar ponoči v vinjenem stanju policijskeu stražniki na cesti, ter ga prosil, naj ga pelje na pon-, cijo, stražnik je seveda njegovi proSnji ugodil. 1_ Policijski drobil. ^“/e^stvu ° vsega toženih pollcijskemu ■ < n ^ ^ 1 pMie. skupaj 15 prijav. I nj< .I ^asan ua Du-verba, 1 pretep pred g .. . nedostojnega* vedenja * in 9 prlstejkov cestn^olicijske- |a reda. Ena oseba je bila aretirana tatvine 1000 dinarskega bankovca. Maribor. m— Kolo jahačev se snuje v Mariboru in se v ta namen vrši v četrtek 2. junija ob 20. uri zvečer informativni sestanek v vrtni dvo rani hotela pri »Zamorcu«, h kateremu b vsi prijatelji in prijateljice tega najleps 8* -športa uljudno vabijo. Namen je oživotvon Kolo jahača po vzorcu in v okviru organiza cije, ki ima svoje edinice po celi državi, ni J pa bilo do danes v mariborski oblasti. moderne države se zanimajo za razvoj J«1.18' škega športa, zategadel je želeti, da se tudi v našem mestu, kjer so dani vsi pogoji, vspešn° razvije. Pričakujemo torej številen odziv iz oficirskih krogov in mariborskega meščanstva. — Pripravljalni odbor. m— Poizkusen samomor radi nesrečne ljubezni. Brezposelni privatni uradnik Tone 0-K v Mariboru, rodom Ljubljančan, si je prerezal včeraj z britvijo žile na levi roki. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu kri ustavili in rano obvezali. Nevarnosti za Tonetovo dragoceno življenje ni. K obupnemu koraku izgnala Toneta — nesrečna ljubezen. novanj. . — Pred stavko poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev v Avstriji. Poštni, brzojavni, in telefonski uslužbenci v Avstriji predložili generalni direkciji ultima «m, ^ katerem zahtevajo, da se njihovim zahtevam do dne 4. junija ugodi. Za slučaj da se o ni ne, uslužbenci, da zgodi, so sklenili omenjani pričiio v torek po Binkoštih s stavko CELJSKA PURO**’ Goljufija in •^57’porotno za- \ torek se je pn ® zagovarjala 39 letni sedanje Kot prva -**k ,z Kognice , i)cyb- posestnik Juiij rance Vizjak, delavec brez ItSne«. »“H *>Wye « ^er«- jiVa obtoženca »ta ponarejala uradne listi , katerih se jima potrjuje, da jima ff H 40.000 Din. Plevnik je denar WP9^‘ proti oderuškim obrestim. Zahteval 4e stolne obresti, vrhutega je pa Se ^-'gpravil višje vsote, kot jih je bil je par kmetov ob ves iuietek. ^Vizjak pa nik je bil obsojen na 15 mesec« -ua 1 leto težke ječe. l:boi' tožni klopi 20 let-Kot drugi je sedel na ni delavec Mariin Petkovnik iz Lepenjive pri Mozirju, obdolžen uboja. Tone Sedlaček se je prepiral s Francetom Blatnikom. Medtem je pristopil Petkovnik, ki je zaibodel nadležnega Sedlaeka z nožem v trebuh. Sed-laček je poškodbi podlegel. Porotniki so vprašanje glede uboja zanikali, nakar je bil Petkovnik oproščen. STRAŠEN POŽAR V STAREM TRGU PRI ČRNOMLJU. Dne 21. maja 1927 je okoli 3. ure popoldne izbruhnil v Starem trgu strašen požar in upepelil 9 hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslopji, v skupnem številu IG poslopij. Ker se je požar razširil s strašno naglico ta.ko da je v 10. minutah bilo vse v ognju, ni bilo več mogoče ničesar drugega rešiti, kakor golo življenje. Zgorelo je z eno besedo vse, tako živež, obleka in veliko živine. J'e rato še tem večja, ker so zgo-e tri trgovine, ki so bile na veliko zalo-ne z najrazličnejšim 'blagom. 'Noben izmed eoiecnezev ni bil zavarovan niti za eno de-resnične škode, ki je uradno cenjena ži n t dinarjev. Ker so ti nesrečne- j' 1 brez vseh sredstev, tako da je ne-dnh •’ ^ se saml* opomogli, trkamo na i»e“ vSmil‘jenxa SI'ca: T°orceLaliastimi servisi, med skim porcelanom J1™!,-15080118111.' in iaP°n' krompirja in ogromnim hlebom kruha nekako osamljena. In vendar ni tako. Ravno radi svoje preprostosti spada v ta okvir, v katerem tako svojevrstno in močno učinkuje. Poleg nje je razstavljen »lovski piknik v gozdu« last ge. Tavčarjeve). Tako so nekdaj juzinali kranjski vlastelini po zadnjem po-Dosoda'VB s ln da iužinai° tudi sedaj, priča S£Ž5> ki seP di- ga piknika« je razstavila' lSnaP°P f >l0Vf krasen, ročno tkan nam z^ ort P,ate,rn?8tova je porabila nad 2000 u? delaP ’ 23 ka‘erega stanov1,nf •naša “metnost notranje opreme virov nnii^ P°hlstYa enega svojih glavnih Vi„; ‘ uJJaJu, pričajo številne mize s servisi z označbo »Alt Wien«. Vsi servisi so Okusno izdelam in nekateri imajo povsem Značaj redkih umetnin. Garniture »Alt Wien« s° razstavile gospa Šubičeva, tvrdka Toni -Jager, gospa Vrančičeva, gospa Zorčeva in gospa Potokarjeva. Predvsem drug milje predstavljajo opre-me za turško kavo, ki živahno kontrastirajo va porcelanom »Alt Wiena«. Turške ka-sta razstavili gospa Svetličeva in go-Drl?’ P0SPa Tavčarjeva je Tazstavila P 'kupen kavni servis, gospa Potokarjeva pa ervis za zajterk. Gospa Kalafatovičeva je Ustavila »Krstno slavo«, s kolačem in sve-anii p0 stari srbski šegi. Gospa Bogdyeva je Priredila ljubko božično mizico, gospa Pav-i,..^eva’ 5 ie razstavila sploh največ, pa lu- Ksuriozno velikonnftrir* /~i J , va in Mlejnikova sta r„T?°' ^°Spe FeWlch°-škega porcelana. 8tavili servise iz Če- Slikovit barven efekt vzbuja sl,ja. vsa v oranžni barvi, (razstavilaTv,^ Herzmansky). Tvrdka Korzika je razstavila spretno izvedeno cvetlično mizo s Čudovitim senčnikom iz cvetlic in finim tkanim svilenim prtom. Tvrdka Agnola je razstavila krasen kristalni servis, ki vzbuja splošno občudovanje ter svatbeno mizo. Ga. Gorjupova je aranžirala mizico s češnjami, v žanru tihožitja. Pozornost vzbujata servis za likerje, iz rubinastega kristala (razstavila gospa Janežičeva), in starinsko opremljena miza s cina-sto posodo, last gospe Tavčarjeve. Gospa Majaronova je razstavila krasen čajni servis v biedermeierskem slogu ter posebno Wodgewood mizo s porcelanastim posodjem ter okrašeno z ročno tkanim perzijskim prtom. Ta miza je gotovo ena najlepših v vsej razstavi. Gospa Novakovičeva je razstavila razkošno mizo s srebrnini servisem, japonskim porcelanom in z podstavkom z intarzijami v boule-stilu. Nekaj prav posebnega tvori »Japonski kot«, ki ga je priredila gospa Skaškova, rojena Japonka. V ozadju kip Bude, izražajoč blaženo zadovoljstvo nad vsem razstavljenim bogastvom, dalje japonske vezenine, solnč- nik, japonsko godalo itd. Neznan svet stopa opazovalcu pred oči, svet skrbno gojene domače udobnosti in smisla za harmonijo. Vseh razstavljenih miz je kakih 30. Razstava nudi že na prvi pogled vtis skrbnosti in globokega umetniškega razumevanja, s katerim so aranžerke priredile razstavo Največ priznanja pa gre poleg pokroviteljici razstave ge.Tavčarjevi tudi ge. Majaronovi, ki si je vso razstavo zamislila, dahi zanjo prvo inicijativo ter s svojimi idejami v glavnem pripomogla k lepemu uspehu razstave. Delo »Atene« je želo priznanje tudi s strani občinstva, ki v nepričakovanem velikem številu obiskuje razstavo. Vsem prijateljem lepega estetskega užitka toplo svetujemo, da si ogledajo to razstavo, za kar je čas samo še danes in jutri. V petek zvečer se razstava definitivno ukine. Dunajski planetarij. Zvezdoznanstvo je začelo napredovati pač šfele z iznajdbo daljnogleda. Leto 1006. je rojstno leto daljnogleda Ln začetek nove dobe v zvezdoslovju, začetek znanstvenega raz-iskavanja nebnih pojavov in vsemirja. — Šele z daljnogledom je prišlo človeštvo od pravljičnih pojmov o nebu nad nami do znanstvenega raziskavanja. — Daljnogled nam ni le pritegnil vidnih nebnih teles do tisočkrat bližje, marveč je tudi naše pupile razširil, tako da nam je kraljestvo vidnih zvezd silno razširil. S prostim očesom moremo zaslediti le do 5500 zvezd, dočim z daljnogledom nad sto milijonov. Posamična nebna telesa pa nam daljnogled pritira v fizikalni laboratorij v temeljito znanstveno preiskava Zvezdoznanstvo je sicer vedno najšibkejša stran obče človeške vzgoje. Glavni vzrok je pač ta, da imamo ves šolski pouk le po dnevu, ko je solnce gospodar neba in vse zvezde oblede. Dosedanja astronomska učna sredstva pa niso bila sposobna, da bi se človeštvo moglo vtisniti v spomin prostorne pojme vsemirja in dogodke na nebu. In tako je človeštvo res pogrešalo v dobi popularizacije vseh znanosti tako nazorno sredstvo za zvezdoznanstvo, da bi mogel človek dobiti v kratkem času zadostne pojme o nebu in vsemirju. Na vspodbudo monakovskega »'Deutsches Museum«, ki je sesterska ustanova dunajskega »Obrtnega muzeja«, se je začel znani veliki optiški zavod Zeiss v Jeni baviti z nalogo, da človeštvu podari nazorno sredstvo za zvezdoznanstvo. In to nalogo je Zeiss tudi rešil v petih letih s priznano nemško temeljitostjo. Iznašel je planetarium, ki je čudo-dejna naprava za spoznavanje neba nad nami. Kdor to enkrat, dvakrat vidi, dobi ne le pojem o čudežnih svetovnih telesih nad nami, marveč jasno sliko o večno točnem gibanju v vsemirju. — Zeiss je postavil tak planetarium za nekaj mesecev tudi na Dunaju in nam dal s tem priliko, da smo de-le“*i dobrot tega kolosalnega izuma. Planetarium je kupolska zgradba v premeru 20 m z umetnim nebom iz belega platna. Z-ži gledalce je 480 sedežev v osmih trapecnih oddelkih v krogu. Na sredi kupole in gledalcev je na posebnem stojalu oni •čudodelni instument, ki se imenuje planetarium. Mislite si ogromno ročko za telo-vadenje z rokama .Ta se more poljubno vrteti, kakor hoče operater. V tem aparatu je pa nad sto priprav za metanje električne luči na umetno nebo nad gledalci. To nebo je pravo čudo, kar nič ga ne,moreš ločiti od pravega neba nad nami. Celo prostranost nam je pričarana tako naravno, kakor ,*'?s sedimo pod milim nebom kje na t n™8?1’ / divni noči, ko luna ne sveti, pL T.1 prost na v&u strani v krogu. Pred piedstavo se popolnoma zatemni. lolmač nam začne pripovedovati o nebesnih čudežnih telesih in v hipu planetarium vrže na nebo vse zvezde, ki jih moremo videti na vsem ohzorju v sedanjem času. Teh zvezd je toliko, kolikor jih je videti že z dobrim običajnim daljnogledom, ali vrže nam jih tudi le toliko, kolikor jih videvamo s prostim očesom. Zvezde odgovarjajo povsem velikosti, kakor jih mi sami vidimo, Mars je celo rdečkast. Res, to je pravo nebo nad nami. Tolmač nam začne govoriti o vseh teh glavnih zvezdah, a svetla pušica teče po nebu in se ustavi nad vsako zvezdo, o kateri je govor. Najprej pokaže Siriusa, potem Orion in raztolmači to čudodelno skupino, pa potem po vrsti vse glavne zvezde. Tudi Rimska cesta je nad nami v čudoviti naravnosti. Književnost. DR. ALBIN OGRIS: DELNIŠKE DRUŽBE V SLOVENIJI V LETIH 1919-1925. Statistični donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva. — Ljubljana 1927. — Samozaložba. Spis je časovno prvi te vrste v naši gospodarski literaturi in podaja retrospektiven pregled velikega dela slovenskega narodnega gospodarstva izza prevrata do konca leta 1925. Ker je v pravni obliki delniških družb organiziran reprezentativen del industrije na Blovenskem ozemlju in so v spisu oz. njegovem tabelaričnem delu upoštevane vse bilance izza l. 1919, je na podlagi njegovih statističnih podatkov mogoče številčno premeriti 111 dognati, kakšen je obseg pridobitne krize, V ^ na,dleglIJ0 že štiri leta in v katerih strukturnih in organizacijskih hibah našega gospodarstva ima ta kriza svoje vztrajnostne točke. Obenem pa je tudi razvidno, na katerih mestih bi mogli najprej pričeti z delom, da se kriza vsaj omili, kolikor so kriznsi čini-telji sploh dostopni tuzemskemu vplivu. Prvi, analitični del spisa opisuje naravo statističnega gradiva, prikazuje stopnjo njegove spoznavne vrednosti in dokazilne moči ter obsega zelo zanimive podatke kakor o imovinski strukturi delniških družb, tako tudi o njih poslovanju v posameznih letih. Ta del podaja nadalje rentabilitetne račune iz raznih stališč, sliko o davčni in obrestni obremenjenosti in njeni porasti, oceno narodnogospodarske pomembnosti družb v okvirju slovenskega gospodarstva in mnoge številčne sestavke, izračunane na podstavi bilanc ter računov izgube in dobička. Drugi del, tabelarični del, obsega 14 večjih statističnih tabel in en diagram, ki ponazoru- Nato pa začne pravzati ples zvezd na nebu. Znanost nas uči, da se vse vesoljstvo vrti okoli nečesa neznanega. Tudi takozvane stalne zvezde hitijo z nepojmljivo hitrico i z vsemi svojimi planeti nekam v vsemirju in znanost nam pripoveduje, kakšna bo slika neba po mnogih tisočletjih. Za naše oči pa je slika neba že tekom ene noči raznolična. Zvečer je n. pr. veliki voz docela nekje drugod nego ga zagledamo zjutraj, in ako se orijentiramo po polarni zvezdi, spoiznamo, da je ta vedno tam gori na istem mestu, a vse se je nekam okoli nje zasukalo. Ako bi stali celo noč na istem mestu in zrli na nebo, bi od časa do časa sami opazili spremembe na nebu. Najrazličnejše so pa noči tekom enega leta. Tudi zvezde na eni strani zahajajo in prihajajo na obzorje nove. Zato čitamo tudi v raznih listih vsak mesec poročila o zvezdnem nebu za tisti mesec. Skratka: za človeške oči je nebo vidno (tekom noči )ali nevidno (tekom tisočletij) različno. Zvezdoznanstvo nam vse to pojasnjuje. Toda vsakdo se ne more pečati s to znanostjo, ali zanima ga pa le, kaj se vrši na nebu nad njegovo glavo. Eto vse tisto nepojmljivo gibanje na nebu tekom velikih dob nam pokaže planetarium v nekaj minutah. Tolmač ti pove, a tvoje oči vidijo, kako se vsemirje nad teboj suče okoli neke osi, katere severni pol je polarnica, in vidiš nebo v različnih nočnih urah, vidiš tudi solnčni vshod, kako se solnce dviga v zenit in potem pada dokler ne zaide. Toda umetno solnce ni tako intenzivno svetlo, da bi obledelo zvezdnato nebo, marveč mi vidimo tudi od jutra do večera vse zvezde, ki vshajajo in zahajajo s solncem. Aparat vrže na horizont svetovni ekvator, oba povratnika in med njima ekliptiko, ki naj bi jo naredilo solnce, v resnici zemlja, v enem letu, in tu vidimo solnce v vseh legah napram človeškemu očesu na zemlji. — Vidimo pa tudi, kako tekom leta tečejo krog njega Venera, Mars, Merkur itd. Zgovorni tolmač pa nam pripoveduje in pripoveduje o tem, kar strmeče gledajo naše oci. — Vse to pa je očarljivo natančno po naravi, da se nam zdi vse čista realnost pred našimi očmi. Kolika realnost od vseh igrač od Kopernikovih časov dalje! Svetiljka na sredi je bila solnce, okoli njega pa so se sukali planeti v podobi malih krogljic; mnoge naše šole imajo ptolomejski stelarij ali planetarij, ki posnema nebo, kakor se pokaziuje naivnemu človeku. Kaj vse so ljudje že poskušali ustvariti, da bi posnemali naravo. Ali Kvse je bilo doslej primitivno in naivno. Nemec inž. Bauersfell pa je iznašel instrument, ki sestoji jz neštetih projekcijskih aparatov, in tu nam intezivna elektrika meče na platneno kupolo zvezdnato nebo. Znana firma Zeiss v Jeni pa je izdelala ta instrument s svojo priznano preciznostjo in strokovnjaško temeljitostjo, in doslej je edina na tem polju. Na NemSkem je že nad deset planetarijev, eto zdaj na Dunaju, in tudi Amerikanci si ga hočejo pridobiti. To je silno draga naprava, ki gre v težke milijarde, katerim ne vem več števila; Toliko pa je gotovo, da podjetje ne pride na svoj račun niti tedaj, ako je planetarium vedno polno zaseden. Kdor pride na Dunaj, naj ne zamudi te lepe prilike, da si ogleda to čudo tehnike in človeške iznajdljivosti. Poleg vstopnice v razstavo »Wien und die Wiener« plača še posebe en šiling, skupaj dva šilinga. Nikomur ne bo žal za ta izreden užitek in neobičajno zanimiv pouk. A. G. ! je konjunkturno valovanje 4 industr. strok od ! 1. 1922 do konca 1. 1926. Podatki o Industrij-kih in bančnih zavodih so v tabelah obdelani posebej; zlasti zanimive in poučne so tabele II., III., IV., VI. in XIII. Iz njih je razvidno, katere stroke so v posameznih letih bile aktivne in katere pasivne in s katerimi skupnimi vsotami, kako se je v posameznih letih gibala obrestna in davčna režija, kako so se gibali posamezni bistveni sestavni deli imovine in razmerja med njima, kakšno je bilo dividedno obrestovanje, kako se je razpolagalo z bilančnimi prebitki, kako je napredoval tuzemski promet družb, koliko so znašala razmerja med posameznimi skupina-mi režije itd. ,K5ni®C0 toplo priporočamo. Njena cena a 25 Din, naroča se pri pisatelju. ABADON. in najpomembnejše delo dr. Ja-nfa Mencingerja je brezdvomno njegov »A b a d o n« , ki je pravkar izšel v založbi »btovenske Matice«. Ta spis je »evangelij pravega slovenstva«, kakor pravi o njem v uvodu urednik dr. Jos. Tominšek. A ne samo slovenstva, ampak človeštva sploh, ker filo-z0ls. O"?ocialno-idejski jih razvija pisatelj, se ! ne tičejo samo Slovencev, ampak tudi drugih ■ narodov kot zrcalo njih napak v društvu in k «1’ k* vodijo v prepad. Naj bi ne bilo izobraženega Slovenca, ki ne bi poznal tega dičnega dela, lega slovenskega utopičnega romana. Cena mu je 40 Din. Prispevajte za Jugoslovansko Matico, Šport. Gostovanje graškega Atletiksport-Kluba v Ljubljani. V nedeljo in pcmdeljak 5. in 6. t. 111. gostuje prvič v Ljubljani nogometni prvak Gradca, GAK. Ker igra Ilirija v nedeljo v Beogradu, bodo imeli renomirani Gradčani prvi dan za protivnika najbrže ASK Primorje, drugi dan pa igra ,z njimi Ilirija. GAK se nahaja trenotno na daljšem potovanju po Jugoslaviji. Igral je 26. maja v Zagrebu s Haškom zmagovito 2:1, v Splitu pa je v nedeljo igral proti Hajduku neodločeno 1:1. Znan je ne samo kot eden najstarejših in najuglednejših avstrijskih klubov, temveč tudi kot moštvo, ki niti malo ne zaostaja za najboljšimi profesionalnimi klubi Dunaja. Igra prvorazreden, tudi za oko prikupen kombinacijski nogomet, združen s hitrostjo in dobrim startom. Obvezan je absolvirati •dbe tekmi v Ljubljani s kompletnim I. moštvom. Amsterdamska olimpijada. Končnoveljav-ni razpored olimpijskih iger v Amsterdamu je sedaj gotov. Obsežni program se irazteza od 17. maja do 12. avgusta 1928 dn se bo izvršil sledeče: Hockey od 17. do 26. maja — nogomet od 27. maja do 15. junija — dviganje uteži 28. in 29. julija — lahka atletika od 29. julija do 6. avgusta — -borenje od 29. julija do 11. avgusta — rokoborba od 30. julija do 5. avgusta — moderni petoboj od 31. julija do 4. avgusta — jadranje od 2. do 9. avgusta — veslanje od 6. do 10. avgusta — kolesarjenje 3. avgusta — cestne dirke 5. avgusta — tek in plavanje od 4. do 12. avgusta — boks od 7. do 12. avgusta — jahanje od 9. do 12. avgusta — telovadba od 8. do 10., avgusta. BORZE. Ljubljana, 1. junija. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50 — 85, vojna škoda 343.50 — 344.50, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 490, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjena. Zaključena dva vagona lesa. Zagreb, 1. junija. Devize: Dunaj 800 do 803, Berlin 1348—1351, Budimpešta 990.50 do 993.50, Italija 311.45—313.45, London 276.10—276.90, Newyork 56.70—56.90, Pariz 322.18—224.18, Praga 168.20-^169, Gurih 1093.50—11096.50. Curih, 1. junija. Beograd 9.135, Berlin 123.175, Newyork 518.94, London 25.25125, Pariz 20.3575, Milan 28.59, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.15. Ta OBQ„ RODA RODA PRIPOVEDUJE. Komisijski svetnik Engel v berlinski operi je imel ko.ristko, ki je prejemala mesečno 50 mark, za stanovanje pa je plačevala 51 mark. Engel pravi nekoč: »To dekle se mi zdi uganka. Odkod neki jemlje vsak mesec še eno marko.« « Živeil je mož, ki je dal krstiti svojo hčer na ime Terezija Aurora. <*Če bo spodobno dekle,« si je dejal, »naj se imenuje Terezija, če ,bo pa, kar naj obvaruje Bog, razuzdanka, naj pa bo Aurora.« 'Prejšnje leto je dobila Terezija mal angažma v Berlinu; že po Šestih mesecih je mogla Aurora najeti stanovanje v eni naj-lepših berlinskih ulic. * V gledališki restavraciji prisede k -moji mizi tuj gospod, se mi predstavi kot agent Horsch in mi ponudi ovratnico briljantov v nakup. Ponudbo sem uljudno odklonil. »To je vendar izredna prilika za nakup,« mi reče. »Hvala lepa,« pravim, »ne vem, kam naj jo dam.« »Ah,« pravi, »če ni nič hujšega? Preskrbim vam tudi to.« * Naslednji slučaj se je zgodil na Dunaju: p lojaŠ Hrdlička je napravil koristki Mici Kroiflf ki jih Mici F- ai Pečala. \l , i fr. JiiJo predlogu upravnega odbora Delavske jbornice. Ves od Delavske zbornice v gradbeni lond vložen kapital se bo obrestoval Zbornici po 4%. Najemnina za prostore Delavske zbornice se bode določila tako, da bodo krite s tem obresti onega dela v celotno zgradbo investiranega kapitala, ki je investiran v prostore, ki so dani v najem Delavski zbornici. Delavska zbornica se zavezuje, da za dobo 15 let ne bo predložila na vnovčenje v njen' posesti se nahajajočih obligacij mesto® čine, tudi ako bi bile obligacije prej bane. Mestna občina se zavezuje, da bo Pte’ pustila zgradbo na Miklošičevi cesti Delavski zbornici v nakup za ceno ki se bo ugotovila po dovršeni gradnji komisijonelno kot stavbna cena, ako bo to Delavska zbornica tekom 15 let po dovršeni zgradbi zahtevala. Stavbe, ki se bodo gradile iz obligacijskega posojila, bi se lahko pričele graditi začet-; kom julija, ker je upati, da bo prošnja mestne občine od finančnega ministra v tem času rešena. Prva stanovanjska hiša bi se pričela graditi na posestvu mestne občine ob Poljanski cesti; štiri hiše bi stale za Bežigradom- Poročilo vladnega komisarja je gerentsld sosvet soglasno in z zadovoljstvom vzel n» znanje. Gradbena akcija se pospeši z oprostitvijo občinskih doklad samo za štiri leta, t. j. za dobo do 31. decembra 1930. Vse stavbe, ki so se začele graditi v letošnjem letu, odnosno, ki se grade v letih 1927 do lr'\”ZIY^ 1930 ter se v teh letih toliko dokončajo, dobe uporabno dovoljenje, se oproste vs občinskih doklad za dobo od 1. januarja 1 vi do 31. decembra 1930. Marcel Prčvost: Don-Juanke Nervozno je pritiskala zmečkani robček na oči. Riol jo je po očetovsko pogladil po kolenih, toda ona se mu je preplašeno umaknila. — Pomirite se, milostiva, je dejal z mehkim glasom. Živ krst v Parizu ne veruje v te podlosti. Pravijo celo, pa ne smete biti hudi, če vam to povem, da vi moške k temu oboževanju nekoliko... podžigate, to se pravi, da ste koketna. Bertin obraz se je naglo zjasnil kakor obraz otroka. Toda takoj je zopet postal resen, ko je odgovorila: — Jaz, da podžigam? Ne! To je grda beseda: pri njej se misli na kretnje, ki vzbujajo poželjenje, toda izvzemši mojo zakonsko pustolovščino se me še noben moški ni dotaknil, noben me še ni držal v svojem objemu ... Morda se to zgodi že jutri in ravno radi tega sem prišla k vam, kajti slednjič tudi jaz ljubim ... (tu se je ponosno zravnala in začela bolj prosto dihati.). Slednjič poznam poželenje, medtem ko sem do sedaj poznala samo željo po poželenju... Ali me razumete? Dosedaj sem ljubezen samo iskala, sedaj jo pa hočem tudi dajati, sama ljubiti. Sklonila se je proti njemu in tiho, kot v spovednici, šepetala: — Zaljubljena sem, gospod doktor... Eno bitje je na svetu, na katerega neprestano mislim. Hočem biti njegova. Ta možak me tudi ljubi, zaupa mi in hoče me poročiti, čeprav sem petnajst let starejša od njega Ah, vi ne veste, kako ga ljubim! Solze veselja so se ji utrnile preko lic. Riol jo je gledal radovedno, skoraj norčevaje se. Ljubosumnost proti temu tujcu se je začela porajati v njem in z bolj hladni inglasom je odgovoril: — Iskreno vam čestitam, milostiva! ... Toda ne vem, kaj imam z vsem tem opraviti jaz. Berta je takoj občutila ta lahni padec simpatične temperature in ga je tako očarujoče pogledala, da ga je znova takoj osvojila. — Toda, gospod doktor, vi ste moj edini up, kajti ubogi dečko popolnoma zaupa svoji sreči. V nekaj dneh ga grem obiskat v Porenje, kjer je oficir pri zasedni armadi ... Da, uganili ste njegovo ime. Ne izročite ga, kajti potem si ne bi upala nadaljevati. Tedaj dobi dopust in zaročila se bova. Sreča, ki sem jo sanjala vse svoje življenje, je torej takorekoč tik pred menoj. I oda morate mi povedati, ali bom lahko deležna te sreče, ali smem ljubiti? Ali me ne razumete? Oj, recite mi vendar, da me razumete, ne da bi vam morala razložiti z besedami... — Iskreno vam moram reči, je dejal kirurg, da vas ne razumem ... Hipoteze ... da ... Lahko si mislim ... Toda v čem naj jaz kot zdravnik tu pomagam? Z energično kretnjo je Berta primaknila svoj naslonjač k Riolovemu stolu. Pokrila si je obraz z obema rokama in hropeče šepetala: Ali se spominjate . . . kar sem vam rekla o jem zakonu Onih devetnajst dni in osemnajst noci, strašna mora, ki je ne bom tako kmalu pozabila. Se sedaj se večkrat zbudim iz groznih sanj, vsa v potu m | : kot z razbitimi udi. Ali se spominjate, da sem vam i ravonkar rekla, da »ne vem«... in da je imel moj soprog metreso pred poroko. V poročni noči se je V1 k njej po strašnem prizoru: zasledoval me je po vse, stanovanju, jaz pa sem se branila kot brani levinja svoje mladiče... Riol ji je odmahnil z roko. — Razumel sem, je dejal. Pustil jo je za dolg trenutek vzdihovati, potem jo je pa začel miriti z nežnim, prepričevalnim glasom: — Ne vznemirjajte se preveč. Res čudno bi bi o, da bi bili nesposobni za ljubezen, kot je bila Madaine Recamier. Po današnjem stanju znanosti se dajo vsi taki slučaji operirati. Znamenita prijateljica ChateaU briandova se je rodila za sto let prezgodaj. — Ali res? je dejala vsa srečna in se na mah dvignila. Tudi Riol se je dvigni! rekoč: — Ivolite stopiti v mojo ordinacijsko sobico. Hitel je k dvojnim vratom in prva odprl. Berta pa je stopila korak nazaj in zardela do ušes. — O, je vzkliknila, ali je to neobhodno potrebno Saj vam lahko z besedami razložim, toda prosim v samo ne me preiskati. — Toda, milostiva, je dejal Riol s prijazn0 ® gostjo, ne bodite vendar otročji. Ali ste prišli k z *necialistu, da, ali ne? Ako nočete, da vas pre iščem’ zahteva moja dolžnost, da ne pustim dalje čakati pacientke, ki pride na vrsto za vami. Ona ga pa je stisnila za roko, rekoč. — Ne govorite tako, dajte mi samo par trenutkov, da se pomirim. Tako... sedaj idiva! (Dalje prib.) VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. zM Mubijana najfinejši in najokusnejši namizni kis is vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo« Telefon Itev. 23S9. TahnlCno In higiJaniSno na|moderneja u r © 1 e n a hlsarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta KL la, 13. POMLAD! Notiavlce, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit /a obleke, oiroške majice, nahrbtniki, pall> e, dežniki, Rloti v vseh barvah, šifonl, S »lin??en škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šl-vilje in sedlarje. Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline ttllaeu Prešernovega spomcnlko, ob vodi Ljubljana Najni£)e cene. ToCna postrežba. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Oblačilno blago po globoko znižanih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Dunajska cesta 36, zraven Jugo-auto. Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. Drva - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 56. ženitev. Mlad, ugleden, boljši posestnik iprosi neoporečno, po možnosti premožno go-spico — katero navdaja zavest, da je življenje delo in boj — da mu piše (odnosno posredujejo sta-riSi) na upravo >Narod-n ega Dnevnika* pod značko: >Ustvariva srežol«^ TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 2852. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela Carlmko potradnlSki In ipedicijskl buraau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkami „GROM“. Obavlja vse v to stroko spadajo!« In pod kulantnlml pog Talelon 2454. tlfclCA P Qrf > posle aainMreJe pogoji« Zastopniki drulbe polUJke. VOS Uradnica moč z večletno samostojna “^jmjigovod- prakso, ve- ja jn tesno_ stva^ Sjgjie službo za takoj * pozneje. C en j. ponudbe prosi na upravo lista pod značko »Agilna 1000«. Na prodaj sta veliki mahalasti palmi po Din 300.—. Naslov pove uprava lista. GglaSujte v ..Narodnem , Dnevni Iidajatelj: Aleksander 2eleinik*r. Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.